LETO I.	Ljubljana,	dne	21.	novembra	1935.	štev.	3.
GLASILO 3UGOSLOVEN5KE MLADINE
Fofttnfna platana ▼ jolovlnl.
Cen* poKittnriitn! Štev. 50 par
Omladina, ki je naša nada in naša bodočnost, je med prvimi razumela moje namene: Da pozabimo vse, kar nas je delilo v preteklosti in da se vsi postavimo v službo naše zaobljube, — da čuvamo in krepimo našo veliko in milo domovino, Jugoslavijo.
(Aleksander Vedinitelj)
Nasa mladina na prelomu
Doba, v kateri živimo, nikakor ni rožnata, zlasti ne za mladega človeka, ki se v preobilici najrazličnejših vprašanj, ki mu padajo na glavo, ne more znajti in v prekipevanju mladih svojih sil tone v breznačelno in obupujočo oddaljenost od življenja ali pa krene na pota, ki so daleč od realnega gledanja na kruto življensko realnost. Zdi se nam ali zdeti bi se nam vsaj hotelo, da je današnja mladina pozabila na to, da predstavlja, kakor vsaka narodova generacija, narodovo bodočnost in da narod, iz katerega je izšla, pričakuje od nje bogatega obrestova-nja vseh tistih žrtev, ki jih je vložil vanjo. Zdi se tudi, da je mladina v svoji mladostni vihravosti pozabila na svetlo preteklost svojih očetov in požrtvovalnih narodnih delavcev, ki so v dobi narodovega osamosvajanja s posameznimi drobci delali za zgradbo našega enotnega narodnega in državnega telesa in utrjevali politično, gospodarsko in kulturno silo našega naroda v preteklosti, ki je imel v mladini najboljšo svojo oporo, a ne kričavih načel. Le kratek pogled v polpreteklo dobo dela za naše osvobojenje in zedinjenje nam zadostuje za ugotovitev, da je bila prav mladina tista, ki je pravilno razumevajoč svoje poslanstvo bila na pohodu kot prvoboriteljica za realiziranje teženj svojega naroda, ki je tlačen politično, gospodarsko in kulturno, videl v svojih mladih generacijah jamstvo za boljšo svojo usodo. V tisti dobi, ko je bila nevarnost, da nas v nekaj desetletjih ali že v nekaj letih pogoltne pan-germanski val, ko sta se malodušnost in obupanost polaščall tudi naših najboljših narodnih delavcev, je bila mladina tista, ki je zavedajoč se svoje odgovornosti v delu za narod prelomila cincavost in omahovanje ter stopila na pot realnega, nesebičnega in brezkompromisnega dela za svoj narod.
Danes je Čas usodepolnega razpotja. Stojimo na prelomu prav tako, kakor je stala na prelomu generacija v naši polpreteklosti, ki je zavestno in s silno voljo posegla v zgodovinsko pot našega naroda. Stojimo na prelomu: ali naj se obrnemo v realno, požrtvovalno in brezkompromisno delo za reševanje najosnovnejših problemov, katerih rešitev pričakuje narod, iz katerega smo izšli, od nas in naj sledimo svetlim vzorom svojih očetov in delavcev, ki so stavili na nas svoje nade. ali pa naj se udajamo brezplodnemu mrtvilu in zapeljanim potom, tistim potom, ki vodijo samo v omalovaževanje vseh žrtev in v rušenje, a ki nikdar niso narodu koristili, ne koristijo in koristili nikoli ne bodo. Danes leži na ramenih našega naroda breme, ki ga bo zmogla dvigniti le mladina, ki bo brezkompromisno šla po poti. ki so jo ji začrtali najboljši naši kulturni in politični delavci v preteklosti, po poti, da s poglabljanjem v te
Politični pregled
Naše domače politično gibanje se je v zadnjih 14 dneh vrtelo predvsem okoli volitev stalnih skupščinskih odborov. Za te volitve je vladalo ogromno zanimanje. Narodna skupščina je bila popolnoma zasedena. Po mestoma zelo burnih debatah je končno zmagala vlada z 10 glasovi večine. Sedaj je skupščina poslana na počitnice in se bo zasedanje nadaljevalo šele meseca decembra, ko bodo posamezni odbori predali gradivo, ki ga je vlada pripravila.
Poljaki imajo s svojo notranjo in zunanjo politiko križe in težave. Zamerili so se Rusiji, skregali s Čehi in vodijo prijateljstvo z Nemčijo, od katere pa nimajo prav nikakih posebnih koristi. Politika, ki jo vodi zunanji minister Beck, ima vedno manj prijateljev med Poljaki in vedno češče se pojavljajo v poljskih listih članki, ki na zelo oster način kritizirajo zadržanje Poljske v zunanjem svetu. Kot osnova teh napadov na ministra Becka služi dejstvo, ki ga Poljska opozicija stalno povdarja, da ima Poljska na eni strani z Rusijo 1400 km skupne meje, kar bi v slučaju oboroženega spora lahko postalo usodno, na drugi strani jo pa prijateljstvo z Nemčijo veže na politiko, ki se ne more imenovati miroljubna in ki ima mnoge zveze z madžarskim revizionizmom, katerega poznamo vsi kot glavno netivo v vzhodni Evropi. S tem, da so Poljaki napravili nov poskus z ustavo in so parlament kratkomalo imenovali, je poljska vlada mnogo izgubila na svoji avtoriteti. Vprašanje Ukrajincev je ostalo nerešeno, koncesije Poljske Nemcem se znajo zdaj — zdaj prevreči v orožje proti poljski vladi sami in tako za enkrat še ni izgleda, da bi predstavljala poljska država v bližnji bodočnosti silo, na katero bi se mogla nasloniti realna politika, ki bi stremela za čuvanjem miru v vzhodni Evropi.
Zelo pogumno izjavo je podal vrhovni fašistični svet. Obrača se proti vsem, ki bi proti Italiji izvajali sankcije, katere so vstopile v veljavo že 18. t. m. Zdi se, da se Italija zaveda, kakšne posledice bi lahko imele proti njej sankcije, če bi bile dosledno izvajane. Vse kaže, da so se Italijani prepričali, da ne bo abesinska ekspedicija kratkotrajno podjetje in da pričenjajo računati na daljšo vojno, ki zna imeti nedogledne posledice, ki bi nastale, če bi se konflikt razširil tudi na Evropo.
Avstrijski legithnisti delajo so polno paro Kjerkoli najdejo priliko, povsod skušajo obrniti pozornost javnega mnenja na »pravice«,
probleme in zavedajoč se svoje odgovornosti pred vsem narodom in bodočimi generacijami, sposobna in pripravljena tudi na žrtve, dela za zgradbo našega narodnega in državnega telesa.
Kdo je kriv, da del današnje mladine ne pozna najosnovnejših problemov našega narodnega in državnega življenja? Kdo je kriv, da se ta mladina uda j a najrazličnejšim utopijam in brezdelju, namesto da bi upravljala narodne in državne dobrine sebi in vsemu narodu v korist, služeč mu z vsem svojim srcem in vso svojo dušo, svesta si svojih zmožnosti in svojih dolžnosti? Nam je dana možnost, da se sprostimo vseh vplivov tistih
ki jih ima baje Oton na avstrijski prestol. Oni dan smo čitali v naših dnevnikih že devet in devetdesetič o tragični Rudolfovi smrti. Agencija, ki je to vest širila, je dobila iz legiti-mistične banke dober honorar. Pred kratkim se je v nizu legitimističnih svečanosti vršila posvetitev kapelice v Judenburgu, ki ne spominja, kot mnogi naši ljudje mislijo, na ju-denburške upornike, ki že nekaj let ležijo v domači zemlji, marveč na tkzv. zibcenarje, veterane, odnosno vojake 17. avstrijskega pešpolka, ki je imel svoj sedež v Judenburgu. Svečanost je bila silno ginljiva. Govorili so se govori in iz banketa so odposlali Otonu udanostno brzojavko, na katere odgovor so čakali kar na banketu. In prišel je v rekordnem času dveh in pol ur. Ravno prav, da so bili gospodje že nekoliko dobre volje.
Tudi madžarski legithnisti ne mirujejo. S svojim revizijonizmom so postali skrajno vsiljivi, že ameriškim oblastem, ki so v pogledu politike skrajno liberalne, so pričeli presedati. Jugosloveni in čehoslovaki, ki žive v Združenih državah, so vložili proti agitaciji š strani madžarskih revizijonistov oster protest. Pri tem pa madžarsko gospodarstvo stalno propada in madžarska politika ne dobi nobene jasno odrejene smeri.
Volitve na Angleškem so pokazale, da uživa angleška vlada popolno zaupanje naroda. Priborila si je dve tretjini mandatov. S tem je narod tudi odobril angleške napore za očuvanje miru v Evropi. Pričakovati je le manjše rekonstrukcije, ki pa ne bo bistveno vplivala na angleško zadržanje v Ženevi.
Na Balkanu, ki je bil leta in leta žarišče nesigurnosti, so se prilike povsem konsolidirale. Z vrnitvijo grške dinastije je podana garancija, da se bo grška zunanja politika kretala v pravcu miru na Balkanu in želja Balkanske zveze. S tega vidika moramo restavracijo grške kraljevske rodbine pozdraviti. Pričakovati je, da se bodo zveze med posameznimi balkanskimi državami še izboljšale, predvsem pa, da bo nastopilo stanje znosnih odnošajev med Bolgarijo in Grčijo, ki je zdaj zaradi delovanja Trakijskega komiteja nevzdržno. Kako pa nekateri Bolgari gledajo na razvoj dogodkov na Balkanu, se vidi iz brošure dr. Asena Božinova, ki smatra, da moreta imeti na Balkanu vpliv edino le Bolgarija in Jugoslavija ter da so vse druge sile Balkanu tuje. To stališče, ki je obenem tudi stališče Zvenarov, zna postati v bodočnost merodajno pri vodstvu bolgarske zunanje politike. Znalo bi pa postati tudi usodno za Balkanski pakt, ki je za enkrat še vedno naj-zanesljivejši instrument miru v jugovzhodni Evropi.
zastarelih škodljivcev, ki ne doumejo ali nočejo razumeti včlikih nalog, ki nam jih nalaga doba, v kateri živimo. Na nas je, da ne rušimo, ampak da gradimo, da ne omahujemo, ampak da ustvarjamo, a pred vsem, da se že zavemo tega, da smo odgovorni za čas, v katerem živimo in delamo.
V tej odgovornosti pred svojim narodom, čigar mlada generacija smo, temelji bistvo našega poslanstva in pot k delu za narod in državo, katero so naši očetje gradili z žrtvami in s svojo krvjo, če nočemo, da nam bodo zanamci očitali, da nismo bili narodova plodna mladina, ampak odpadniki in brezkoristne, da, celo škodljive — ničle.	-—in.
Z NAŠIH ZAVODOV
CeSfe
Društvo »Sloga« je sklenilo, da bo v »Naši volji« otvorilo evojo rubriko. Na svoji seji je določilo za tiskovnega referenta tovariša Šušteršiča Bojana, ki bo skrbel za to, da bo o delovanju Sloge vedno poročal ter s tem pripomogel k razširjanju Slogine misli med celjskim dijaštvom.
+
9.	novembra t. 1. se je vršil 4. redni sestanek »Sloge«, na katerem smo se spomnili naših bratov onstran meje. Predaval je tov. Gruden, deklamirali in recitirali pa so tov. Peričeva S., Marinček M. in Cergol S.
Na 5. rednem sestanku 16. t. m. je predaval tov. Cergol I. o potovanju, ki ga je napravil z dvema tovarišema v počitnicah peš na Plitvička jezera in morje. Predavanje, ki se je vršilo v risalnici meščanske šole, je spremljalo okoli 70 skioptičnih slik. Predavanju je poleg 110 »Slogašev« in nekaj članov udruženja »Korotana« prisostvoval tudi pokrovitelj »Sloge« g. prof. Mlinar Ivan.
V soboto 23. t. m. bo tov. Cergol svoje predavanje na 6. rednem sestanku nadaljeval. Opisal bo potovanje od Plitvičkih jezer na Jadran in nazaj v Celje. Predavanje bo pojasnjevalo okoli 100 skioptičnih slik.
»Sloga« pripravlja tudi Miklavžev večer, ki se bo vršil 30. t. m. ob 2. uri popoldne v lokalu »Sloge« in mali dvorani Narodnega doma. Po obdarovanju revnih »Slogašev« bo interna zabava s čajanko in plesom.
»Sloga« bo organizirala letos lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo višješolcev. Tekem, ki so se vršile pod pokroviteljstvom gosp. prof. Bolharja, se je udeležilo 23 višješolcev. Prvak gamnazije je postal tov. Cergol I., ki je dobil par tekalnih čevljev, dar pokrovitelja.
Društvo ima poleg rednih sestankov v tej poslovni dobi na sporedu še smučarske tekme za prvenstvo višješolcev in igro, ki se bo vršila v začetku januarja. Iz vsega tega se vidi, da je »Sloga« najagilnejše društvo na celjski gimnaziji .	Z.	D.
liočevjše
Kdor ne pozna Kočevja, bi mislil, da -tam sploh ni r,acijonalne_ id(ye, toda se bridko moti. Mnogim je seveda nacijonalizem kočevskih Slovencev trn v peti, pa se bodo morali že sprijazniti z njim.
Glavni nositelji tega duha so dijaki, ki se udejstvujejo v vseh nacijonalnih društvih. To dejstvo, da sta na gimnaziji dve tretjini nacionalno usmerjenih (orientiranih) dijakov in le ena tretjina Nemcev in drugih, kaže, da ne spimo.
Omladinski odsek Sokola je poleg Omladine NO glavni steber nacijonalizma. Sokolov-dijakov je 130. Odsek ima svojo knjižnico, ki se je omladinci pridno poslužujejo, nadalje se vrše vsako nedeljo sestanki, kjer se obravnavajo poleg drugih tem tudi nacijo-nalne. Pred kratkim pa sta se ustanovila še kot pod-odseka literarni in glasbeni, za kar kaže dijaštvo veliko zanimanja.
Ijubljana
Trgovska akademija
Sredi oktobra se je vršil na našem zavodu redni letni občni zbor Udruženja Dijakov Trgovske Akademije, ki ga je nadzoroval g. prof. Milielak. Izkazalo •e je, da dijaki prvih dveh letnikov za svoje strokovno udruženje še ne pokazujejo svojega pravega zanimanja, kajti udeležili eo se občnega zbora v zelo malem številu. Glavna točka so bile volitve, za katere je bilo predlaganih več list. Nosilec dveh je bil tovariš Mesec iz četrtega letnika. Po burnem glasovanju je bil izvoljen tov. Mesec sa predsednika. .Večja težava pa je bila z odborniki, ker so bili na vsaki listi predlagani popolnoma drugi ljudje. Sestavil se je končno naslednji odbor: predsednik — Mesec Vladimir, podpredsednik — Reven Oskar, blagajnik — Brzenik Vinko, tajnik — Hladnik Jelka, odborniki: Koritnik Ivo, Smrkolj Tatjana, Rupnik Milica, revizorja: Poljšak Majda, Drame Ivo.
Po volitvah je novoizvoljeni predsednik hotel razložiti svoj delovni program, a nastal Je tak hrup in prerekanje, da je bil občni zbor razpuščen. Vendar je izvoljeni odbor potrjen in upamo, da bo z veščim predsednikom v redu vršil evojo nalogo.
Začetkom lega meseca pa se je vršil tudi občni zbor Ferijalnega saveza, na žalost zelo slabo obiskan. Zato ni bilo mogoče niti izbirati list, niti pravilno glasovati in je bil odbor kar imenovan. Predsednik — Stele Ljubomir, ostali odborniki pa: Dobeje Edvin, Matjan Slavko, Dular Marija, Šmon Simon, Ačeto Simon, Kobal Mirko.
Na zavodu so je raznesla govorica, da bo Trgovska akademija preustrojena in da bo dobila 5 letnikov. Zdi se nam, da je o tem preuranjeno govoriti, ker tozadevni zakon ni še niti pripravljen. Pa tudi, če bi se govorice uresničile, bi to sedanjih dijakov Trgovske akademije ne prizadelo.
Hlnsičtia gimnazija
Naš članek o sestavi odbora F. S., ki nikakor ne • zadovoljuje; je vzbudil na zavodu obilico komentarjev. Značilno je koga so prizadeti vse dolžili, da je pisec tistega članka. Način, kako no nastopali, nas podkrepljuje v mislih, da smo imeli prav. Da se nismo motili, nam dokazuje tudi naslednje kratko poročilo, ki smo ga dobili od nekega dijaka tega zavoda:
»Dijaki Klasične gimnazije v Ljubljani bi radi vedeti, zakaj je povzela njihova organizacija »Žar« isto pot, kakor Ferijalni savez. Priporočljivo bi bilo, da bi ne bil glavni odbor tako sestavljen!
Eden v imenu mnogih«.
Tako, prijatelji, zdaj se pa zopet narepenčite do mile volje, zopet lahko nedolžne napadate iu zopet lahko tožarite!
Kranj
Zaman sem pričakoval v drugi številki »Naše volje« novic iz Kranja. Zabolelo me je, da mora biti ravno naš zavod med zadnjimi, ki so pozdravili rojstvo glasila jugo-slovenske mladine, kakršnega smo že dolgo pričakovali. Lahko bi kdo mislil, da »Naša volja« med kranjskimi dijaki ni našla pravega odziva, kar pa seveda ni res. Z velikim veseljem smo pozdravili prvo številko glasila, ki je popolnoma naše in katerega se bo oklepala jugoslovenska mladina.
čeprav veljajo Gorenjci za nekoliko nazadnjaške ljudi, je vendar v vrstah mladine velika večina takih, ki nosijo v svojih srcih jugoslovenske ideje. To se posebno opaža pri srednješolski mladini, ki se polagoma prebuja iz dremavice, v kateri se je dolga leta nahajala. Na našem zavodu je to prebujenje trajalo precej časa, a končno se je le velika večina naše mladine obrnila v smer, ki jo kaže mogočen sij iz Oplenca. Vstali smo in gremo naprej v smeri, ki nam jo kaže ljubezen do domovine.
Med številnimi organizacijami na našem zavodu so najmočnejše: Jadranska straža, Ferijalni savez in »Jugoslovan«. Poleg Jadranske straže, ki pridno vzgaja dobre Ja-dranaše in širi med mladino ljubezen do našega morja, je najdejavnejša organizacija »Jugoslovan«. To organizacijo smo zasnovali šele pred kratkim, a že si je pridobila naklonjenost dijaštva, ki prav marljivo zahaja na sestanke in skioptična predavanja, ki jih društvo prireja. Vendar pa bi bilo želeti, da bi tudi oni srednješolci, ki še stoje ob strani in se ne morejo ogreti za delo v naših organizacijah, stopili v sprednje vrste boriteljev za jugoslovensko idejo.
Malo več ognja, tovariši, malo več volje do dela in veliko več zaupanja v našo bodočnost, pa boste videli, da življenje ni tako neznosno in da se dajo s tem doseči tudi najoddaljenejši cilji.	Karo.
Maribor
Državna realna gimnazija
Po razpustu »Napredka«, smo prenesli vse svoje delovanje v Podmladek J. S., ker bi bil vsak poskus nove zavodne organizacije škodljiv celotnemu našemu delu.
Letošnji, v septembru izvoljeni odbor sestoji iz 19 članov(ic) od 8.-3. razreda, ki se vežbajo v tehničnem in Idejnem delu za prihodnjo moško in žensko realno gimnazijo. Za letos pa ima odbor nalogo, izvesti čim največ dela, da bo s tem proslavil svoje peto poslovno leto. Svoje delo Je otvoril s predavanji po vseh razredih zavoda o idejah P. J. S., oz. našem organizacijskem delu, združeno z nabiranjem članov, ki jih imamo doslej 931. Prav tako delujejo že trije odseki: šahovski, glasbeni in dramatsko-literarni.
Zavedajoč se, da nam je nujno potrebnd dijaško glasilo, smo sklenili izdajati »Naše korake«. Toda sedaj, ko smo prejeli »Našo voljo«, se z navdušenjem priključujemo kot sodelavci in naročniki. »Naši volji« bomo odslej posvečali vse tiste sile, ki bi jih porabili za izdajanje »Naših korakov«.
*
5. XI. je prišlo v Narodnem gledališču do demonstracij, na katerih je g. žižek nastopil kot zastopnik mariborske mladine z njeno izjavo. Nacijonalna mladina najodločneje odklanja takšno zastopstvo, kakor se tudi ne strinja s takim obnašanjem »mladine«.
19. X. 1935. je mariborska policija razpustila »Nemško-švabski Kulturbund«. Mariborski nemčurji se še vedno niso sprijaznili s to »v nebo vpijočo krivico« in rovarijo še dalje. Kot dokaz Kulturbundove »kulturne« misije naj služi sledeči dokument.
Delovnik čete I. napadalnih oddelkov (Sturm-scharren)
10. IX. Sestanek voditeljev v gnezdu (Nest). 14. IX. Ob 3. 1. sestanek čete (Schaar).
16. IX. Izlet čete, ki se na Pohorju sreča s skupino (gruppe) II. in tam vprizori terenske vaje (Gelandspiel).
21. IX. Sestanek čete v gnezdu.
27. IX. Ob 6. sestanek voditeljev v gnezdu. 29. IX. Izlet čete.
6. X. Ob 4. 1. A. G Z. Ob 6. 1. B. G Z.
7. X. Izlet čete na Pohorje.
11. X. Odkoraka društvo (Kameradschaft) I. skupina (Gruppe) 1. B. od določenega kraja k »Trem ribnikom«; družba II. odkoraka ob pol 2. iz istega kraja; skupina I. se mora v gozdu levo od ribnika utrditi; skupina II. ima nalogo njih trdnjavo zavzeti; skupina I. ima bele, skupina II. pa črne trakove, ki merajo biti na levi roki dobro in vidno pritrjeni.
Ta uelovnil: je prišel v roko nekemu našemu tovarišu. Pisan je v nemščini in ga radi njegove zanimivosti priobčujemo.
Novo mesto
Tekme razredov za prvenstvo v lahki atletiki so se vršile, kot je bilo že objavljeno, v drugi polovici meseca oktobra.
Tekmovali so vsi višji razredi razen osmega in četrtega, v vseh panogah. V vsaki panogi je posamezni razred lahko postavil po 2 tekmovalca. Tekmovalo se je po pravilih lahkoatletskega desetoboja; da bi se tudi mlajšim tekmovalcem omogočil uspeh po sorazmernem številu točk, se jim je po starostni razliki prištelo gotovo število. Posameznik je smel samostojno nastopiti največ v štirih panogah.
Doseženi rezultati po razredih:
1. mesto	V.	r.	s	9920.98	točkami
2. mesto	IV.	r.	s	7743.87	točkami
3. mesto	VI.	r.	s	62.30.11	točkami
4. mesto	VII.	r.	s	4883.74	točkami
VII. razred v dveh disciplinah ni nastopil, v dveh pa samo z enim tekmovalcem.
Nekateri doseženi rezultati so prav povoljni, vendar so v splošnem slabši, kot so bili doseženi na treningih. Najboljše mere so dosegli v posameznih panogah:
tek 100 m VUKŠINIČ Drago, VII. 11.5 sek. višina z mesta KISEL Smiljan V. 114 cm višina z zaletom SKEBE V., V. 147 cm daljina z. mesta KISEL Smiljan V. 251 em daljina z zaletom KOBE Janez V. 531 cm krogla 5 kg VUKŠINIČ Drago, VII. 10.52 m žogo z zanko 2 kg KISEL Smiljan 34.30 m kopje 600 kr KOBE Janez, V. 40.90 m disk 1.5 kg VUKŠINIČ Drago, VII. 34.67 m Štafeta 4 krat 100 VII. r. v času 54.1 sek. (Malin-ger, Pogačar, Misjak, Vukšinič), predaje so so vršile s spremembo smeri, ker ni krožnega tekališča.
Ker so bile mere ostalih tekmovalcev često zelo blizu prvim, bo pri tekmovanju za prvenstvo posameznikov, ki se bo vršilo spomladi, borba za prva mesta zelo napeta.
Pripadnikov Sokola je precejšen odstotek novomeškega dijaštva. V naraščajskem odseku, ki prireja vsak teden po en sestanek v Sokolskem domu, se seznanjamo pobližje s sokolsko ideologijo. Na zadnjih dveh sestankih sta govorila in podrobneje analizirala sokolska načela brata Ivanetič in Jakše.
Jadranska straža je posvetila 13. novembra pozornost za naš gorenji Jadran. Tovariš predsednik Jare se je v svojem govoru spomnil 31. oktobra, ko je imelo naše vojno pomorstvo največjo mornarico. Za njim je tov. Kolenc v temi »Borba za gospodarstvo v gornjem delu Jadranskega morja« obdelal borbe za ta del naše Adrije v najnovejši dobi. Članstvo se zanima v precejšnji meri za vprašanja, ki se dotikajo našega morja in pridno sledi Izvajanjem. S primerno deklamacijo je bil sestanek zaključen,	R.	K.
Ob stoletnici rojsiva D. fenka
Kakor je bila doba 60 let plodna in pomembna za naše politično, kulturno in gospodarsko narodno življenje v preteklosti, bogata narodnih delavcev in splošnega narodnega izživljanja, tako je današnja doba revna in ponižujoča v primanjkovanju ljudi, ki bi s tako vnemo, nesebičnostjo in realnim delom za narod po geslu »Brat je mio koje vere bio!« delali in ustvarjali, kakor je delal in ustvarjal Davorin Jenko.
9. t. m. je poteklo sto let rojstva in 25. t. m. bo minilo 21 let od smrti moža, ki je postal eden izmed najodličnejših srbskih in jugoslo-venskih glasbenikov, dasi je bil doma iz skromne vasice Dvor j e v cerkljanski fari, in s tem stopil med elito tistih narodnih delavcev, ki so v dobi narodnega preporoda in narodnega prebujenja bili in ostali dobri Slovenci, a s svojim daljnovidnim delom bil. vrzor praktičnih Jugoslovenov.
Davorin Jenko je bil naše zemlje sin. šolal se je v Cerkljah, Kranju in Ljubljani, višje gimnazijske razrede Je dovršil v Trstu, kjer sta njegov odličen glasbeni talent poglobila in izostrila pionirja slovenske glasbene ledine — Gašpar Mašelc in Gregor Rihar. Ko se je 1.1859. vpisal Davorin na dunajsko pra-voslovje, je bil že z vsem srcem v glasbenem izživljanju in postal pevovodja slovanskega pevskega društva, v katerem so bili zastopani skoro vsi slovanski dijaki, ki so tačas študirali na Dunaju. Tu, v realnem slovanskem krogu, ki je združeval narodno zavedno slovansko mladino in Ji vlival vere in volje za narodno delo, je Davorin zaživel v slovanski pesmi in občutil trdno vez, ki ga ni vezala samo s slovensko zemljo, ampak, ki ga je spajala tudi z brati na severovzhodu, a zlasti z vsemi Jugosloveni. In ko ga je srbski skladatelj Stankovič poklical, se Je Davorin rad odzval in prevzel vodstvo cerkvenega pevskega zbora v Pančevu, kjer se je poglobil v vzhodno cerkveno in srbsko narodno glasbo in kot odličen glasbenik doživel svoje veliko priznanje 1. 1870., ko je postal prvi kapelnik srbskega »Narodnega pozorišta«. Na tem požrtvovalnem in odgovornem mestu je vstrajal Davorin celih 33 let in stopil v pokoj šele 1. 1903. živeč v Beogradu, središču jugoslovenske misli, je vedno prihajal v svojo ožjo domovino
in se zadnja leta svojega življenja naselil v Ljubljani, kjer je bil po svoji smrti pokopan pri sv. Križu.
Taka je bila življenjska pot Davorina Jenka, Slovenca iz cerkljanske fare, ki je pa v svoji širokogrudnosti in dalekovidnosti poznal, da dela prav tak«? za svoj narod, če orje glasbeno ledino daleč od rodne vasice, v jugo-slovenskem Beogradu. S svojim delom, ki je velikanska, saj se množica njegovih del skoraj prešteti ne da, je Davorin Jenko kot nesebičen Slovenec in Jugosloven objel vso svo-
Pred 20 leti:
jo Sirno domovino ln se s svojim srcem vko-reninil v zemlji, ki jo spajajo bistre vode šumeče Save in Drave z mogočnim Dunavom.
Ce bi nam Jenko ne dal nič drugega kakor naši himni »Naprej zastave slave!« in »Bože pravde«, bi samo s tem svojim delom zaslužil, da mu v svojih srcih ostavimo trajen spomin. A njegova zapuščina j e neizčrpna.
In neizčrpna je tembolj, ker iz nje lahko črpamo svetel vzor nesebične delavnosti za svoj narod, vzor in bodrilo nam — mladini, ki v teh dneh ne vidimo ali nočemo spoznati dela naših očetov in vzornikov, ki so z vso dušo delali v duhu — praktičnega jugosloven-stva.
Srfambolijsiri proti Ferdinandu
Dogodki, ki so se tako usodno odigravali pred dvajsetimi leti in za katere naša mladina skoro da še nič ne ve, so sedaj predmet pisanja mnogih naših listov. Opisuje se namreč položaj, tako politični, kakor vojaški, v Srbiji pred onim barbarskim in silovitim vojaškim pohodom avstro-ogrskih in nemških vojnih sil pod poveljstvom feldmar-šala Mackensena v Srbijo v jeseni 1. 1915.
Ta vojaško dobro pripravljeni pohod proti armadi pokojnega kralja Aleksandra morda te armade ne bi nikdar prisilil na umik in k poznejšemu tragičnemu prehodu preko Albanije, saj so do tedaj srbski vojaki red za redom poražali avstro-ogrsko vojsko, ko ne bi Srbom na vzhodni fronti skočila za hrbet celotna bolgarska armada! Njen pohod z vzhoda in pohod avstro-ogrskih in nemških čet s severa sta prisilili srbske borce k umiku, pri čemur jim je ostala samo še pot preko albanskih slemen. Ko bi takrat srbsko armadno vodstvo smelo odločati na lastno pest, bi bilo že preje napadlo Bolgare in si tako zavarovalo hrbet, kajti poznalo je bolgarski narod, a tudi predvsem duh bolgarskih dvornih krogov. Takrat je bil na naši strani samo vodja bolgarskih poljedelcev Aleksander Stambolijski, oni mož, ki je pozneje, leta 1923., tako lepo uvedel mirno sožitje Bolgarov z Jugoslavijo in pripravljal pot federativni ureditvi slovanskih balkanskih držav.
Aleksander Stambolijski je bil izredno pogumen in dalekoviden mož, pri tem pa kljub Bregalnici prijatelj Srbov in Jugoslovenov. Ko so 16. junija 1914. akademiki sofijske univerze pripravljali žalobno povorko, želeč pri tem čuti še mišljenje Stambolijskega, je ta med ostalim rekel: «Car Ferdinand je največ ji krivec za katastrofo. On bi moral biti z glavo navzdol obešen pred spomenikom carja Osvoboditelja.«
Da se vidi, kako je izgledala prava volja bolgarskega naroda tik pred ono usodno albansko Golgoto, dodajamo tale razgovor voditelja opozicije Stambolijskega z bivšim bolgarskim čarom Ferdinandom Koburškim. On je 4. septembra 1915. med drugim rekel carju: »In kar je najvažnejše: vera naroda v Vas, Vaše Veličanstvo, je končno omajana in ubita. V njegovih očeh, v očeh naroda ste Vi po porazu od 16. junija 1913. (pri Bregalnici) izgubili sloves sposobnega diplomata.« Ko je Stambolijski dodal, da za ta poraz niso zahtevali, da se car kaznuje, misleč, da vse to z njegove strani ni bilo napravljeno zlonamerno, je zdaj Stambolijski dodal še tole: »Ali zapomnite si, da le jutri napravite še enkrat tako kaznivo delo, potem mi, člani zemljoradniškega saveza, ne samo da ne bomo zadržavali narodnega nerazpoloženja nasproti Vam, temveč bomo tudi sami postali izraz njegovih želja, javljajoč Vam njegovo
Kumer Slavko:
Pismo
Lepi dnevi počitnic so kmalu potekli, kmečki dijaki so se morali zopet vrniti iz svojega svežega ozračja med nizke in zatohle mestne zidove.
Tudi Tone je prišel iz svoje domače vasi v Ljubljano, da nadaljuje z učenjem, še dve šolski leti ležita pred njim, potem bo lahko pogledal v semenišče ali kam drugam. In tako je šel, kljub veliki revščini, ki pritiska na svet, vendarle letos zopet požirat učenost v ljubljanske šole.
Ob začetku šolskega leta je misel na učenje in knjige vsem dijakom neprijetna in tudi sedmošolec Tone je prvega dne stopal potrt in žalosten iz šole.
Z bolestjo v srcu se je moral ločiti od svojih dragih vaških tovarišev, tistih, med katerimi je preživel svojo mladost, in že so se začele pred njim vrstiti ln ga objemati temne misli. Ali mu bo mogla mati poslati denar, katerega potrebuje za knjige? Vendar brez knjig se človek ne more učiti; in če mu ga bo, kako se bo njeno ubogo srce trgalo ob jtiišii, da žrtvuje zadnji prihranek za svojega sina. Težko mu je bilo pri srcu, rajši ne bi imel ničesar, kot da se mora zanj žrtvo-.1 ™at1, kateri še ni nikdar ničesar povrnil. Toda vedel je, da ga ona ljubi in njena ljubezen mu je bila uteha v tej veliki žalosti.
Pomislil je vso revščino svoje rodne hiše, ki spremlja kot senca tudi njega. Oče že zdavnaj počiva v črni zemlji, uboga mati se mora pehati s trdo zemljo. Kaj bi bilo, če ne bi imeli tistih dveh krav, ki donašata mleka, ln tistih par smrek, katerih pa kmalu ne bo več. Vse to je vedel Tone še marsikaj.
Kadarkoli je mislil na to, so se v njegovem srcu zganila vsa čuvstva. Zakaj se nekateri ljudje kopljejo v denarju, dočim drugi trpimo pomanjkanje? V takih trenotkih je tudi on dvomil v Pravičnost, ki naj bi vladala nad vsemi, ki hodimo po tej zemlji.
Toda misli so bile vedno težje in naposled so morale pasti z ramen. Vroče sonce je sijalo izza oblakov, ki so se kot otroci podili preko širnega neba,. Bilo je soparno in vse je kazalo, da bo kmalu dež. Počasi je stopal dalje, s korakom namenjenim proti domu.
Iz hiš je dišalo po obedih, kakršne si lahko privoščijo samo bogatini, in Tone je pomislil na svoje ubogo vsakdanje kosilce, katero mu pripravlja njegova gospodinja. Bil je že lačen in pred oči so mu stopali koščki kruha, ki jih dobiva on, ki so pa tako tanki, da vidiš skoznje, in tako trdi kot kamen. Zdeli so se mu trši kot njegovo življenje samo. Toda pomislil je na gospodinjo, ki je prav tako uboga kot on, in bilo mu je hudo. Uvidel je, da mora človek trpeti, zakaj kdor ni trpel, ni spoznal globokosti življenja.
2e je prišel do hiše, v kateri je stanoval. Bila je visoka, toda stara in temačna, tako da nisi več razločil njene prave barve. Njegova gospodinja je bila tu hišnica in je imela svoje stanovanje prav na podstrešju, tako visoko, da so se mu šibile noge, ko je stopil v svojo temno izbo.
Ura na steni je udarila eno. Bilo je mirno. Slišalo se je samo mrmranje stare gospodinje, sedeče ob štedilniku, ki je stal kar v sobi, in zamišljene v branje starega časopisa.
Tone se je vsedel k mizi in zagledal pismo na njej in neokretne, poznane... materine črke. Od veselja in sreče mu je vzkipelo in upanje je kot svetal žarek posvetilo v njegovo srce.
Pretrgal je ovoj, našel notri denar in tople materine besede. Ko je čital: »Glej, da ti bo to nekoč koristilo in da bo vse, kar delaš, Bogu všeč«, in na koncu: »Ogibaj se vedno slabih tovarišev!« — je pomislil na vso veliko skrb, katero ima zanj njegova blaga mati tam v mali hišici, katero pa ločijo od njega širni gozdovi in prostrani pašniki, ki je tako daleč, da ne more videti njenega obličja, ki mu vliva pogum, da ne more čutiti diha njene ljubezni.
Zopet je bila mati tista, ki mu je odvalila od srca težak kamen, kamen, katerega nikdar ne bi mogel odvaliti on sam, in nekaj trenutkov je molče in zamišljeno zrl predse. Sam Bog je videl v tem molku ljubezen do matere in obup do življenja. Toda on sam ni o tem vedel ničesar. Nato je pojedel kosilo, ki se mu je zdelo dobro, kot še nikdar.
Kazalec na uri se je počasi pomikal naprej in Tone ni vedel, česa bi se lotil. Na srečo je našel v kotu med knjigami neko povest in jo začel čitati. Toda utrudile so se mu oči, glava mu je postajala težka in zahrepenel je po svežem zraku, tistem opojnem zraku, ki vliva mladim v srca čisto veselje in radost.
V dolgih skokih je preletel stopnice, in ko se je znašel na cesti, mu je bilo kot jetniku, ki po dolgih letih spet stopa na prosto.
šel je ob Ljubljanici, ki mu je zasmrdela gnusneje, kot vsa njihova domača gnojišča. Prišel je mimo starinarjev, ki prodajajo umazane knjige in drugo ropotijo. Vse to se mu je zdelo tako staro in neuporabno kot oni sami. Z brega je gledal delavce, ki so se morali mučiti s tem, da so odvažali blato iz reke in si tako služili svoj vsakdanji kruh.
(Konec prihodnjič.)
težko ali pravično obsodbo.« V daljnem razgovoru s čarom Ferdinandom o politiki njegovega dopetnika Radoslavova, ni Stambolijski nikoli zamolčal, da se z avstrofilsko smerjo te politike ne sklada. Zato je izzval ponovno ogorčenje cara, ki je forsiral napoved vojne Srbiji: Razpenjen je car pritiskal na odločnega Stambolijskega: Ali pa vi veste, da imam jaz odrejeno pot... Da imam točno opredeljeno politiko... In šel bom pogumno po tej poti, ne da bi se bal vaših pretenj. Idoč po tej poti smatram, da bom narodu mnogo bolje poslužil kakor pa vi.« To je še vprašanje, pravi Stambolijski. Nakar njemu car: »Vaša služba narodu je v tem trenotku vprašaj, velik vprašaj!« Nato Stambolijski s povišanim glasom: »A, Vi skušate žaliti, Vaše Veličanstvo, in to celo v momentu, ko Vam je potrebna pomoč nas vseh, e, dobro, Vaše žalitve me ne morejo zadeti. Jaz sem samo srečen, da sem iz Vaših ust slišal to, kar ves narod predvideva, to, kar ste mi malo prej še skušali prikrivati. Vi mislite, da greste svojo pot. Pojdite, jaz pa ne grem.« Nato car: »Da, šel bom tako, ker je moja pot prava služba narodu. Vaša pa ne!« Nato reče Stambolijski: »Moja pot se ni nikdar tako končala kot Vaša. Pa če to še enkrat ponovite, boste izgubili glavo!« Nato car ves iz sebe: »Ne žalite moje glave, jaz sem star. Na svojo mislite, mlad ste še.«
Tako se je tik pred ono usodno odločitvijo bolgarskega vodstva obnašal naš prijatelj Stambolijski, hoteč z vso onpro svoje zemljo-radniške organizacije in vso svojo osebno odločnostjo preprečiti, da bi Bolgari napadli Srbe. Ko na bolgarskem dvoru ni našel ra-
zumevanja, je Stambolijski kljub vsem in celo proti volji nekaterih svojih tovarišev izdal poziv na vojsko, da se izneveri težnjam avstrofilskega cara. Njegova usoda je bila s tem zapečatena. Prejel je kazen dosmrtne robije, ki jo je ves čas vojne junaško vzdrževal, verujoč, da bo pot cara Ferdinanda končala katastrofalno in da bo on po odhodu nenarodnega cara s svojimi kmečkimi množicami pripravil pot k sporazumu med Srbi in Bolgari ter dal s tem vso podlago za nastop slovanske politike na Balkanu in oživo-tvorjenju njegovega iskrenega predloga po ustvaritvi federativne zveze med Bolgarijo in Jugoslavijo.
ZABAVNI DEL
A A D G G I I I J L
Dopolnilnica:
1.	A . A
2.	A , . .A
3.	A	A
i.	A.	\	M	N	N	N	N	O	0	O	K	R	R
5. A ..... A c. A..: A TTUZ
7.	A . A
1) Žensko ime
2) Schauteaubrianov roman
3) Mesto v Španiji
4) Pokrajina v Španiji
5) Državica v USA
6) Vonj
7) Žensko ime
ŠPORT
Evropski lahkoatletski re/ultati ne zaostajajo mnogo za svetovnimi rekordi. Prinašamo listo najboljših evropskih, v oklepaju svetovnih in na tretjem mestu jugoslovenskih rezultatov.
100 tli Hani (Švica) 10,4 (10,3) 10.0 200 m Hani (Švica) 21,2 (20.3) 22,4 400 m Roberts (Angl.) 47,7 (46,2) 60,8 800 m Kuharsky (Pol.) 1,51.6 (1,49.8) 1,59 1500 m Ileccali (Ital.) 3,52 (3,48.8) 4,11 5000 m Lehutinen (Fin.) 14,36.8 (14,17) 15,45 10.000 m Salminen (Fin.) 30,38.2 (30,6.2) 33.03 110 m zapr. Finlejr (Angl.) 14,3 (14,2) 15,00 400 m z zapr. Kovats (Madž.) 53,1 (50,06) 55,3 Skok v dalj. Leihum (Nem.) 7.73 (8.13) 6.98 Skok v višino Kotkas (Fin.) 2,00 (2,07) 1,83 Skok s palico Ljunberg (Šve.) 4,15 (4.40) 3,60 Krogla Wolke (Nem.) 16,33 (17,40) 14.85 Disk Schriider (Nem.) 53,10 (sv. rek.) 44,52 Kopje Jširvinen (Fin.) 74,30 (70,10) 58.43 Kladivo O' Culengham (Šve.) 56,90 (sv. rek.) 48,99.
Jugusluretiski »linip. kandidati ata Garmiseh Par-tenkirchen. Olimp, odbor je določil naslednje kandidate za 4. olimp. igre: 7.a 18 in 50 km pridejo v poštev: Knap, Smolej, Janša, Baebler, Dečman, Ženiva, Kerstein, Albin in Gustelj Jakopič, Bervar, Senčar, Starman brata Majnarič, Istenič, Šramelj in Starman.
• Za klasično kombinacijo: Baebler, Šramel, Palme, Dečman, Istenič, Žemva.
Za skoke: Šramel, Palme. Baebler, Dečman, Nov-šak, Pribovšek, Bevc, Istenič, Alben Jakopič; Klančnik.
Za alpsko kombinacijo: Praček, Hetm, Stopar, Mušič, Lettner, Žnidar, Čarman, Žingerlin, Jelen, Anke le.
Vsi so pričeli že poleti s sistematičnim treningom. Upajmo, da nas bodo prvaki vsake skupine častno zastopati.
Ne samo Jugosloveui, temveč tudi Čehi so z velikim zanimanjem pričakovali rezultate našega nog. prvaka v Edinburgu. Vest, da je BSK izgubil samo s 4:2, je zadovoljila vso čsl. javnost. Skoro vsi listi komentirajo prvi nastop Jugoslovenov z renorn. škotskim profesijonalom. Tako piše »Narodna Politika«, da spada Haerts med najboljše klube in da je dunajski Rapid izgubil s Ilaertsom 5:1. Torej je rezultat, ki so ga dosegli, nad vse časten ne samo za BSK, temveč tudi za ves jugoslovenslti nogomet.
Že 22 narodov, 4 več kot v Lake Plaoidu 1. 1932. se je prijavilo za zimske športne igre v Garmiseh Partenkirchnu. Največje zanimanje vlada za hockey in bob.
TEHNIČNI OBZORNIK
Preiskovanje zavarjenih komadov je postalo, od kar se je tehnika varjenja tako izpopolnila, vsakdanji problem, ki ga rešujejo na najrazličnejše načine. Ne da se vedno izvršiti enostavnih mehanskih preisku-šenj. Posebno cilindri in kotli so predmeti, kjer je treba dobro preiskati kvaliteto varjenja, pa so v to svrho izdelane mnogotere metode. Ena najobičajnejših metod je preiskovanje z rentgenskimi žarki. Mesto, kjer je predmet zavarjen, se obseva z rentgenskimi žarki, na drugi strani predmeta je pa pritrjen fotografski film, na katerem se potem spozna, ali je bilo varjenje solidno in zadostno, ali so pa ostali v zavarjenem komadu kake votline. Toda rentgenska preizkušnja je vendar tudi kolikor toliko nepopolna, kajti rentgenski žarki predere j o v najboljšem slučaju 60—70 mm močno železno ploščo. V Kruppovih tovarnah so prišli na idejo, da bi zamenjali rentgenske žarke z »gama žarki«, kake radioaktivne prvine, ki se odlikujejo po svoji izredni prodorni sili. Poizkus se je povsem obnesel. Izkazalo se je, da je bil kotel, katerega stene so bile močne 100 mm slabo varjen, kar se z rentgenskimi žarki ni dalo več ugotoviti. Kot izvor žarkovja je služil preparat radioaktivne prvine Mesothora, osvetljevanje je trajalo 13 ur. Kakor vse kaže, se bo metoda, ki je sicer draga a solidna, uveljavila po vseh večjih industrijah.
Tudi motor diha, t. j. tudi motor rabi pri svojem delu zraka. Tako n. pr. motor 750 HP rabi za vsak obračaj 20 litrov zraka. To se pravi: pri 2500 obratih, ki jih napravi motor v minuti porabi na uro 3000 kubičnih metrov zraka. To je toliko kot bi ga porabilo 4500 ljudi, odnosno vsi prebivalci manjšega mesta skupaj.
Koliko velja oceanski rekord? To se vidi najbolje iz naslednjih podatkov: Italijanski parnik »Rex«, ki je do nedavnega imel rekord v vožnji preko Atlantskega oceana, porabi dnevno 650 ton olja pri hitrosti 26 vozlov, če pa zviša svojo hitrost na 29 vozlov, potem porabi 1100 ton olja. To znači, da je veljala rekordna vožnja tega parnika okoli 1 milijon dinarjev več, kot običajna vožnja!
S A H
POROČILA IZ ŠAHOVSKEGA SVETA
V Sverlovsku (Ural) je dosegel velemojster Li-linthal nov	rekord	v igranju	simultank. Igral	je naenkrat 200	partij.	Dobil 145,	33 izgubil, ostale (22)
pa remiziral.
Zanimivo je, koliko je veljala poljske šakiste, ki so združeni v »Poljski šahovski zvezi« Varšavska olimpijada.	Kakor	poročajo,	so izdali okrog	50.000
zlotov, (okoli pol milijona Din).
Da se res ves svet zanima za match Aljehin-Eu\ve, je razvidno iz tega, ker preži na izid vsake partije okrog 60 poročevalcev vseh mogočih svetovnih listov, ki pošiljajo vesti in partije preko telefonskih žic po vsem svetu.
Profesor	Beker,	o katerem smo poročali,	da je
»treniral« dr. Euweja, ne ureja več znanega neinške-. ga šahovskega lista »Wiener Schachbreitung«. Uredništvo je prevzel Eliskasea.
Med tem časom je dr. Euwe v svojem matchu z i Aljehinom na začudenje vsega sveta naglo izenačil ; stanje in že so se čuli glasovi, da utegne dr. Aljehin propasti s svojo silno riskantno igro, ki pri mojstrih in velemojstrih ne žanje ravno odobravanja. Pa je svetovni prvak pokazal, da ni kar tako, ter si priboril zopet dve točki naskoka.
Teorija — otfvorNve
Partijo lahko »tvorimo na mnogo načinov in vaa-ka otvoritvena poteza ima eno ali več obranih.
Ločimo odprto in zaprte igre. Odprto imenujemo
ono igro, v kateri s figurami takoj napadamo in si čim bolj odpremo pozicijo. Te so za začetnike, tudi bolj priporočljive in jih bomo najprej obravnavali.
Pri zaprtih igrah si pa najprej zagotovimo možnost dobre obrambe, zahtevajo pa veliko natančnost v izvedbi, kajti najmanjša napaka lahko privede do takozvane zabarikadirane pozicije, iz katero so le redkokedaj izkopljemo brez večjih izgub, navadno pa privedejo do mata. Zato se bomo, kakor že rečeno, pomuditi najprej pri odprtih igrah.
Ena najstarejših otvoritev je španska, katere so sicer sedaj že precej izpodrinile moderne otvoritve, je pa za začetnike najbolj primerna. Stara je že okrog 300 let. Otvorimo špansko partijo z dvojnim korakom kraljevega pešca, (e2—e4), čemur odgovori črni z istotako dvojnim korakom svojega kraljevega pešca. (e7—e5). Torej:
Španska igra: (A)
t. e2—e4	1.	e7—e5
2. Sgl-f3	2.	Sb8-eG
3. Sg8—e7
3. Lfl—b5 (ta poteza je karakteristika španske partije)
4. d2—d4	4.	e5—d4
5. sl3—d4	5.	Sc6Xd4
G. Dd1 Xd4	6.	C7—c6
7. Lb5—a4	7.	d7—d5
8. Sbl—e3	8.	Lc8—eC
9. Lel—gr,	9.	Dd8—bC
10. 0—0—0 (Beli je lepo razvit, sicer je pa pozicija izenačena).
(Radi pomanjkanja prostora se ne bomo mogli spuščati v podrobnosti, ampak bomo prinašali le nekaj varijant vsake partije).
Problem št. 2
a h c d e f g h
m
mr
iS m m p
W i
.
IM S
defo
Beli: Kal, Dc7, Tb3 bG, Sf2 cu, Lel, Črni: Ke2, Dh3, Tg3 a7, Sel h8, Lhl, pešci: a2, b7, 15.
Beli vleče in dobi v dveh potezah.
Rešitev prejšnjega problema:
1. Dd2—d7	1. Kli4—h3
2. Tg2—li2 mat.
A.
1. (isto)	1. Kh4—li3
2. Dd7—h7 mat.
B.
1. (isto)	2.	Sg4—fQ
2. Lf4—g5 mat.
Izhaja dvakrat mesečno. Letna naročnina znaša Din 12-—, polletna Din O-—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Šelonburgova ul. 3/1. ToL 21-09. Ure ja °rrbor. in izdaja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. z. z o. z., Miroslav Matelič. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani (predstavnik Otmar Mikalek). .V31 v Ljubljani.