Mag. Franc Zemljič, Ciril Meško 1 
Pregled umikanja in inačic železniških prog na ormoškem 
območju pred letom 1860 in letom 1924 
Avtorja v prispevkupredstavita potek :<gro/mih želeiJ1iških prog na ormoškem obmo§u in raziskavo umikanja in inačic želeiJ1iških 
progpred letom 1860, koje Ormožprvič dobil želeiJ1iško povezavo, in letom 1924, ko seje Ormož Z želeiJ1ico povezal v smeri 
ljutomer-Gornja RadgontrMurska Sobota. 
Uvod 
Besedno zvezo »umikanje in inačice« je uporabil avtor Jože Jenko v knjigi Svet med Muro in Dravo, ki je bila izdana 
leta 1968 ob stoletnici 1. slovenskega tabora v Ljutomeru 1868-1968, in sicer v prispevku z naslovom Železnice 
med Muro in Dravo v 19. in 20. stoletju, stran 600--603. 
Gre za variante železniških prog, ki so se preučevale kot možne za gradnjo ali pa so se pojavljale kot predlogi 
takratnih mest, krajev, občin, zainteresiranih uporabnikov itd. 
V prispevku je ormoško območje obravnavano drugače, kot so geografske meje, zaradi povezanosti omrežja 
železniških prog in tudi zaradi jasnej šega razumevanja. 
Potek zgrajenih železniških prog na ormoškem območju 
Na ormoškem območju so trenutno naslednje železniške proge: Pragersko - Ptuj - Ormož - Središče - Čakovec 
- Kotoriba - Velika Kaniža - Budimpešta, Ormož - Ivanjkovci - Ljutomer - Murska Sobota - Hodoš -
Budimpešta. 
do 1860/61 "od~ do 1924 o ~ 
~?·t~ [~ oo" uyna
j
um ~ ~ 
R",~ Eft'"" ... o '""im.... Špilj" ~~ T '-; 
.ribOl'" LJu1omel"" O 1 Gornja O Murska Sobota 
~-'-- ""'1 I I - :r Radgona 11m ' t( 
P,'9«sko Ormož . tl~~~ r---_ imi , lipi lendava ~ Budimpešta 
Maribor Ljutomer ~ G 1 
11m mD 
PlUJ ~
~-~-o-lmJ 
Ormož- Velika 
Čakovec Kaniza 
Dunaj 
Iteleznifke proge in povezave na ormoJkem območju in !ide Z navedbo letnice gradrge posameznih prog.' 
Prva navedena železniška proga na relaciji Pragersko--Ptuj-Ormož-Središče-Čakovec-Kotoriba-Velika Kaniža 
je bila predana v obratovanje leta 1860 (uradna slavnostna prireditev 24. aprila 1860) in leta 1861 (uradna 
slavnostna prireditev 1. aprila 1861) še do Budimpešte. Pomembno dejstvo za to železniško progo skozi Ormož 
je, da je bila zgrajena že tri leta po prvi železniški povezavi na sedanjem slovenskem ozemlju oz. po povezavi dveh 
bogatih trgovskih centrov Dunaj in Trst. Že naslednje leto je bila povezava še s tretjim bogatim trgovskim 
1 Mag. Franc Zemljič, Društvo za ohranjanje dediščine Prleški železničar, Podgorci. 
2 Ciril Meško, Društvo za ohranjanje dediščine Prleški železničar, Podgorci. 
3 Vir: http://www.vlaki.jesenice.net/zanimiv13.html 
145 
centrom Budimpešto. 
Druga navedena železniška proga na relaciji Ormož-lvanjkovei-Ljutomer-Murska Sobota pa je bila predana v 
obratovanje leta 1924 (uradna slavnostna prireditev je bila 22. novembra 1924);4 železniška proga 
Ljutomer-Radgona je bila predana v obratovanje že leta 1890, železniška proga Murska 
Sobota-Rodoš-Budimpešta paleta 1907. 5 
Pomembno dejstvo za železniško progo Ormož-Ljutomer je, da se je prvič omenjala že okoli leta 1860.' 
Umikanje in inačice železniških prog na ormoškem območju 
Železniška proga Pragersko-Ptuj-Ormož-Središče- Čakovec-Kotoriba-Velika Kaniža-Budimpešta 
Pobudo za gradnjo proge z zahodne Madžarske preko vzhodnega območja Štajerske z zvezo v Špilju na dvotirno 
magistralo Mfuzzuschlag-Graz-Celovec, ki je tekla že od 2. junija 1846, je dalo mesto Velika Kaniža in izvira iz 
leta 1850. Mestni občinski odbor in okoliška naselja so sklenili pogodbo, da železnici potrebna zemljišča podarijo, 
če bo proga speljana v Kanižo ali vsaj neposredno mimo nje.' 
Spomladi 1853 je mesto Velika Kaniža predlagalo vladi, da se priključi nova železnica glavni progi v Špilju, ki bo 
vodila preko Lendave, Murske Sobote in Radgone.' 
Leta 1854 je takratna vlada s koncesijskim zakonom, izdanim 14. septembra 1854, predpisala program, ki je 
predvideval okoli 10.000' novih prog." 
»Permanentna centralna utrditvena kotnisija<<" je 10. novembra 1854 v uradnem listu Wiener Zeitung razglasila 
program za gradnjo železniškega omrežja v obeh državnih polovicah. Med 32 progami so bili nekateri projekti 
predvideni tudi na našib tleh oziroma v neposredni okolici, kjer bi se pač izplačalo. Med njimi tudi Velika Kaniža-
Maribor." 
Gledano po zračni liniji, Velika Kaniža-Lendava-Murska Sobota-Radgona--Špilje ali Velika Kaniža-Maribor, 
ormoškega območja ni na tej liniji, zato je kazalo, da proge na ormoškem območju ne bo. 
Toda 25. avgusta 1856" je pristojni minister Toggenburg pristal na novo ustanovljenem kotniteju, da ta gradi in 
upravlja prometna progi Budimpešta-Velika Kaniža s priključkom na glavno dvotirno magistralo v Poljčanah." 
Železniško progo so načrtovali po smeri, kjer naj bi pred tem že tekla tudi rimska cesta (začetni načrti meščanov 
Velike Kaniže, Soprona, Szombathelya in drugih). Zanimali pa so se za smer prihodnje železnice, ki naj bi tekla 
4 zaslediti je več različnih datumov, tudi 23. november. Razlike v datumih se pojavljajo predvsem zaradi zapisa različnih 
dogodkov - odvisno, ali gre za uradno slavnostno prireditev ali pa za redno obratovanje prometa vlakov, ki se je običajno začelo 
šele naslednji dan po uradni slavnostni prireditvi. 
5 Sto godina železnica Jugoslavije, 1849-1949. 
6 Jože Jenko, 1968, stran 617. 
7 Jože Jenko, 1968, stran 595. 
8 Jože Jenko, 1968, stran 595. 
9 Leta 1854 je bilo zgrajenih 1.433 km avstrijskih železnic, od tega je bilo 994 km državnih. Jože Jenko, 1968, stran 593. 
10 Jože Jenko, 1968, stran 593. 
11 Permanentna centralna utrditvena komisija je bila ustanovljena leta 1850. 
12 Jože Jenko, 1968, stran 594. 
13 Z odlokom št. 3226, dne 26. avgusta, Ministrstva za trgovino, obrt in javna dela je cesar podelil 41 grofom in raznim 
plemenitaAem poleg običajne koncesije še nadaljnje ugodnosti in pravice v obliki trajnega in dokončnega dovoljenja zgraditi in 
upravljati promet na progah: Budimpešta-Velika Kaniža s priključkom na dvotirno progo Dunaj-Trst v Poljčanah. Jože Jenko, 
1968, stran 594. 
14 Jože Jenko, 1968, stran 595. 
146 
mimo Čakovca, Središča, Ormoža in Ptuja. IS 
Ko so Varaždinci zvedeli za ta načrt, so si prizadevali, da bi proga tekla mimo bogatega in trgovsko razvitega 
njihovega mesta. Edino pravilno bi bilo položiti progo iz Vel. Kaniže mimo Preloga, Varaždina, Zavrča, Borla do 
Ptuja in dalje v Maribor. 
Predlagana trasa je za gradnjo ugodna na liniji Velika Kaniža preko Mura-Kereszmra, Kotoribe, Draškovca, 
Preloga, Totovca in Varaždina, kjer ni nobenih ovir. Tudi v nadaljevanju proti Zavrču ni izrednih težav, veliko 
prednost pa ima ta smer v tem, da je krajša od ormoške. Edina ovira je most pod Borlom. Od Ptuja do Maribora bo 
šlo gladko.
16 
Posebna komisija je pregledala teren med Varaždinom in Vinico. Proučila je tudi možnost podaljšanja proge 
Varaždin-Osijek preko Vinice v Ormož in Ptuj. 
Za železniško progo na relaciji Pragersko - Ptuj - Ormož - Središče - Čakovec - Kotoriba - Velika 
Kaniža-Budimpešta so bili umikanja in inačice naslednji: 
Velika Kaniža - Lendava- Murska Sobota-Radgona - Špilje, 
Velika Kaniža - Maribor, 
Velika Kaniža - Mura - Kereszmr - Kotoriba - Draškovec - Prelog - Totovec - Varaždin - Zavrč Borl-
Ptuj - Maribor z vejo Varaždin - Ormož. 
do 1860/61 Du naj 
Maribor 
Hodoš O 
O Murska Sobota 
Gornja O 
Radgona 
O Budimpešta 
Ljutomer O Lendava J 
mD 
Ptuj Ormož 
O O 1rniI_,-,-_~ 
J velika 
Kaniža 
O 
Va raždin 
Čakovec 
inačice/umika nja 
železniških prog 
I 
Umika'!Je in inačica žele:{fliške proge Pragersko - Ptuj - Ormož - Središče - Čakovec­
Kntoriba - Velika Kaniža - Budimpešta. 
Železniška proga Ormož - Ivanjkovci -
Ljutomer - Murska Sobota 
Prvič se ta proga (op. a., Ormož-Ljutomer) 
omenja že okoli leta 1860.17 
Trasa naj bi bila položena po ivanjkovski dolini, 
ki je naravna posredovalka prometa med 
spodnjim Dravskim poljem in Hrvaško na 
južnem delu ter med Murskim in Ljutomerskim 
poljem v severnem delu. Tekla naj bi naj preko 
gričev in vrhov desno od Žerovinskega ribnika, 
po tako imenovanih Kačjih grabah. Prav v tem 
predelu so merili železnico Dunaj-Novi (op. a., 
Bosanski Novi, smer Split), ki naj bi potekala 
mimo Radgone, Ljutomera in Ivanjkovcev. 
Od tod dalje so jo usmerjali v Ormož, 
kjer bi se priključila progi Pragersko-Budimpešta. Dolina nima enotnega imena in tudi potok je brez naziva vse do 
Pušencev pri Ormožu, kjer se nekoliko nižje izliva v Dravo pod oznako Žabjak. IB 
Poleg Ivanjkovske dolinice so hoteli izrabiti za polaganje železniške variante tudi širšo in za takšne namene 
ugodnejšo dolino, ki leži vzhodno. Tu je naselje Slančja ves, dobre pol ure od Jeruzalema, ki vodi v globoki v »Babji 
klanec«; med Svetinjami in Miklavžem pri Ormožu pa leži obširna brebrovniška občina. Za visokim Strmcem je 
15 Jože Jenko, 1968, stran 600. 
16 Jože Jenko, 1968, stran 600-601, 603. 
17 Jože Jenko, 1968, stran 617. 
18 Jože Jenko, 1968, stran 617-618. 
147 
speljana cesta, ki povezuje Ljutomer- Središče. Tu so nekoč, pred dobrimi sto leti (oz. leta 2019, ko je pisan ta 
prispevek pred sto petdesetimi leti), merili progo Dunaj-Novi (op. a. Bosanski Novi, smer Split), ki bi v Središču 
ali Čakovcu križala štajersko magistralo Pragersko-Budimpešta.19 
Nato pa viri o tej železnici več desetletij molčijo. Dne 6. julija 1903 so se »zbudile« občine Mihalovci, Lahonci, 
Žerovinci, Veličane, Runeč, Kmetijsko društvo Lešnica in okolica, Župnijski urad Svetinje, Občinski urad 
Koračice, Župnijski urad Tomaž, Skupna obrtna zadruga, Svetinj ski krajevni svet in mnogi posestniki iz ormoške 
okolice ter zaprosili namestništvo v Gradcu (sklicevali so se na vsebinsko enako vlogo iz leta 1902), da bi se 
uresničila večdesetletna želja po gradnji železnice Dunaj - Dunajsko Novo mesto - Aspang - Hartberg -
Gleichenberg - Radgona - Ljutomer - Ormož - Varaždin - Križ - Novi (bosanski) - Split v Dalmaciji. V prošnji 
je bilo tudi poudarjeno, da bi bila proga, ki bi tekla mimo Žerovincev; Ivanjkovcev in Ubanje, najkrajša in 
najugodnejša zveza z železnico Budimpešta - Pragersko tudi brez tehničnih ovir. 
Za železniško progo na relaciji Ormož-Ivanjkovci-Ljutomer-Murska Sobota je zaslediti naslednja umikanja in 
inačice: 
Slenčja ves, Miklavž pri Ormožu, 
Ljutomer-Središče, 
Murska Sobota - Ljutomer-Ptuj, 
Ormož -Varaždin - Zagreb, 
Radgona-Ptuj-Krapinske Toplice-Zagreb-N ovi (op. a., Bosanski Novi, smer Split -Knin. 
do 1924 Dunaj 
Špilje l lIIl:l 
Gornja 
Radgona 
11m 
Krapinskeo 
toplice 
Zagreb 
Murska Sobota 
Čakovec Kaniža 
o Varaždin 
inačice/umika nja 
železniških prog 
I Umikaf!fe in inačica ŽeleiJIifke proge Ormož - Ivaf!fkovci - Ijutomer - Murska Sobota. 
Priložnost za raziskovanje in zapisovanje 
ormoške preteklosti in ohranjanje tehnične 
kulturne dediščine ter promocijo 
Železniške proge na ormoškem območju nam 
omogočajo možnost za raziskovanje in 
zapisovanje ormoške preteklosti, ohranjanje 
tehnične kulturne dediščine in priložnost za 
promocijo. 
ZBIRKA ŽELEZNIŠKE DEDIŠČINE 
MUZEJ NA STANICI, OSLUŠEVCI 
Društvo za ohranjanje dediščine Prleški 
železničar se ponaša s skrbno obnovljenim 
vagonom iz daljnega leta 1926. V njem smo 
postavili na ogled zbirko predmetov; povezanih z železnico. Vagon je preurejen kot postaja v malem, kjer so 
potniška blagajna, čakalnica, prometni urad in skladišče. Dodana vrednost našemu Učnemu centru železniške 
dediščine na Stanici v Osluševcih je pred kratkim prispela lokomotiva DHL 200A, ki predstavlja izjemen 
eksponat železniške dediščine. Z lokomotivo so se nam uresničile velike sanje. 
19 Jože Jenko, 1968, stran 617-618. 
148 
ILokomotiva DRL 200A, Foto: Zdravko Munda 
149 
Povzetek 
Onnož o~ onnoško obmofje je kta 1860 prvič dobil žek'?fliško povezavo in kta 1924 še povezavo ljutomer, Gornja Radgona in 
Murska Sobala. Kotmolfpe za gradnjo so se preučevak mnoge variante iyk'?fliških prog, prav tako so se pojavlJali mnogi predlogi (t. i. 
umikanje in inačice). 
iek'?flifke proge na onnoškem območju nam nudijo ladi prilolfpost za promocijo, predvsem Z delovanjem Društva za ohranjanje 
dediščine Prleški žek'?fličar Oslufevci Z zbirko iyk'?fliške dedifčine-Mu<!J na Stanici. 
Ključne besede 
umikanje in inačice železniških prog, zgrajene železniške proge, Ormož 
Viri 
Arhiv Društva za ohranjanje dediščine Prleški železničar, Osluševci 48, 2273 Podgorci. 
Sto godinaželeznicajugoslavije, 1849-1949. 
Jože Jenko, Svet med Muro in Dravo, Ob stoletnici 1. slovenskega tabora v Ljutomeru 1868-1968, Železnice 
med Muro in Dravo v 19. in 20. stoletju, Založba obzorjaMaribor, 1968, stran 589-626. 
Spletni vir 
http://www.vlaki.jesenice.net/zanimiv13.html 
150