ALI JE KNJIGA RES NAŠA PRIJATELJICA?
Joj, kako lepo bi bilo, če bi bilo to res!       '
Imeti knjjgo za svojo prijateljico je velika sreča za tistega, ki mu knjt-ga nekaj pomeni. A knjiga ni zani-miva samo po svoji pestri in veličini vsebine. Tudi njena zunanjost je pri-vlačna, saj lepe platnice in listi z lah-ko berljivimi črkami in morebitnimi slikami sestavljajo prisrčen predmet, da ga držiš v rokah z vsem spoStova-njem in bojaznijo, da se ta lepota ne bi umazala, stigala ali na kakršen-koli način izgubila svoj lepotni vi-dez.
V sedanjosti izide lepo Sevilo raz-ličnih knjig. Na žatost so prediage in niso dostopne vskomur. Na srečo imamo tudi javne knjižnice, kjei si vsak lahko sposodi knjigo katerekoli vsebine. In na Zaloški ceste 16 ima-mo kai precej veliko knjižnico Jo-ieta Mazovca. Knjižnica je odprta vsak dan, raz.en nedelje in državnih praznikih in v njej sp prijazne in ustrežljive knjižnicarke, ki zelo rade ugodijo vsaki želji obiskovalca. Knji-ge so lično ovite v polivinil in hvale-vredno je, da vodstvo knjižnice spro-ti nabavlja novoizšle knjige; tako smo bralci lahko na tekocem z naj-novejSmi deli.
S to našo moščansko knjižnico smo lahko zelo zadovoljni. Škoda je le, da nima primernejah prostorov in želeti je, da bi jih čimprej dobila.
Kaj pa bralci ravnajo s knjigami tako, kot knjiga zasluži? Vračajo knjigo knjižnicj tako, kot so jo pre-jeli?
Tu pa nekatri dokazujejo, da knji-ga ni njihova prijateljica, pač pa predmet, s katerini ravnajo brezbriž-no, neodgovorno in tudi nesramno! Prijazne knjižničarke mnogokrat z žalostjo ugotavljajo, da nekateri iz-posojevalci viačajo knjige v takem stanju, da je joj!
Sam sem velik ljubitelj knjig že od mladih- nog. Prebral sem lepo šte-vilo knjig in vesel sem, da sem imel v njih skoz vse moje življenje zvesto in nadvse dobro prijateljico.
Ko sem knjigo prejel, sem ji ved-no nadel poseben ovitek, da se zuna-njost knjige ne bi pomazala. Zato sem mnogokrat žalosten in ogorčen, ko prejmem iz knjižnice Jožeta Ma-zovca, katere član sem že vrsto let, vse prej kakor čisto knjigo!
Ko sem pred ktatkim bral IV. del M. Fischerjeve Senta pod naslovom Radbina, sem z grozo ugotovil, da je bil skoraj vsak tretji Iist v vogalih
zlomljen, ker je neznani nesramni bralec ob koncu branja označil, kje mora prihodnjič nadaljevati, tako da je popognil vogal in knjjgo nato zaprl...
Nekateri berejo med jedjo in ubo-g_e knjige so v mnogij primerih oma-sčene, med listi se nahajajo drobci kruha inrazličnih jedi. Vneki knjigi sem zasledil celo drobna semena paradižnika. No, če kdo med bra-njem kadi, tedaj ni treba, da je v knjjgi med neštetimi listi polno to-bačnega pepela!
V knjigi Haileyevega Hotela so me poleg čudovite vsebine presene-tile razne risbe. Zakaj taka nesram-nost risati v knjigo razne čačke in vse mogoče pisarije in s tem kjjig manjšati njeno vrednost? Dobri atek ali mamica dostikrat dovolita, da pride knjiga v roke še nepisme-nim otrokom, saj je v neštetih knji-gah opaziti razne čačke, narejene z otroško roko. Zakaj ne bi starejš bralci odlagali knjig na mesta, ki niso dostopna otrokom, če so pri hiS.
. Nerazumljivo je, da nekateri brez-srčni bralci preprosto iztigajo iz knjige cele liste. Biezduaii bralec, ali veš, da si s tem knjigo do konca
uničil?   In koliko brelcev je zaradi tega prizadetih!
V  neki  knjigi sem zasledil med1 listi celo  drobce premoga!  Uboga nosilka kuhute, kje si ležalainv ka-kem položaju si bila, da so se med( tvoje liste vtihotapila zrna dragegaj kuriva? !                                       I
Med bralci so tudi razni modrj-jani, ki v knjige vpisujejo razne pri-pombe, kot ,!knjka je perfektna", ,,Ta knjiga ni zanic" ,,Osel je, kdor to bere" itd.
V  četrtem delu knjige Senta sem opazil, da je bilo piecej tiskaiskih napak. Zgieda vredni bialec pa je vse te napake lepo lično in razumljivo popravil!
Dragi obiskovalec knjižnice! AH spadas med tiste, ki iz malomarnosti in nepazljivosti uničuješ knjigo, ali spadas med tiste, ki z vso ljubeznijo pazijo tia knjige? Če spadaš med prve, skleni, da boš svoje napake po-pravil! Postal boš pravi prijatelj knjig! Veseli bomo vsi in ponosni bomo lahko na našo mosčansko knjižnico. Posebno zadovoljna pa bo upiava knjižnice in prijazne knjižni-čarke, ki bodo srečne, da bodo ime-le vzorne in zgledne izposojevalee knjig!                         JOŽE ŠORN