# Ko ljudje izvedo, da sem arhitekt in ka- tolièan, ki resnièno `ivi svojo vero – po- klicno se namreè ukvarjam s cerkveno ar- hitekturo –, mi pogosto zastavljajo pre- sentljivo podobna vprašanja in opa`anja (kot na primer): Zakaj nimamo veè lepih cerkva?, Zakaj so naše cerkve na videz tako podobne “protestantskim”?, Zakaj je ti- sti novi nakupovalni center (oz. muzej, knji`nica ali preddverje hotela) zgrajen ve- liko bolj velièastno kot katera koli današ- nja cerkev?, Zakaj v sodobnih cerkvah manjka obèutek transcendence in velièast- nosti, lepote ..., zakaj nas ne osupnejo? (Sedaj pa še vi pomislite, kaj pri modernih cerkvah pogrešate.) Kako zelo provoka- tivna opa`anja vernikov!? Na ta vprašanja lahko odgovorim takoj (in) na zelo preprost naèin – v dvajsetem sto- letju katolièani iz Zahodne Evrope ne zmo- remo veè razumeti cerkvene arhitekture in njenega jezika, poleg tega tudi niè veè ne gra- dimo na tradiciji naše vere. Cerkev za nas ni veè (neko) znamenje, ki dviga k neèemu viš- jemu – za nas je postala zgolj neka stavba, v kateri se zbirajo verniki. Bolj podrobneje si moramo ogledati, kaj ta jezik cerkvene ar- hitekture pravzaprav je, kako se je razvil, kak- šni so njegovo “besedišèe”, “slovnica” in “skladnja” in zakaj smo ga izgubili. Upam, da mi bo uspelo postaviti temelje za nadaljnje iskanje, kako se vrniti k najpomembnejšim elementom jezika sakralne arhitekture v ka- toliški tradiciji.     Sedaj se ne bomo ukvarjali z arhitektur- nimi “stili”. Cerkve se namreè `e 1800 let gra- di v prevladujoèem stilu (in to z najboljši- mi tehniènimi pripomoèki) posameznega ob- dobja. Naèini gradnje cerkva dejansko na splošno doloèajo stile in obdobja v zgodo- vini zahodne umetnosti: rimski, bizantinski, romanski, gotski, renesanèni in baroèni. Tako imenovani “katoliški stil” v cerkveni arhitekturi pravzaprav sploh ne obstaja, saj Cerkev presega vse doloèene kulture, ki jih vedno omejujeta in definirata prostor in èas. Vsi navedeni tradicionalni stili so se razvi- li znotraj specifiènih kultur. Tisti, ki so cerkve gradili, so se poslu`evali spretnosti in tehno- logije tedanjega èasa, in so na svojstven naèin razumeli teologijo, kozmologijo, umetnost in èloveka. V teh stilih lahko prepoznamo oèitne povezave med teologijo Cerkve, nje- nim pojmovanjem poslanstva in globino nje- ne umetnosti. Poudarjeni arhitekturni izrazi vsakega izmed velikih obdobij cerkvene ar- hitekture so izra`ali èisto doloèene idejne poudarke tedanje Cerkve. Od takrat naprej, ko je kršèanstvo postalo uradna vera, so prve velike cerkve zgradili po vzoru rimskih sodišè - bazilik. Baziliko lah- ko razumemo kot odraz tega, da Cerkev pri- naša Kristusovo praviènost na svet - tu se torej pax Romana (“rimski mir”) dovrši v pax Christi (“Kristusovem miru”). Potem ko so sede` rim- skega cesarstva prestavili v Konstantinopel, so takratno patristièno teologijo in duhovnost +#+6  #      ( *8  *   * !   *      oblikovali bizantinska liturgija, arhitektura in razliène vrste umetnosti. Osemsto let kasneje pa je gotska katedrala odsevala avguštinsko kozmologijo in teologijo, ki sta trdili, da Cer- kev na zemlji napoveduje “nebeški Jeruzalem” (prim. Raz 21,1) (gl. sliko 1). Kljub vsemu pa je kasneje bujno okrasje baroène arhitekture (iz obdobja protireformacije) – s poudarkom na obhajanju evharistije in oznanjevanju Be- sede – istoèasno potrjevalo dogme, ki so jih sprejeli na trentskem koncilu, in posredno kri- tiziralo kalvinistièno strogost in ikonoklazem (gl. sliko 2). Poleg tega tudi ne sodelujemo v polemikah iz obdobja protireformacije, ki so vplivale na snovanje velièastnih baroènih cerkva. Èe zgolj posnemamo arhitekturne stile iz preteklih obdobij, kako lahko potemtakem prièakujemo, da bodo naše zgradbe nagovo- rile sodobnega èloveka? V današnjem èasu smo porušili prejšnje temelje, Cerkev pa je na Drugem vatikanskem cerkvenem zboru sprejela izziv, da bo poskušala prièujoèo pos- vetnost preobleèi s Kristusovim duhom - po- stati moramo torej podobni hišnemu gospo- darju, ki prinaša iz svojega zaklada novo in staro (Mt 13,52). Ta svetopisemski odlomek nas poziva, naj skušamo poiskati novo in kle- no arhitekturo, ki jo `ene velièastna vizija Drugega vatikanskega cerkvenega zbora in se po eni strani naslanja na tradicijo, po drugi strani pa se celovito poslu`uje materialov in tehnik, ki jih imamo na razpolago v današ- njem èasu. 9   Zadnjih štirideset let v katoliški arhitek- turi prevladuje “radikalen funkcionalistièni” pristop. Zagovorniki tega pristopa so verjeli, da bodo cerkvene stavbe zaèele dobivati us- trezno simbolno naravo takrat, ko bo “njihova notranja arhitekturna ureditev dajala ustrezne mo`nosti za bogoslu`je in `ivljenje `upnije”. S podrobnejšo razlago, kaj pome- nijo “ustrezne mo`nosti za bogoslu`je in `iv- ljenje `upnije”, bi se bilo bolje ukvarjati v kaki drugi razpravi. Naj zaenkrat poudarim samo to, da se pogosto pojavljajo neposre- èene (arhitekturne, op. prev.) rešitve, ki cerk- vene stavbe omejijo tudi v tem pogledu (li- turgije in `upnijskega `ivljenja, op. prev.). Ta pristop, ki je neke vrste podaljšek socia- listiène filozofije na podroèju arhitekture, je v veliki meri povzroèil, da so sodobne cerkve videti prav banalno (glej sliko 4). Simboli- ka mora nujno biti nekaj zavestnega; èe na- mreè simbolni vidik “prepustimo samemu Iz preteklosti se res lahko veliko nauèimo, seveda pa to nikakor ne pomeni, da mora- mo posnemati pretekle stile. Lepota, struk- tura, jezik in izraz petih klasiènih arhitektur- nih slogov (dorski, jonski, korintski, kom- pozitni in toskanski) nas lahko veliko nau- èijo o prednostih natanènega reda in soraz- merja v doloèenem arhitekturnem “jeziku”. Vendar pa nas elementi klasiène arhitekture, ki so prièali o `rtvovanju poganskim bogo- vom, niè veè ne nagovarjajo (gl. sliko 3). Po- dobno tudi velja, da sicer lahko obèuduje- mo gotsko katedralo in se od nje nauèimo veliko dobrega in slabega, niè veè pa ne raz- mišljamo v duhu srednjega veka. Prav tako tudi ne znamo veè klesati kipov na tak na- èin, kot so to znali srednjeveški kamnoseki. Bujno baroèno okrasje iz obdobja protireformacije (fotografija: avtor èlanka). !   *  # sebi”, bo zgradba nedvomno “pripovedovala” o neèem, kar ni bilo mišljeno, in ta sporo- èila bodo verjetno nasprotujoèa. Kljub povedanemu in dobrim namenom ima ta pristop v vsakem primeru doloèene pomanjkljivosti, ker zanika celovitost èloveka z vsemi njegovimi sposobnostmi pomnjenja in domišljije. Ne glede na to, ali se tega za- vedajo ali ne, so projektanti in liturgiki zad- njih štirideset let – še posebej tisti, ki so po- stavili zahtevo po “belo prepleskanih poslop- jih” in ki so cerkvam odvzeli njihovo preteklo velièastno podobo – ujeti v nehumano, so- cialistièno miselnost razsvetljenstva. Stavbe, ki so jih zgradili, vernikov nikakor ne mo- rejo spodbuditi h globljemu, mistiènemu re- ligioznemu spoznanju in k hrepenenju èlo- vekove duše po skrivnosti vsepresegajoèe le- pote. Ti projektanti in liturgiki so se prepu- stili mentaliteti reduciranja in cerkvam od- vzemajo tiste elemente, simbole in podobe, ki tiho nagovarjajo èlovekovo srce. Njihove stavbe prièajo zgolj o imanentnem, obenem pa v cerkvenih obredih zanemarjajo transcen- dentno in namesto tega dajejo poudarek na “obèestvo vernikov” - na ta naèin so se od- daljili od teoloških in antropoloških teme- ljev tradicionalnega pojmovanja katoliške ar- hitekture. Pozabili so namreè ali pa so se od- loèili spregledati dejstvo, da vera ka`e na ne- kaj prese`nega. Ljudje smo `e po svoji naravi religiozna bitja, ker lahko svojo vrednost, spo- štovanje samega sebe in dostojanstvo najde- mo izkljuèno zunaj sebe. Nismo namreè “bit- ja, ki bila utemeljena sami v sebi”. Èe bi na- mreè bilo tako, ne bi èutili potrebe po (zu- nanjih) ljubezenskih odnosih, ne bi tudi imeli potrebe po skrivnostnem; sploh ne bi èuti- li nikakršne potrebe po bogoslu`ju ali skup- nosti – èe to povem krajše: sedaj moramo zno- va poskušati zgraditi tako cerkev, ki nago- varja èloveka v vsej njegovi celovitosti: dina- miènega, transcendentnega, razumskega in ustvarjalnega, tistega, ki išèe svoj lastni smisel, dostojanstvo in neskonènost. Na vse to se moramo odzvati tako, da po- skušamo preseèi zgolj funkcionalnost (oz. “funkcionalni” pristop k liturgiji), da bi lah- ko ponovno odkrili, kje bi lahko celo “je- zik” in “slovnica” cerkvene stavbe pripomo- gla k razumevanju Bo`jega. Poiskati mora- mo torej skupne elemente cerkvenih zgradb, ki presegajo neko zgodovinsko obdobje in kulturno okolje. Na tej globlji ravni lahko zelo jasno opazimo podobnosti v pogledu, namenu, razumevanju, tipološki obliki in simboliènem pomenu, in to kljub oèitnim razlikam v stilu gradnje. Bistvo tega pristopa je pojmovanje, da cerkvena stavba postane simbol neèesa svetega, neke vrste ikona du- hovne realnosti Cerkve. Katolièani menimo, da lahko vse mate- rialno uredimo tako, da daje èast Bogu in hkrati posveèuje èloveka. Tudi v Svetem pi- smu Bog nagovarja in posveèuje èloveštvo preko materialnih stvari. Naše odrešenje se je namreè izvršilo z uèloveèenjem, prav prek materialnosti Jezusovega fiziènega in zgodo- vinskega telesa. V srèiki odrešenja je torej dejstvo, da prek fiziènega oz. telesnega so- Belo prepleskan prostor iz obdobja modernizma (Kristusovo telo; Aachen, Nemèija; avtor risbe: Rudolf Schwarz). !   *      delujemo pri širitvi Bo`je milosti. Sodelova- nje materialnega pri delovanju Bo`je milosti je podobno kot pri zakramentalu: blagoslov- ljen ali kako drugaèe posveèen predmet je na- menjen slavljenju Boga in posveèevanju èlo- veka. Cerkvena stavba namreè zaradi name- na, zaradi katerega je zgrajena, in zaradi svoje posveèenosti, prinaša milost tistim, ki so z njo (tj. s to milostjo, op. prev.) pripravlje- ni sodelovati. 3   ( V delu Obred posvetitve cerkve in oltarja1 škof Durand2 poudari, da je cerkev “izkljuèno in vedno namenjena kršèanskemu èešèenju” in zorenju Bo`jega ljudstva. Ta obred (gre za obred posvetitve cerkve, op. prev.) je Cer- kev vpeljala zato, da bi ta stavba predstav- ljala navzoènost Boga med svojim ljudstvom: cerkvena zgradba predstavlja Bo`je kraljes- tvo, Kristusovo telo in nebeški Jeruzalem. Z našim prispevkom znotraj cerkvene zgrad- be, tako s skrbno (arhitekturno) zasnovo kot tudi s èešèenjem (za kar je bila tudi zgraje- na) lahko vstopimo v nebeško realnost, ki jo ponavzoèujejo zakramenti. To nas ne bi smelo presenetiti. Pri sveti maši namreè prek zakramentov sodelujemo pri celotnem Jezusovem poslanstvu: pri zad- nji veèerji, v njegovem trpljenju, smrti in vsta- jenju, pa tudi pri neminljivi slavi Jagnjeta v nebeškem Jeruzalemu. Zakramentalna litur- gija vse te motive prikazuje kot eno neloè- ljivo realnost: te motive, pa èeprav so danes precej izrinjeni, bi morali vtkati v naš koncept cerkvene zgradbe. Zdi se, da je nujno, da tako razumevanje in “jezik” naèrtno ohranimo, saj tako lahko cerkvene stavbe ponovno po- stanejo bolj uspešni posredniki zakramental- nih milosti. Izvor omenjenega “jezika” je v Svetem pi- smu, najdemo ga v jeziku evangelistov, pri- soten pa je v raznih oblikah in na raznih me- stih, na katerih se je oblikovala zgodovina na- šega odrešenja. Iz Svetega pisma nam je tudi poznano, da obstajajo doloèeni kraji oz. me- sta, ki jih je Bog izbral, da bi tam šèitil lju- di, se z njimi sreèeval in jih posveèeval – vsa ta mesta so upodobljena v cerkvah, ki so bile zgrajene skozi stoletja. Med te posebne kraje oz. prostore sodijo na primer rajski vrt, Noe- tova barka, šotor, skrinja zaveze, Bo`ji prestol, Najsvetejše, Salomonov tempelj, telo Device Marije, betlehemska votlina, dvorana zadnje veèerje oz. binkoštna dvorana, Golgota in grob, iz katerega je vstal Kristus. Ta tradicija je še posebej prisotna v vzhod- nih cerkvah - vzhodni oèetje so tako cerkvene stavbe kot tudi sveto bogoslu`je razlagali v luèi mistiènih razse`nostih (glej sliko 5). Vhod v cerkev je obièajno skozi narteks3 v treh zahodnih prostorih med stebri – ta narteks simbolizira (še) neodrešeni svet, zato je to kraj za katehumene in spokornike. Centralni trg, naos, je fizièno, bogoslu`no in simbolièno sre- dišèe cerkve. Kupola, ki se dviga, poudarja njen pomen. Ta kupola spominja na nebe- sa, saj prostor simbolizira odrešeni svet – “nova nebesa in novo zemljo” (2 Pt 3,13). Na kupoli je upodobljen Odrešenik kot Panto- krator – kot tisti, ki skrbi za vse, kar se do- gaja v nebesih in na zemlji. Kupola tudi daje obèutek neke vseprisotnosti in spominja, da !   * Bizantinska kri`nokupolna cerkev (Sveta Sofija, Salonica; povzeto po Krautheimerju).  # je naos tudi telo Device Marije, sveti betle- hemski hlevèek in Bo`ji grob. Tako cerkvena zgradba v priklièe spomin mnoge podobe krajev oz. prostorij, kjer Duh o`ivlja Cerkev, ki se rojeva v ta svet in se odrešuje v Gospodovi slavi. Ikonostas4 zakriva in zastira pogled na svetišèe, v katerem je prostor samo za duhovnika in njegove dia- kone, saj je svetišèe uresnièitev Bo`jega pre- stola, kot je bil v Mojzesovem šotoru, je do- vršeno najsvetejše in celo zakramentalno pred- stavlja resnièni Bo`je prestol (glej sliko 6). Katedra5 predstavlja Kristusov nebeški pre- stol; baldahin nad oltarjem ponavzoèuje kraj kri`anja; diakoni v pozlaèenih dalmatikah, ki se gibljejo med oltarjem in naosom, pred- stavljajo angele, ki so “... duhovi, ki oprav- ljajo slu`bo in so poslani, da stre`ejo zaradi tistih, ki bodo dedièi odrešenja” (Heb 1,14). Svetišèe ponavzoèuje tudi raj: Adam in Eva sta na oboku glavne ladje (v zahodni tradiciji na lektoriju) pogosto prikazana, kako sta izg- nana iz te prvotne slave (glej sliko 7). V delih cerkvenih oèetov je jasno zapisano, da se mo- ramo nauèiti razumeti tako cerkvene stav- be kot tudi bogoslu`je na simbolen naèin. Tako sveti Maksim Spoznavalec (pribl. 630) na primer zapiše: Celotna cerkev je podoba vesolja, vidnega sveta in tudi èloveka; znotraj le-te prezbite- rij predstavlja èlovekovo dušo, oltar njegovega duha, ‘naos’ pa njegovo telo. Škofov prihod v cerkev simbolizira Kristusovo uèloveèenje, njegov prihod v ‘bema’6 pa Kristusov vnebo- hod. “Veliki vhod”7 predstavlja Razodetje, poz- drav miru pa povezavo duše z Bogom - dejan- sko ima prav vsak del liturgije simbolièen du- hovni pomen. Na zahodu je bilo veliko razprav, tako v obdobju pred razkolom kot tudi po njem, ki liturgijo in cerkvene stavbe opisujejo s sim- bolnim izrazjem. Naj naštejem samo nekaj vzhodnih teologov, ki so na podroben, siste- matièen in veèpomenski naèin simbolno in- terpretirali cerkve zgradbe in bogoslu`je: to so bili Teodor iz Mopsuestije, German, Ni- kolaj iz Andide in Simeon Solunski. To tra- dicijo bi morali zahodni liturgiki in arhitekti ponovno preuèiti, da bi spet razumeli in prav vrednotili ikonografijo in versko simboliko. &, :   #  Znotraj posameznih kršèanskih tradicij apostolski oèetje Bo`jo Cerkev opisujejo z izrazi s podroèja arhitekture ali pa z vidika èlovekovega telesa. Tako je bil sveti Pavel !   * konostas v samostanu svetega Kri`a v Jeruzalemu (fotografija: dr.Virginia Randall). Iz raja izgnana Eva (Tal Meliha, Malta; fotografija: avtor èlanka).      prvi, ki je s prispodobo telesa prikazal po- dobnost med vidno Cerkvijo in skrivnostnim Kristusovim telesom (prim. Rim 12,4–5 in 1 Kor 12,12–26). Na enak naèin je to podob- nost razumel sveti Ambro`, ki je do leta 380 naroèil gradnjo cerkve v obliki kri`a (tj. z glavno in dvema preènima ladjama), ki naj bi simbolizirala Kristusovo zmago nad smrt- jo. Kot bomo videli kasneje, ta motiv (Kri- stusove zmage, op. prev.) postane prevladu- joèa arhitekturna oblika v cerkvenih stavbah skozi celotno obdobje kršèanstva, še najbolj pa se razvije v srednjem veku. Drug izrazit motiv, tj. cerkev kot tem- pelj oziroma Bo`je mesto, pa se pojavlja kot prevladujoèa prispodoba v Novi zavezi. Je- zus je vogalni kamen te velike stavbe (Mr 12,11; Apd 4,8), temelj (1 Kor 3,11) in vra- ta (Jn 10,9). Apostoli pa so stebri, ki pod- pirajo stavbo (sveti Pavel v svojem Pismu Galaèanom poimenuje Jakoba, Kefa in Ja- neza s “stebri”), ljudstvo pa so pravi “`ivi kamni /.../ vgrajeni v duhovno stavbo” (1 Pt 2,4). Pavel v svojem Pismu Efe`anom (Ef 2, 19–22) Cerkev primerja z Bo`jim bivališ- èem: Kristus je njen vogalni kamen, apo- stoli in preroki so temelji, Gospod pa ljuds- tvo zedinja, tako da le-to raste v svet tem- pelj, ki postane “Bo`je bivališèe v Duhu”. V jeziku urbanizma bi to pomenilo, da so apostoli temeljni kamni, na katerih sloni ob- zidje Bo`jega mesta (Raz 21,14), medtem ko so verniki templji Svetega Duha v Bo`jem mestu (1 Kor 3,16–17; 6,19; 2 Kor 6,16). Mnogi cerkveni oèetje in srednjeveški pis- ci so prevzeli in razvili motiv, da Bo`je ljuds- tvo predstavlja veliko stavbo oziroma mesto. Evzebij, ki je bil zgodovinar na dvoru cesarja Konstantina Velikega, je razporeditev delov doloèene cerkve, ki je bila zgrajena v takrat- nem èasu po naroèilu škofa, primerjal z lo- kalno skupnostjo. Šibkejši èleni (oz. ljudje, op. prev.) v le-tej so bili zgolj stene, ki ob- dajajo stavbo, medtem ko so moènejši pod- pirali stene te bazilike. Škof je za temelje ve- likih stebrov, ki podpirajo streho bazilike, do- loèil “neomade`evane duše”. V notranjosti te zgradbe je bilo po škofovem mnenju dovolj prostora za vse njegove ovèice, ki so predstav- ljale “trdno polo`ene kamne, ki jih ni mo- goèe premakniti”, s èimer so skupnost ob- likovali v “veliko, kraljevsko hišo, ki znotraj in zunaj `ari v luèi”. Veè kot sedemsto let pozneje je Hugo Sve- toviktorski v svoji razpravi Mistièno ogledalo Cerkve8 sestavo Cerkve opisal v “jeziku” cerk- venih stavb: “Materialna oz. fizièna cerkev, v kateri se ljudje zbirajo k èešèenju Boga, pred- stavlja sveto katoliško Cerkev, ki je zgrajena iz `ivih kamnov.” V skladu z uèenjem Svetega pisma je Jezus vogalni kamen, na katerem stoji temelj iz apostolov in prerokov, laiki Cerk- ve (tako Judje kot kristjani) pa so kamni, ki predstavljajo zidove, ki so “obdelani, oglati in ... polo`eni z rokami Velikega Gradbeni- ka tako, kot da bodo stali veèno.” Cement, ki kamne ve`e med seboj, je ljubezen do bli`- njega, opeèna vezava pa je mir. Konec 13. stoletja je škof William Durand iz Mende zaèel pisati svoje veliko delo De Ra- tionale (O razumskem - delo ni prevedeno v slovenšèino, op. prev.), ki je slogovno zelo podobno delu Huga Svetoviktorskega. V tem delu je Durand najprej pojasnil dvojni po- men besede “cerkev”: “To je, po eni strani fizièna oz. materialna stavba, v kateri se opravlja bogoslu`je; po drugi strani pa je cer- kev tudi duhovno tkivo – tj. skupina verni- kov. Kot je namreè materialna cerkvena zgradba zgrajena iz raznovrstnih kamnov, tako je tudi duhovna Cerkev sestavljena iz razliènih ljudi.” Škof Durand je torej podob- no kot pred njim Evzebij in Hugo Svetovik- torski prostore in vloge vernikov poimenoval s terminologijo s podroèja gradbeništva, je pa prav tako kot omenjena ostala avtorja to analogijo pojasnil in jo nadgradil. Kot zapiše Hugo, Kristusove vernike “roke Velikega !   *  # Gradbenika postavijo na trdno in stalno me- sto v Cerkvi”: Verniki, ki so vnaprej doloèeni za veèno `iv- ljenje, so kamni v strukturi teh zidov, ki se bodo nenehno krepili vse do konca sveta. Ko cerkveni uèitelji uèijo, potrjujejo v veri in opogumljajo tiste, ki so jim zaupani. S tem se zgradbi doda še en kamen. Katerikoli ver- nik v sveti Cerkvi, ki zaradi ljubezni do svo- jih bratov do`ivlja boleèine, prenaša te`o kam- nov, ki so (postavljeni) nad njim. Kamni, ki so veèji in zaobljeni ali oglati ter so postavljeni na zunanji del stavbe ter na njene robove, so tisti, ki `ivijo bolj sveto (`ivljenje) kot drugi in ki s svojim zaslu`enjem in molitvami šib- kejše sobrate ohranjajo v sveti Cerkvi. njegova funkcija ali namen. Ne glede na to, ali govorimo z vidika telesnih udov in orga- nov, ali z vidika objektov v mestu (npr. mest- no obzidje, vrata, ceste, trgi in razliène vr- ste stavb), so cerkveno stavbo z vsemi razliè- nimi funkcijami, ki jih ima, brez te`av pri- merjali z navedenimi arhetipi. Oba velika motiva, Kristusovo telo in nebeški Jeruzalem, sta prièala o celovitosti in popolnosti Bo`- jega reda, ki naj bi ga odra`ale stavbe, name- njene za opravljanje svetega bogoslu`ja. Prav s tega vidika so srednjeveški teologi skušali preuèiti vsakega izmed sestavnih de- lov cerkve: zidove, stolpe, okna, stopnice, temelje, stebre, ornamente na stropih, zvo- nove in in klopi za pevce. Vsak sestavni del ima svoj pomen znotraj kompleksne ana- logije. Vsakemu je znano, da cerkev v ob- liki kri`a (tj. z glavno in dvema stranskima ladjama) predstavlja Gospodovo telo na kri- `u (glej sliko 8). Apsida predstavlja Kristu- sovo glavo: tam je sede` oblasti, ki jo pred- stavlja škofova katedra; prezbiterij predstav- lja Kristusovo grlo, iz katerega menihi s svo- jimi korali èastijo Boga; preèni ladji pred- stavljata Kristusovi razpeti roki, glavna ladja pa Kristusov trup in nogi, zbrani verniki po- navzoèujejo njegovo telo. Narteks predstav- lja njegovi stopali, kjer verniki vstopajo v cerkev. Na kri`išèu obeh ladij pa je oltar, ki je srce cerkve. Prav vsak sestavni del cerkve lahko nekaj predstavlja. Tako na primer cerkvena vrata predstavljajo Kristusa. Okna lahko zlahka pri- merjamo s Svetim pismom, in to iz dveh raz- logov. Kot namreè okna šèitijo pred vetrom in de`jem in notranjšèino cerkve varujejo pred vremenskimi neprilikami, tako tudi ver- niki s pomoèjo branja Svetega pisma lahko svoja srca zašèitimo pred zlom sveta; kot skozi okna prodira sonèna svetloba, tudi naša srca s svojo Besedo razsvetljuje nebeško Sonce. Štiri stene cerkve so nauki štirih evangelistov, hkrati pa predstavljajo tudi štiri glavne kre- !   * Hugo Svetoviktorski pa tudi škof Durand sta zelo podrobno razvila podobne ideje o tem, da cerkvena zgradba predstavlja tako Kristusovo telo kot tudi (sveto mesto, op. prev.) nebeški Jeruzalem. Mesto je, tako kot èloveško telo ali neka stavba, skupek sestavnih delov, vsak pa ima doloèeno obliko in le`i na toèno doloèenem mestu, ki ga doloèata Cerkev kot telo kri`anega Odrešenika (povzeto po Francescu de Giorgio Martiniju).      !   * posti. Temelji so kot vera, saj jih ne more- mo videti; prostor med klopmi pa predstavlja poni`nost, saj je `e psalmist zapisal: “Na prah se lepi moja duša” (Ps 119,25); streha pa pred- stavlja ljubezen do bli`njega, saj “pokrije mno- `ico grehov” (1 Pt 4,8). Visoki in moèni stebri v notranjosti so cerkveni uèitelji, “ki s svo- jimi nauki duhovno podpirajo Bo`ji tem- pelj”, visoki in ozki stebri pa so evangelisti - “srebrni stebri: v Visoki pesmi lahko bere- mo, ‘... njegove stebre je naredil iz srebra’” (Vp 3,10). Nekateri deli cerkve so poimenovani zelo poetièno - to na primer velja za zakri- stijo, ki je “telo Bla`ene Marije, ki je nosi- lo Bo`jega sina. Duhovnik iz notranjosti za- kristije stopi pred mno`ico, ker je tudi Kri- stus, potem ko se je rodil iz (telesa) device Marije, stopil na svet.” Zaradi pomanjkanja prostora sem lahko predstavil le majhen del razmišljanj omenje- nih avtorjev v zvezi s srednjeveškim pojmo- vanjem arhitekturne in liturgiène ikonogra- fije, vendar pa to pojmovanje zelo nagovarja arhitekte in liturgike, ki skušajo o`iveti “jezik” in tradicijo gradnje katoliških cerkva. V èlan- ku, ki sledi, si bomo podrobneje ogledali, kako so renesanèni in baroèni arhitekti ta “je- zik” nenehno bogatili in zakaj smo le-tega iz- gubili šele v zadnjih sedemdesetih letih, bomo pa tudi opazili, da je ta “jezik” še vedno po- sredno izra`en v smernicah, ki jih Cerkev daje snovalcem oz. graditeljem sodobnih cerkva. Poleg tega moramo tudi razmisliti o tem, kako lahko o`ivimo arhitekturni “jezik” na tak naèin, da bomo upoštevali tradicijo grad- nje cerkva ter pri tem izkoristili prednosti so- dobne tehnologije in sredstev, ki so nam na razpolago. Ko bomo poskušali o`iveti arhi- tekturni “jezik”, moramo pri tem upošteva- ti mentaliteto sodobnega èloveka. V arhitek- turi se moramo ponovno nauèiti “govoriti” o veènih verskih resnicah, ne da bi pri tem za- padli v površen historicizem. Samo tako bomo namreè lahko gradili cerkve, ki bodo sodobno dru`bo pozvale v globok arhitekturni dialog z evangeljskim naukom; to bomo dosegli s sve- tišèi, ki nas bodo ponovno nagovorila s svojim izjemno bogatim simboliènim pomenom in ki bodo spet napolnila srca z lepoto.  !3%2 1. Angl. Rite of Dedication of a Church and an Altar, delo ni prevedeno v slovenšèino (op. prev.). 2. Guillaume Durand (pribl. 1230–1296) poznan tudi kot Durandus, Duranti ali Durantis je bil francoski kanonist (strokovnjak za cerkveno pravo), liturgièni pisec in škof iz Mende. 3. Izraz narteks v cerkveni arhitekturi pomeni preddverje ali vhodno lopo pri cerkvah starejšega tipa. Obièajno pomeni narteks tisti del cerkve, ki je tik ob vhodu. To je hkrati tudi del cerkve, ki je najbolj oddaljen od glavnega oltarja. Izraz izvira iz starogrške besede ¡nartheks¿ = skrinjica, omarica (op. prev.). 4. Ikonostas: v vzhodni cerkvi je to stena z ikonami, ki loèuje oltar od prostora za vernike (op. prev.). 5. Kátedra, tudi stolica, je poseben stol, ki ponazarja moè osebe na visokem polo`aju. Izraz se uporablja zlasti v kršèanstvu za škofovski stol (op. prev.). 6. Bema: nekoliko privzdignjen prezbiterij z oltarjem (op. prev.). 7. Veliki vhod: del vzhodnega bogoslu`ja, pri katerem duhovnik (po tem, ko vernike prosi odpušèanja) vzame darove in v procesiji zapusti oltarni prostor. Ta procesija se imenuje veliki vhod in simbolizira Kristusov vhod v Jeruzalem, ki ima svoj višek v kri`anju na Golgoti (op. prev.). 9. Angl. The Mystical Mirror of the Church, delo ni prevedeno v slovenšèino (op. prev.).