150
Politični pregled.
O konferenci za razoroženje. — „Nov. Vremja" pišejo o bodočih uspehih te konference jako trezno ter si nikakor ne delajo preveč upanja. „N. V." menijo, da bode že prav lep U3peh, ako se določi vsaj začasno, da se vojske in ladijevja več ne večajo. Da bi se pa na konferenci ustvarila mirovno sodišče, ni verjetno. Popolno razoroženje Evrope in vsega omikanega sveta je nesmiselno, ter nemogoče. Papež se nadeja, da se sklenejo na konferenci v Haagu mirovna sodišča, katerih člen bi bil seveda tudi vsak papež S tem bi se ugled papeštva jako dvignil, saj bi se pripoznala s tem suvereniteta papeža, ki se dandanes sicer oficijalno priznava, a ki nima v praksi nobene veljave.
Nemško-nacijonalna konferenca zaupnih mož. —
Zadovoljnost, katero izraža nemško-opozicijonalno časopisje zaradi uspeha nedeljske konference, je jako skromna. Poleg najboljših nad se oglašajo tudi resni dvomi o tem, ali se posreči podkomiteju, ustvariti vse opozicijonalne Nemce združujoč in zadovoljevajoč program Izražajo pa se tudi nesoglasja mej posameznimi opozicijonalnimi strankami. Neko glasilo nemš ke ljudske stranke piše, da so bili na tej konferenci radikalci na vsej progi tepeni. Celo s svojo zahtevo, naj ostane skupni nemški program tajen, so padli radikalci v vodo. „Deut. Ztg.u piše, da se je nadejati, da bode program do sredi maja izgo-tovljen ter zavrača neumni strah, da bi mogla vlada izpolniti nekaj nemških zahtev. Tega si Nemci le žele ne pa boje, kajti njihovo geslo ne more biti. „Vse ali nič". Pač pa se bodo potem prav z isto vnemo potezali še za izpolnitev nadaljnih svojih želja. Jako pesimističen je „Deut. Volksblatt", ki se za podkom:te ne more navdušiti. V avstrijskem parlamentarnem življenji so se namreč ljudje navadili voliti pododseke le s tem namenom, da se kaj zavleče ali celo pokoplje. Tudi dvomi antisemitsko glasilo, da bi se doseglo sporazumljenje glede raznih diferenc v posameznih referatih, kaj lažje v pododseku kot v plenarni konferenci. Sploh ni mnogo upanja, da se program kmalu dovrši, ker ima pododsek svojo prvo sejo šele koncem tega meseca. Kakor znano so radikalci sploh proti kakemu programu, ker jim obstrukcija zadošča kot program svojega prepričanja, ter se izraža vse njihovo stremljenje v jedini želji, doseči strogo nemško vlado.
Ministerska kriza na Grškem je že rešena. Načelstvo novega kabineta je prevzel definitivno vodja Trikupistov Teo-tokis, o katerem se je spočetka trdilo, da ima največ upanja na zmago. Zbral je okolu sebe kajpada samo somišljenike ter razdelil posamne portfelje sledečim možem. Simopulos fimance Atos Romanos zunanje zadeve, polkovnik Knumduros vojno, Buduris mornarico, Karopaolos pravosodje in Ephtaxias bogo-častje in nauk. Min. predsednik si je pridržal portfelj za notranje zadeve. Novi možje so m. petek zaprisegli in so se v soboto takoj predstavili poslanski zbornici. Listi poročajo, da bo nova vlada predložila načrt, s katerim se bo vojaškim častnikom prepovedalo potegovati se za poslaniške mandate za državni zbor, in predlagal novo razdelitev kraljestva ter osnovo drž. policije. To je toraj nekako njen poseben program, ki jo bo pa najbiže strmoglavil še preje, nego je bilo običajno do-sedaj pri grških ministerstvih.
Ministerska kriza v Rumuniji. — Načelnik rumun-skega liberalnega kabineta Sturdza je 12. t. m. podal kralju ostavko, katera sedaj sicer še ni vsprejeta, toda   ministerstvo
bo Slo, čim dobi kralj kake druge vsaj približno toliko sposobne može. Povod navstali krizi v rumunski vladi je prnv za prav ogerski nekdanji ministerski predsednik baron Banffv, ki je v neki, še le pred kratkim odkriti in objavljeni brošuri na nek način raeŽalil rumunski narod na Ogerskem in vsled tega pa tudi v domovini. Min. predsednik Sturdza najbrže pravočasno ni storil potrebnih korakov in morda tudi ni mogel ali hotel pokazati potrebne eneržije, kar mu pa sedaj radikalni elementi štejejo v največje zlo. V listih in na zborovanjih jeli so ga ljuto napadati in naravnost zahtevati, naj se čim preje umakne. Priredili so minoli teden tudi velik protestni shod in potem demonstrativni obhod, katerega sta pa policija in vojaštvo razpršila. Pri tej priliki je prišlo do krvavega pretepa mej vojaštvom in demonstranti. V takih razmerah se Sturdza ni mogel več vzdržati ter je demisijoniral Sploh pa so ti dogodki le neki povod izbruhom, ki se pojavijo vselej, kadar se kaki kliki jame dozdevati, da je to ali ono mini-sterstvo že dovolj časa na ministerskem sedežu Tako je bilo tudi sedaj. Gotovih elementov se je polastilo hrepenenje po ministerskih stolcih, in ministerstvo mora iti. Na Kumunskem spreminjajo sicer le osebe in nikoli sistema,   a to pogostoma.
O pogajanjih mej vlado in italijanskimi poslanci,
ki so bila, kakor znano, popolno brezvspešna, poroča neki dunajski list iz kroga italijanskih poslancev sledeče: Ako ravno poroča neki dunajski eficijozni lis., da so se tikali dogovori mej posl dr. Kathreinom in zastopniki italijanskih poslancev le nekaterih neobveznih vprašanj, in da vlada s temi dogovori ni bila v prav nikaki dotiki, je vendar resnično, da je dr. K. v sporazumu z grofom Thunom in baronom Dipau-lijem nastopal kot posredovalec ter razodel vladne nasvete glede avtonomije južnih Tirol, da na ta način pregovori italijanske poslance za vstop v dež zbor. Prvi poskus pa se je popolno izjalovil, ker italijanski del ni bil zadovoljen z vladnimi predlogi. Tako je toraj prišlo, da se je pričelo deželno-zborsko zasedanje brez italijanske manjšine in se bo najbrže tudi izvršilo brez nje Pričela so se baje nova pogajanja v Tridentu, in je dr. K. poskusil z novimi sredstvi, toda nade na kak vspeh je izredno malo.
Samoaško vprašanje se kaže vedno bolj zamotano po zopetnem vstoličenju „kralja". Tam se je sicer sodilo, da bo sedaj zavladal mir, in da bodo združene velesile preprečile vsak boj mej obema domačima rodovoma Toda 1. t. m. se je bil zopet krvav boj na neki nemški plantaži v bližini mesta Apie, v katerem boju je padlo več angleških in ameriških mornarjev, mej temi nekaj častnikov. Mataafovi somišljeniki so ogorčeni padli po njih Toda ves dogodek ima pa še drug pomen Boj je vodil in prebivalstvo nahujskal lastnik nemške plantaže, rodom Nemec. Skoro gotovo pa je, da je ta mož postopal sporazumno z nemškim zastopnikom admiralom Kau-tzom, o katerem je nemški zastopnik Holleben v Washingtonu sam priznal, da je njegovo postopanje prvič razžaljivo, drugič nezakonito in tretjič škoduje nemškim trgovinskim interesom Admiral Kautz je bil torej že v drugič začetnik in prouzro-čitelj nemirov in je torej umevno, da se s tem dogovori glede rešitve te zadeve znatno ovirani. Pa tudi nemška vlada sama je pri tem mnogo zakrivila, ker ni takoj spočetka stopila na prste svojemu proti njenim interesom delujočemu zastopniku. Morda je hotela z lepa poravnati preporno zadevo ali pa ve-doma provzročiti razpor mej ostalima državima.
Raspust štirih   nemško-nacijonalnih   društev.   —
Vlada se je vendar nekoliko ojunačila ter stopila na prste nemško-nacijonalnim elementom s tem, da ]im je razpustila štiri dunajska društva, ki so bila po svojem delovanju skrajno sovražna cerkvi, državi in slovanstvu. To dokazuje že ime poslanca Wolfa, ki je načeloval društvu nemških nacijonalcev v Avstriji in bil v najožji dotiki tudi z ostalimi društvi. Kajpada je vsled tega razpusta   nepopisen   krik   v   liberalno-židovskem
taboru in pritožbe na ministerstvo proti najnovejšemu, kajpada po vsem upravičenemu ukrepu dolenje avstrijskega namestnika bodo kar trunoma prihajale iz vseh pristnonemških kotov. Upanje pa je, da bo osrednja vlada odločno in jasno odgovorila prueaškim kričačem jim v bodoče le še ostreje gledala na prst, ker le na ta način je mogoče vsaj deloma omejiti skrajno predrzne nastope se cerkvi in državi sovražne klike.
151