SO. številka.
I rat, V *<»!»< »to S. aprila IS9U.
reftij x\iv.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
T«l«ron «t*. *7»l.	4 nvč.	v «dln»«tl mo«!
f f Edinost"
izhaja ti v ii k ni t na dan. rnziin nedelj in praznikov, zjutraj in zveiVr ob 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja ol> 9. uri zjutraj.
Naročnina znata : Obe izdttnji na leto . . . ^1.1. 21'— Za »amo večerno iz<lanjp . ,, 15?'— Za pol leta.četrt letu in na mesec raznierno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe hrez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Na drobno hp prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne fttevilke po 4 nvč.; ponedeljnke z jutranje Številke po 2 nvč. Izven Trata po l nvč. več.
OffUal
*e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročili* s primernim popustom. Poslana, osmrtnice irt javne zalivale, domači oglani itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in o^lnsc spre jema upraviiiSIvo. Naročnino in ojrlane je plačevati loeo Trat.
Irednlštvo in tlslntrna se nahajata v ulici C'arintia stv, 12. rprnvnlStvo. od-primiUtvo in sprejemanje in-eralov
v ulici Molili piccolo št j-. 3. II- nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran God ni k.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
Ljubljana 7. V deželnemu zboru ho inter-pelovali poslanec Maj ar on in tovariši glede zapostavljanja slovenskega jezika na višem deželnem sodišču v Gradcu. Prihodnja seja bode v torek.
(»nuloc 7. Med došlimi spisi ne je nahajal predlog deželnega odbora, tičoči se premembe do-želnega volilnega reda. (Glej »Novejše vesti«. — Op. urod.) — Poslanec Kotulinskv je predložil predlog, ki pravi po daljšem utemeljevanju: Štajerski deželni zbor izraža prepričanje, da je uporaba $ 14. v očitnem nasprotstvu z besedilom določeb v državno-temeljnih zakonih in torej uporaba tega ij nasprotuje avstrijskemu drž. pravu. Deželni zbor se odločno zavaruje proti takemu postopanju vlade in naglasa nujno potrebo, da se priznajo naravne pravice Nemcev v Avstriji ter da se privede država na pota, katera je zapustila, da zopet nastanejo ustavni odnošaji in se uredijo razmero v parlamentu.
Cesarski namestnik je izjavil, da po menenju vlade je deželni zbor res poklican v zmislu člena lil. deželne zakonodaje, da se posvetuje o zakonih, z ozirom na njih vplivanje na deželo. Iz besedila tega člena pa jo razvidno, da se moro to zgoditi samo glede zakonov, ki so že izdani.
Nadalje jo izjavil deželni namestnik, da osobito posvetovanje o uporabi S 14. v smislu državnih temeljnih zakonov pripada edino državnemu in ne deželnemu zboru.
Itlldojeviro 7. Tu SO Stopili v štrajk zidarji. Doseduj so ni motil mir. Delavci zahtevajo deset-urni delavni čas in da naj Ke določi minimalna plača.
Bl'lio 7. Danes po noči je pogorela predilnica lastnikov Himmelreieh in Zucker. Škode jo okolo 200.000 gld. Tovarna je bila zavarovana.
HllV (Belgija) 7. V tukajšnji trdnjavi je nastala eksplozija, o čemer so se vnele patrone in
PODLISTEK.
Velika noč.
Poclle8nikov. *
Vsako leto, ko so se približali velikonočni prazniki, sta šla skupaj molit na Božji grob . . . Letos pa je bilo drugače.
V veliki cerkvi, mistično razsvetljeni od tisoč sveč in raznobarvnih lučio, po kateri se je gnetla množica ljudij, ki so prišli molit in obiskat Njega, ki je odrešil svet — je klečala letos soproga d.ra Kavna, plavolasa Pavlina . . .
Goreče in strastno je molila in upirala svojo lepe, velike oči na Križanoga, visečega na lesu •/. izrazom prebite grozne muke v lieu . . . Molila je zanj, ki se je zgubil, ki jo jo varal in ljubil — drugo molila je za soproga svojega!
Kako srečna je bila pred letom dni ! Ravno v tej cerkvi, pred tem umirajočim in trpečim Spasiteljem sta molila oba ... On jo je spremljal — saj sta so tako ljubila!
In letos! Lotos pa je sama, tako nesrečna! Iz modrih oči j nesrečne soproge se jo prikradla svitla solza . . . spolzela po lepem, mladem licu in padla na klop ... Za njo se je prikazala še druga . . . tretja ... Ni jih mogla ud uši ti! Množica
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
smodnik. Bližnjo cesto je popolnoma razdrlo. Dva vojaka sta ubita, dva so našli, ko sta umirala, sedent častnikov je ranjenih, med temi sta dva težko ranjena.
\ew-York 7. V najlepšem delu mesta je pogorela neka hiša, o čemer je zgubilo življenje dvanajst oseb.
Najmanje, kar moremo in moramo zahtevati.
Županstvo v Pazinu je prepovedalo maska-rado, namerjano v dneh, posvečenih v proslavo odrešenja človeštva po Sinu božjem. Namestništvo je odobrilo to prepoved. In recimo, da res ni ni-kakega pisanega zakona, ni posvetnega ni cerkvenega, ki bi so dal navesti v podkrepljenjc odredbe županstva v Pazinu, vendar jo mora odobravati vsakdo, ako ima kaj srca v sebi. Že srce človeško, topeče se v morju spominov na one velike dogodke, ko je z lučjo krščanstva zažarela nad človeštvom tudi luč civilizacij e, je svet zakon, ki prepoveduje tako profanacijo teh velikih praznikov .....
Ali »Piccolo« se srdi. Toda ne bodimo čudaki in ne čudimo se, ako se Zid srdi ob spominih na vstajenje — krščanske civilizacije! Čudimo pa se in pomilujmo to laško ljudstvo v teh pokrajinah, ki je prek in prek krščansko — ako ne štejemo tistih par tisočev Zidov — a se zadovoljuje, ne, še več: se pokori takemu voditeljstvu !
No čudimo se torej nikar, da »Piccolo« mrzi, kur je nam sveto v naši cerkvi. Ali v svoji jezi jo novinarski Zid bleknil jedno, ki nas spominja na tužno politisko in narodno položenje naše, na zistem, kakor so ga avstrijski državniki v svoji slepoti prikrojili za te pokrajine in ki je — še danes v veljavi in v katerega stalnost in nespremen-
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
ljivost veruje še danes več i del naše državne birokracije kakor v kakov dogma.
Sikajoci svojo jezo radi omenjene pazinske prepovedi je zagrešilo rečeno glasilo grdo tartiferijo, vskliknivši : tla so cesarske oblasti prestopile mejo dolžne objektivnosti! To se pravi: zistem na Primorskem je pristranski — Italijanom na škodo!
Kakov udarec resnici v obraz ! Kolike drznosti! Odnošaji na vseh koncih in krajih teh pokrajin, kričeče nerazincrje v razdelitvi politiške moči in oblasti ter v meri politiških in narodnih pravic, kijih uživamo jedni in drugi — vse je glasna in daleč tja vidna priča, kolikega hinavstva in kolike drznosti v potajevanju resničnih stvari treba človeku, ki mirne duše in železnim čelom piše take trditve.
Le jeden izgled hočemo potegniti iz velikega kupa, izgled, ki ga nam je ravnokar dalo slavno okrajno glavarstvo v Kopru, ki hoče brez vsakega veljavnega povoda ovirati naše politično društvo v delovanju, označenem v pravilih, potrjenih od slavne vlade!
Altro che pristranost nam v prilog!
Italijanska gospoda hočejo po vsej sili ohraniti svojo gospodstvo v občini pomjanski, ki jo slovenska prek in prek; reklamujejo to roj za-se posestno stanje, kjer je naša last. 1'olitično društvo »Edinost«, zvesto svoji dolžnosti, in kakor po veljavnih statutih poklicani predstavitelj življa slovenskega v Istri, hoče se s poukom ljudstvu in po pozivu tega ljudstva in na povsem legalen način postaviti po robu takemu posezanju drugih ljudij v našo last — a okrajno glavarstvo v Kopru nam prepoveduje shod za shodom in nas ovira v izvrševanju naših državljanskih in ustavnih pravic. To naj bi bila pristranost nam v prilog,?!
Vsi oni, ki poznajo razmere v deželi in ki poznajo še posebej tendencije in konečne cilje naših nasprotnikov, sodijo, da bi zahtevala že eminentna korist države same — no glede na to, da bi ve-
ljudij se jo gnetla po cerkvi gori in doli, jedni so prihajali in drugi odhajali, a ona je klečala še
vedno v klopi ter molila in plakala . . .
* *
*
Nenavadno pozno je ostavil danes mladi doktor svojo pisarno . . . Bil je na potu k nji . . . Hitro je stopal po ulici, ki je bila polna obiskovalcev Božjega groba . . . Nekako Čudno, tesno in mučno mu je bilo danes pri srcu; vznemirjale ho ga mučne misli. Hotel se je iznebiti teh nadležnih mislij in stopal je hitro, da bi bil prej pri nji in .da bi v njenem objetju pozabil na vse . . .
Pa spomnil se je na soprogo svojo, katera ga morda čaka doma, da pojdeta skupno molit Božji grob in zopet je bil vznemirjen. Prišel je pred cerkev, iz katere se je usipala množica ljudij . . . Hotel je oditi dalje, a ni mogel. Neka tajna, skrivna moč ga je vlekla v cerkev . . . Stopil je notri!
Naslonil se je ob zid in zrl na razsvetljen in s cvetjem odičen oltar . . . Hotel je moliti, a ni mogel, preveč je bil raztresen . . .
Pred dušo so mu vstajale različne podobe, hotel se jih je otresti, a one so mu stopale tako živo preti oči, da je moral misliti nanje . . .
Sedaj se je stresnil in pogled mu je obtičal
na elegantni dami, ki jo klečala prod njim v klopi . . . Spoznal jo je — bila jo Pavlina . . .
Zo je hotel oditi, da bi ga ne opazila, a nekaj ga je pridržavalo, kakor priklenjenega na i mestu . . . Opazoval jo je in v srcu je začutil neki j glas, ki mu je očital, da ne ravna prav, ko vara njo, ki ga ljubi, ki je soproga njegova in kateri je obljubil večno zvestobo in ljubezen.
Pavlina se je zganila in potegnila iz žepa mal robec, dit si je obrisala solzne oči . . .
On je zapazil to, videl je nje solze. In žgale so ga kakor ogenj na srce ... < Kisel je.
Počakal jo je preti cerkvijo in jo spremil domov . . .
Ona druga, lepa Italijanka, pa jo tisti večer zaston čakala d.ra Ravna v svojem budoarju . . .
■X	*
*
Zopet so prišli veseli velikonočni prazniki in zopet je obiskal doktor Kaven s svojo soprogo Božji grob. Žnjima pa je pripcljela bona malega kodrolaščka, ki je ob pogledu na razsvetljeni in z z cvetjem odičeni Božji grob vsklikal veselo: »Papa, glej lučke, lučke . . .« In papa je imel mnogo opraviti, pred no jo umiril malega razposajenčka, ki je hotel imeti lučke na vsaki način . . . Pavlina in nje soprog sta bila zopet srečna!
zala oblasti že moralna dolžnost, <la ščitijo preganjane pred »rfgunjalri -, da hi oblasti Al«1 nam na roko. Ali mi ne zahtevamo tega. In mi pov-darjamo ol> vsaki priliki, tla m- zahtevamo! Kakor vedno, zatrjnmo zopet dane« slovesno, da ne zahtevamo in da tudi ne potrebujemo nikake protekcije. Mi bi se zadovoljili z resnično objektivnostjo od strani olilasti, mi bomo slavili oni dan, ko dobimo zagotovilo popolne svobode v razvijanju svojih lastnih moči in poleg tega zahtevamo celo, naj se jednaka svoboda brezpogojno dovoljuje tudi nasprotnikom. Mi ne zahtevamo, da bi aparat državne uprave delal za nas, zahtevamo pa zajedno, da ne dela tudi za one druge. Puste naj vendar enkrat, da stopijo v svobodno akcijo naravne sile v deželi, naj začne govoriti svoj govor I resnično etnografsko razmerje v pokrajini! Le po taki akci ji je možno preiti od umetnih in nenaravnih tvorb do uredbe, kakor jo zahtevati narava in — praviea. Le tako se je možno resiti iz kaosa, ki vlada v tej deželi, do normalnih odnošajev in do take uredbe uprave, ki bo odgovarjala politiški in narodni pravici in resničnim knlturnim in materijalnim potrebam prebivalstva. Le tako je možno priti <to primerne in pravične razdelitve politične in narodne oblasti v deželi. A le taka razdelitev znači normalne od nošnje. Komu pa mora biti več ležeče na tem. da vladajo normalni od nošnji, nego ravno upravi države! Saj je ravno v eminentno korist države, da v njenem obsežju vladajo kolikor le možno normalni od nošnji! Koliko bolj pa v taki obmejni pokrajini, ki je v takem zemljepisnem polože nju in ki je izpostavljena tolikim razdevajočim in državi nevarnim uplivom!
Za to kličemo tudi mi po objektivnosti državnih organov in po jednaki svobodi za vse! Seveda ne po taki objektivnosti, kakoršnjo si mislijo naši laški sosedje, ki vidijo krivično pristranost že v nepristranosti do drugih. Ne |>o svobodi kakor si jo misli italijanska stranka, ki vidi svobodo za-se v tem, da se zatirajo drugi.
Država naj nas ne ovira — kakor se je godilo do sedaj in se še godi, kakor pričajo izgledi okrajnega glavarstva v Kopru - v razvijanju naših sil. Ne v zatiranju nasprotnikov, ampak v svobodnem izvrševanju svojih državljanskih, politiških in narodnih jiravie, v svobodi (jovora, v svobodi tiska, v svobodi .zborovanja in še posebno v svobodi volitve vidimo mi svoje odrešenje. Take svobode ne uživamo mi v Trstu in Istri. Vtem je vir našemu narodnemu in politiškeinu zlu. Za tako svobodo nam dajte potrebnih garancij, nehajte z zistemom, katerega tipični izgled je postopanje okrajnega glavarstva v Kopru, z istem, ki tišči naravne sile ob tla! Take svobode nam dajte in zadovovoljni bomo!! Dajte slovo tradicijam, ki ne sodijo v pravno in moderno državo z jeduakopravnitni in svobodnimi državljani in ki ne prijajo tudi nje življenskim interesom ! Odprite enkrat pot, da po uveljavljenju naravnih sil pridemo do normalnih odnošajev.
To je, kur zahtevamo. A to je najmanje, kar moremo in moramo zahtevati!
Še o znanih „ljubih" gostih.
(Dopis iz JelAau.)
V mesecu januvarju t. I. je potoval preko jelšanske občine neki italijanski delavce iz Kala-brije. Tu si je zvil nogo, da ni mogel naprej. Ker ni imel denarja, a si ni mogel tudi sicer pomagati, dala mu je občina podporo v znesku o ghl., da se je mogel odpeljati z vozom v bolnišnico na Reko. 11 kratit pn se je županstvo, in sicer potom okrajnega glavarstva na Voloskem, obrnilo do italijanskega konzulata v Trstu s prošnjo, naj posreduje isto, da se izdana podpora povrne občini jelšanski.
Toda Čujte, kakov odgovor je dobila občina! Italijanski generalni konzul v Trstu je odgovoril čisto flegmatično, da on nima nikakega zaloga za vračanje sličnih podpor!
Vprašajmo: kaj bi storil v sličnom slučaju kaki avstrijski konzul? Tudi avstrijski konzulati nimajo nikakih zalogov za povraćanje takih podpor, a ko bi se v kaki tuji državi in ob takih okolnostih izdala podpora kakemu avstrijskemu podaniku in bi se zahtevalo povračilo od konzula, bi ta gotovo ne odgovoril tako, kakor je odgovoril italijanski generalni konzul v Trstu, ampak bi se obrnil do občine, v katero je pristojen dotičnik,
za povrnitev podpore. Tako bi gotovo storil avstrijski kitnzul in bi moral tudi sleherni konzul, ker drugače bi ne zastopal svoje države, a še manje koristi podanikov iste! Le italijanski konzul v Trstu umeje menda drugače svoje dolžnosti. Ali meni res, da so njegove dolžnosti že izpolnjene, aka imajo le izvestni življi vsako toliko prilike za demonstracije pred njegovim stanovanjem?!
Vzemimo, da se prigodi v jelšanski občini še kak sličen slučaj, ali bo ta občina še kedaj hotelu dati podporo? Gotovo ne več! In kaj naj stori tak siromak ? Seveda, naše pohlevno ljudstvo bi ga ne pustilo lakote umreti, a ko bi se kaj takega zgodilo kje drugje, bi pač ne kazalo drugače.
Zares, lepa perspektiva se odpira italijanskim del aveem v Avstriji, če so bolni in brez sredstev !
Se bolj kričeč je naslednji slučaj :
Dne 25. m. m. sta prišla v Jelšane dva italijanska delavca ter se obrnila naravnost do župana, zahtev a j o č a podpore za daljno potovanje, katere jima pa g. župan — ker je bil že enkrat speljan na led — ni hotel dati, ampak ju je vprašal, zakaj da se nista obrnila do svojega — italijanskega konzula na Keki. Na to vprašanje sta odgovorila, da sta bila pri italijanskem konzulu na Reki, a da jima ni dal nikake podpore; lula sta tudi na magistratu na Reki ter okrajnem glavarstvu na Voloskem, kjer sta prosila, naj ju po odgonu spravijo v domovino. Toda njiju prošnja da ni bila uslišana. O tem sta se vedla jako surovo in kar zahtevala — in ne prosila! —, da jima župan mora dati podporo in le s težavo se ju je odkrižal g. župan.
Zares, to je več nego predrznost! Ti tički prihajajo v našo državo, jemljejo domačinom kruh iz-pred ust in nn zadnje, ko ho zaslužili denarja in ga tudi poslali po pošti domov, zahtevajo še od avstrijskih oblastnij, naj jih spravijo domov brez stroškov. In če je morda kateri italijanski delavec res potreben podpore, pa italijanski konzulati nimajo toliko srca, da bi jim pomagali, ampak vale jih, meni nič tebi nič, na ramena avstrijskih oblastni j, o z i r o m a o h č i n.
Res ne vemo, kakih besedij bi se poslužili, da bi primerno označili tako postopanje. Rekli bi: z 1 o r a Itn gost o 1 j u b n o s t i ! A to je vse pre-rahel izraz za primerno označenje takega izsesa-vanja jedne države po podanikih druge države.
Oni tisoči in tisoči italijanskih delavcev, ki prihajajo vsako leto preko meje, so črv, ki razjeda podlago materijalnomu blagostanju tisočem in tisočem avstrijskih podanikov! A ni zadosti to. vrhu tega nam še — kakor je »Edinost« konsta-tovala prav te dni — zastrupljajo mejsebojno življenje ter se svojo udeležbo na agitacijah ter z vedenjem, skrajno žaljivim za druge narodnosti, po-ojstrujejo narodne borbe, to nesrečo Avstrije. Komur je torej na srcu javna blaginja v obče in v narodu slovenskem še posebej, mora delati na to, da se oblasti vendar onkrnt zavejo svoje dolžnosti in da pojasnijo tem neljubim gostom — naše avstrijsko stališče!!
Politični pregled.
TRST, S. aprila 1899. Sestanek Škofov dalmatinskih. Dne
10. t. m. prihodnjega meseca se snidejo v Zadru vsi dalmatinski škofje. «Hrvatska domovina* jo izvedela, da bodo razpravljali v prvi vrsti o vprašanju slovenskega bogosluženja. Proti glagoliei se zopet snujejo spletke od izvestne strani, ali zastonj ! Tako vsklika rečeni list. Dokler bo le jeden zaveden Hrvat, ne neha borba za to svetinjo, potrjeno našemu narodu od nnjslnvnejih rimskih papežev in še sosebuo od sedanjega srečno vladajočega Leva XIII.
K položaju. Z ozirom na krčevite napore, s katerimi so jela nemškoliberalna glasila stare obser-vance krotiti nemške radikalce, piše »Information«; Na posledice politike blaznosti, na posledice čiste negacije bi bili morali misliti popred, prodno so le jednomu bojnemu klicu na ljubo razpršili državni zbor, prodno so ustavi zadali smrtno rano in so iz Madjarov napravili gospodaije monarhije. Kazinotje so menili, ker se jim je posrečilo vroči grofa Rndenijn z revolucionarnimi sredstvi, da na isti način strmoglavijo tudi grofa Tinina in da se
potem sami vspp.cjo v sedlo. No, sedaj so doživeli britko razočaranje, Grof T htm pade, toda vsled svoje lastne nedelavnosti, ki dozoreva razmere, katerih ne bode mogel nadvladovati. Ali radi tega kazinotje še ne postanejo sposobni za vlado, kajti na jedni strani so po alijanci z revoluei-jonarnimi življi kompromitovani navzgor, a na drugi strani vedo gori, da ti Nemci nimajo prav nobene opore v ljudstvu, da torej tudi nimajo nobene politične vrednosti. Iz tejra britkega čutstva prihajajo vsi ti bolestni klici na pomoč, ki pa jim ne po-morejo prav nič. Besedica »prepozno« je postala tudi za neniško-liberalno stranko usodna beseda in jim ne premeni usode, tudi ko bi na konferenci, ki se bo vršila v nedeljo (to bo jutri) imeli toliko srčnosti, da bi hoteli s kako izjavo otresti se Seho-nererja in VVolfa.
Is deželnih zborov. V deželnem zboru v Celovcu in Gradcu sti nemški večini uprizorili proteste proti uporabljanju i? 14. V obeh teh dveh deželnih zborih sta zastopnika vlade izjavila, da deželni zbori nimajo pravice za razpravo o tem predmetu. V deželnem zboru koroškem je izjavil poslanec Kinspielor v imenu Slovencev, da se pridružujejo stališču vlade. Posebno dolg je bil dotični predlog v deželnem zboru štajerskem in pn — hinavski. Tu tožijo, da so razmere neznosne, da so se se slovansko stranke sovražno postavile proti Nemcem, da ves vladni aparat deluje v zmi-slu, Nemcem sovražnem, da se vlada neustavnim, potom, da državni proračun že dolgo pogreša ustavno podlago, da se hoče istim potom obnoviti tudi pogodbo z Ogersko, da vso to je na veliko gospodarsko škodo države itd. itd. A na vsem da je kriva vlada, da mora torej pasti.
Vse to pripovedujejo gospodje, samo jednega nočejo povedati: kako je prišlo, da je bila Hadn prisiljena zapreti državni zbor, da je prišlo do tega, da more vladati s pomočjo $ 14. in da je porušeno vse ustavno življenje ter diskreditovan naš parlamentarizem notri do korenike. Le tega nočejo povedati, da je vsemu temu kriva tista politika besnenja, ki se je uvedla po diktatih izdajice Sehonorerja in nad katero so se sedaj jeli zgražati isti liberalni Nemci sami. Gospoda so se zaračunali v svojih načrtih, ali toliko poštenja nimajo, da bi trkali sebe ob prsi, marveč iščejo krivcev povsod drugod — le v sebi ne!
Zanimiva epizoda s mejnarodnega shoda novinarjev v Rimu. Kakor smo že sporočili, sta kralj in kraljica italijanska bila navzoča v otvoritveni seji gori rečenega shoda. Po govorih sindakn in predsednika shodu je kraljeva dvojica držala ecrele. Sedaj pa čitamo v »Obzoru«, da se je kralj najsrčneje pogovarjal z urednikom t r ž a š-kega »Picoola*. Dvakrat mu je stisnil roko. Natanjčno ga je vpraševal o narodnem sporu na Primorskem. Kakor se vidi torej — pripominja »Obzor« — tudi kralj sam, dasi bi mu bil dolžan največe obzirnosti, ne more pozabiti na Trst. No zastonj vso to, ker tržaško sadje nikdar ne dozori za Italijo!
Tako menimo tudi mi! Ali da se italijanski kralj obvešča pri uredniku fPiecolovemu* o narodnih bojih v Trstu... ne, nočemo pisati nobene nadaljnje opazke, ker žo dogodek sam na sebi govori dovolj jasno.
Posledice špansko-amerifike vojne. Mirovna pogodba tned Špansko in Zjedinjenimi državami je vsprejeta. Španija, ki jo dokaj lahkomiselno pričela boj z mnogo močnejim nasprotnikom, ima vsled te vojne velikanske izgube in le težko se okrepi zopet. Pa tudi Zjedinjene države so zgubile mnogo. Sedaj so natanko določene številke o izgubah na obeh straneh. Ker bodo te številke gotovo zanimale marsikoga, prijavljamo jih tu spodaj. Španska je zgubila :
v„ , . . .	Vrednost v mil.
Ntt <,e*clnh :	frankov
Kuba......... .	1.500,000.000
Filipine..................2.600,000.000
Porto-Riko................750,000.000
Ostale zgulio:
Vojni stroški ..............625,000.000
Zguba na trgovini............100,000.000
Zgubljene Indije, med temi 21 vojnih
ladij..................150,000.001)
Skupaj	5.(i25,000.000
Zjedinjene države so zgubile:
Vojno Indijo »Mnine« ....	12.500.000
Vojni stroški.......I.imni.ihmhmmi
Odškodnina Španski..... t<N>,<HH).(HH)
Skupaj 1.112,000.000
Frank /naša prilično eno krono. — Vrtni zgube teli ogromnih svot denarja je imela Španija 25<M> mrtvih in .'{(MM) ranjenih. Zjedinjene države pa 253 mrtvih in 1.124 ranjenih!
Domače vesti.
Shod v Kofttahonl — dovoljen! Danes o poludnc je dohilo predsedništvo polit, društva »Edinost« obvestilo, da je ustreženo njega ustmeni pritožbi proti prepovedi javnega shoda v Košta boni in da je torej shod dovoljen. Shod v Koštaboni se bo torej vršil jutri popoludne v hiši Babičevi (po domače Hoje) in se prične ob JI. uri. Prijatelje na Ponijanščini je politično društvo ekspresno obvestilo o dovoljenju.
Namestništvena naredba, ki smo jo prejeli se glasi:
814/P.
Cenjenemu predsedništvu
pol. društrn „Edinost* r
Trstu
<kr. uamestniStvo razveljavlja hkrati, tigo-divši protokolarnemu u tok u eenjenegn predsedni-stva od dne 7. t. m., odredbo e. kr. okrajnega glavarstva v Kopru od dne t. m., s katero je isto prepovedalo javni shod, sklicati od društva »Edinost« za dan 0. t. m. v Koštabono, ker ni moglo spoznati utemeljenimi razloge, na katere, se naslanja navedena odredba.
Trst, 8. aprila 181 K).
C. kr. Namestnik: G o e s s
Nadvojrodlnja Štefanija pojde sredi tekočega meseca z svojo hčerjo, nad vojvodi njo Elizabeto, v Gries pri Bolcanu, kjer ostane več dnij. Od tam pride zopet v Mir a m a r.
V Oorlel je umrl te dni v 21). letu svoje dobo suplent na tamošnji realki, gosp. Ludovik Vrlmjak. »Soča« pravi, da je bil mladi mož priljubljen pri vsem, ki so ga poznali. Pogreb se je vršil v četrtek.
Iz kupa »Cvetja tli plevela« v »Slovenskem Narodu« so dobili naši nasprotniki laške in nemške narodnosti ugodno priliko, da zbivajo svoje šale. Toda ne iz »Slovenskega Naroda« in tudi no iz »Edinosti«, ampak iz naroda slovenskega. Najprvo se je oglasila »Grazer Tagespost«, a zanjo so nam roga sedaj tudi »Indipendente«, ki dokazuje — izrecno sklicujd se na »Slovenski Narod« —, kako da mi Slovenci nimamo ni najjednostavnejih elementov za svojo narodno ekzistenco, ker nam jih je odrekla narava: ne jezika, ne zgodovinskega razvoja, ne izvestnih naravnih zmožnosti in ne materijalnih sredstev — a vendar da hočemo kaj veljati v svetu. Slovencem da niso z rožami natrošene poti njih avtonomnega življenja. Vendar da zahtevajo, da bi se italijanski odvetniki morali učiti njihov jezik, dočim radi odvezujejo slovenske odvetnike od učenja italijanskega jeziku. N era z me rje med zahtevami in močmi da je tu — prekomično.
Kaj naj rečemo? Prav imajo, če smo mi sami taki bedaki, da jim sami potiskamo orožje v roke in so sami predstavljamo svetu — kakor berači.
»Unioiic del glovanl«. Kakor znano, je politična oblast razpustila društvo »Lega dei gio-vani« radi znanih dogodkov izza pustnih dni. Potem so isti »giovani« predložili vladi statute za novo društvo, ki naj bi imelo ime »Unione dei giovuni«. Vlada pn je prepovedala ustanovitev tega društva. V razlogih pravi, da bi bilo društvo prav za prav isto, kajti osebe snovateljev da so iste, pravila da so popolnoma ista in samo jedna beseda v imenu da je premenjena. Jasno da je torej, da hoče to novo društvo le nadaljevati delovanje prejšnjega razpuščenegn društva ter p o v-speševati tendencije, nasprotne zakonu in pravu, radi katerih je bilo razpuščeno prejšnje društvo, ki je bilo sestavljeno od istih oseb, izišlih iz istega kroga in nndahnjonih z istim duhom. A ko je torej oblast z razpuščenjem zaustavila te razmere v društvu, vrši sedaj le svojo dolžnost, narekovano jej od zakona o pravicah za združevanje iu od splošnih pravnih načel.
Tako govori namestništvo.
»Pieenlo« meni, da ta prepoved ni zakonita
in da krši pravi....... združevanja. ()blast da nima
pravice prepovedati osnutev društva, ampak le razpustiti je, kadar hoče. Tako bi bila lahko razpustil a tudi to društvo, fini bi videla, da isto prekoraea svoj delokrog. Prav zato, ker so pravila novemu društvu le prepis prejšnjih odobrenih pravil, da oblast ni smela odreči dovoljenja za os-nutje novega društva.
Radovedni smo zares, kako odloči ministerstvo za notranje stvari.
Prazne grožnje. Ker so čuli zadnje praznike v Stolni cerkvi v Pazinu tudi hrvatski jezik, rogovilijo Italijani. »Popolo Istrinno«, »Pie-colo« in drugi, med njimi tudi Corriere«, imajo sila opraviti s slovanenjem v pazinskih cerkvah. Seveda tista peščica Italijančkov, ki živi v hrvatskem Pazinu, 4>i rada imela vse italijansko povsod i. Protestujejo proti hrvaščini, pritožiti se hočejo ne samo do škofa Šterka, ampak kar do Vatikana; če pa vse ne pomore, pa prestopijo k protestantizmu !
Italijani in protestantizem!! Koga hočejo strašiti s tem?! Stvar je tako brezzmiselna, ledeno-mrzli duh protestantizma je v takem nasprotju z glasnim iti nemirnim duhom latinskega plemena, da kaže le o grozni 'nnjivnosti laških agitatorjev, ako menijo, da je živa duša kje, hi bi hotela verjeti ni v najminimalneji vspeh take agitacije, ako — bi jo res začeli. Pa mi smo uverjeni, da oni sami niti ne mislijo na kako slično agitacijo. Komedijaši so tudi tedaj, kadar žugajo!! V resnici bi mi le želeli, da bi se ti harlckini hoteli prav pošteno blamirati.
Lepa kultura teh ccljsklli Nemcev ! »Slovenskemu gospodarju« pišejo iz Celja: V gostilni J. Kronavettra v glediški ulici sprli so se na veliko nedeljo znani celjski Nemci [z nekim gostom. Ko jo slednji yidel, da mu gre za kožo, skril se je pod postelj. Poživinjenu druhal pn ga jo privlekla ven in ga tako razmesarila z noži, da je umrl čez nekaj ur.
Izpod Nanosa nam pišejo dne 7. t. m.: Gospod urednik! Kmulo bo treba iz našega kraja stalnega poročevalca za požar. Dne 4. in (5. t. m. je zopet gorelo in sicer obakrat v Goricah, mali vasici Hrenoviške občine. Prvič je pogorela jedna, drugič dve hiši. Škode ho zopet nekaj tisoč. Mora pač biti zlobna roka, ki se tako peklensko brez-ozirno —ob belem dnevi — igra z ognjem ter imetjem svojega hljižnjika. Gasilci z Razdrtega, ki imajo tudi že potrjena pravila dobrovoljnoga društva, kakor si. gasilno društvo Kruševje-Slavinje, so se držali vrlo: saj je pa pri nas tudi prilika izkazati so :n izvežbuti — na licu požara.
Kedo Izziva ? Pišejo nam : Minolo nedeljo sem imel toliko časa na razpolago, da sem so svojo rodbino vred »izletel« v našo okolico. Videčemu vso polno lahonskih obrazov v ti »grozno nevarni« okolici, mi je šele stopilo prav živo predoči: kako nesramni so ti naši sosedje, ko tožijo o nekakem divjnštvu naših vrlih okoličanov.
Gospod urednik! Jaz mislim, da, ko bi naši okoličani bili res taki divjaki, za kakoršne jih slikajo, bilo bi gorje oni druhuli, ki je prošlo nedeljo, vračajoča se iz Barkovelj v tramvaju, uprav nesramno tulila izzivajočo »patrijo v rešetu«, ne iitia-joču nikakega obzira do nas sopotovalcev !
Vedite, da nas je bilo dovolj, nko bi bili hoteli reagirati, toda — bili smo previdni, vedoči, da po receptu sedanjega zistemn, bi bili — da-si izzivam — krivi h' mi. (!) Zato smo potrpeli v nadi, da se kedaj zjnsne vremenu tudi nam.
C. kr. uradnik. Pevsko društvo »Adrija« v Bnrkovljah je imelo dno 25. ni. in. svoj XI. rodni občni zbor ob jako lepi udeležbi. Iz poročil tajnika in blagajnika je bilo razvidno, da društvo jako lepo napreduje v vsakem pogledu. V novi odbor so bili izvoljeni: Predsednikom: Dragotin Pertot (Križetov); podpredsednikom: Josip Pertot (Matijev); tajnikom: Josip Sulčič; blagajnikom: Dragotin Pertot (Jernejev); knjižničarjem: Ilinko Murtelune; odborniki : Josip Pertot, Vekoslav Kocjančič, Valentin Tavčar, Jurij Ook; namestniki: Pavel Cok, Fran Uršič, Svetko Cok; prcgledovalci računov; Ernest Pertot, Ivan Krošelj.
Za slavnost desetletnice in zajedno razvitja krasne društvene zastave, ki se bo vršila v bližnji
bodočnosti, se pa je izvolil poseben odbor, kateremu je na čelu g. Hraber Ražem.
Staro-novi predsednik »Adrije«, g. Dragotin Pertot, se je prisrčno zahvalil na zopet no izkazanem mu zaupanju in je zaključil zborovanje s pozivom do vseh društvenikov, naj podpirajo odlmr v njega delu za razvoj društva in narodne stvari.
Po zborovanju je bil j:iko prijeten pevski večer. Pesem se je glasila za pesmijo iu čuti je bilo već rodoljubnih govorov. Naj le butajo valovi: v lepih Bnrkovljah klije še vendar slovenski duh !
Slovenska čarobna predstava bo jutri v nedeljo ob 7. uri zvečer v dvorani bralnega društva pri sv. Ivanu. Na to predstavo so vabljeni vsi prijatelji poštene zabave.
Tožba proti Soči". Gospod Jakob Dimnik, mestni učitelj v Ljubljani, je uložil ovadbo proti »Soči«, vsled česar se je vršila preiskava v uredništvu »Soče«.
Vrlmlšku železnica na Kranjskem je dogotovljena. V ponedeljek se z ljubljanskega južnega kolodvora odpelje na Vrhniko prva lokomotiva s komisijo in upravnim odborom.
Ova trgovca zaprli. Te dni je ljubljanska policija prijela dva trgovca, Schiunija iu llotscherja, lastnika trgovine »Pri novi tovarni« v Ljubljani. Oba trgovca sta pred kratkim odprla trgovino in sta prodajala sicer dobro blago za zelo nizko ceno. Nikdo ni vedel, odkod dobivata blago, katerega jima je možno prodajati tako ceneno. Sedaj pn se stvar že pojasni. Oba sedita baje že na ljubljanskem Zabjekn.
0 samomoru g. uadučitelja v Nt. Vidu liad Vipavo. Poročajo nam: Vest o žalostni smrti pok. nadučitelja v Št. Vidu pri Vipavi naj se izvoli izpopolniti s tem, da je bil pokojnik dne 6. t. m. od kopan in da je zdravnik potrdil nepravilnost v njegovih možganih, kar so pričali tudi nekateri listi, kamor je zapisal zadnje svoje misli. Potem se je vršil pogreb z zvone-njem in vso slovesnostjo.
Požari. Dne 4. t. m. je v Kosezah na Kranjskem posestniku Antonu Skalarju zgorela hiša s spodarskim poslopjem vred. Škode je 1100 gld.; posestnik je bil zavarovan le na 400. gld.
—	Dne f>. t. m. zjutraj je v Dragi pri Višnji gori pogorel korolec gospe I. Gillv. Zgorelo je tudi nad 300 centov sena ter štirje vozovi in sani. Skoda znaša mul 2500 gld.; poslopje je bilo zavarovano.
—	V noči od 5. na 0. t. m. je pogorela hiša I. Bučarja v Štorovju pri Zatičine. Škode je 250 gld.
Drobne vesti. Našo vest o dvojnem samomoru nn pokopališču sv. Ane nam je spopolniti tako, da je ostala na licu mesta le ona, dočim so Petra Lorenzzija odveli živega v bolnišnico, kjer se mu je stanje zboljšalo toliko, ga je včeraj obiskal preiskovalni sodnik in ga zaslišavat nad jedno, uro. Preiskovalni sodnik je odredil, da je strogo paziti na Lorenzzija. Slutiti je torej, da oblastim se ne vidi prav vse v redu, kako se je vršil ta dvojni samomor.
O samomoru delavke Elizabete Pragher pa bi bilo dodati še, da so zaprli nekega Ivana Spctzn, ki je bil zaljubljen v pokojno, ker ga obdolžujejo, da je z nevarnimi grožnjami gnal Pngherjevo v smrt. Grozil pa da ji je zi4to, ker ni hotela več vedeti o njem.
V mestni plinarni so imeli sinoči oh !>. uri mal ogenj ; pogasili pa so delavci sami, prodno so prišli gasilci.
Mestna kronika govori tudi o raznih tatvinah, katerih pa je toliko, da jih niti beležiti ne moremo.
Najdeno truplo. Danes zjutraj so izvlekli iz morja blizu Zavelj tretje truplo one petorice, ki so bili ponesrečili začetkom meseca muren. Ta tretji je Josip Riosa.
Različne vesti.
Neznana bolezen. Kakor poročajo iz Budim-pešte dno (>. t. m., razsaja v neki vasi v okraju Barcza kužna bolezen, katere nikdo ne pozna. Od 500 vaščnnov jih je umrlo že .'100, med temi tudi župnik in kapelan. Bolezen završuje z blaznostjo. Vojaštvo je popolnoma odločilo ta kraj od vsakega prometa z drugimi kraji.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
P rute« \* deželnem zboru sta se pri g« hI i la <lane« »Iva prizora, ki sta napravila mučen utis na |x*lauee. Med tem ko je poslanec Kkantla utemeljeval svoj pretilog za spremembo volilnega reda, mu je prišlo slabo in se je zgrudil na tla v nezavesti.
K malo potem pa je v restavraciji zadela kap poslnnea Vaelava Jaudo. Sknrdi je bilo kmulo toliko bolje, da se je mogel sam peljati domov. 1'udi •landi je odleglo nekoliko.
Naeliod 8. Noe je minola mirno. Preiskava nadaljuje. Enajst zaprtih so izročili okrožnemu sodišču.
Pari/ 1'igaro« objavlja izpovedi artilerijskega majorija Ifartmanna. Te izpovedi hočejo razbremeniti I )reyfu»a.
London S. /jutranji listi objavljajo brzojavko iz Rima, da je Italija, odločena, da vzame zaliv Sanmuni v svojo posest. Da vi v Mail pravi, da so italijanske vojne ladije že izkrcale vojakov v re-čenem zalivu.
-fr -A-
iiiiljiti-jili
tovarne Leobersdorf za konserve, olupljen grah in ječmen,
najboljše in najceneje živilo, po uradni analizi s,'»1 j",,, redilnih snovi, izredno okusna in hitro pripravljena jed. Na željo prospekte in poskušnje zastonj.
Važno za javne zavode in konsuinna društva. 1 godni pogoji za prekupee. Naročila na
Bureau, Dunaj 11/1, Taborstrasse 25.
Prva domača tovarna
vsakovrstnega
HT pohištva "ffifc
I/ vedno bogato zalogo po tovarniških cenah.
PETER MIMIK - TRST
/.aloira okvirjev, podob. /mil. tnpetarlj'
j*r tapetarska delavnica
Skladišče nahaja se tik dobroznane re stavracije „.lila liiiovu ahhondaii/.a*
Via Torrcnte štv. 16-18.
Poalidtniiko »dravlijetie.
ZDRAVLJENJE KRVI
C»i „Tiseeeriii evet" < Milleliorl).
I isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim ■lučajem, če pefe v želodcu, kakor jiroti slul^mu pribavljanju in hemoroidam. — Jeden omot za ozdravljenje stmie :.<> nvi\ ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRMMARER „Ai due Mori" v TRSTU, Telili trg.
Tudi za 5f> nvC. v markah dopoftlje ne franko.
D. Zadnik
1'iazzn K Oiovanni •» tuhod V. delle 1,1'^na.) 1'rodajalinca manufaktur
ponajnižjih cenah.
Kašelj, hripavost in prsni katar
ublažuje in zdravi
pravi planinski kašelj olajšaj oči sok
z „Deželne lekarne |»ri Mariji Potna vaj4* M. Leustekn r Ljubljani.
Cena 1 steklenice 50 nove. Razpošilja se 7. obratno poŠto najmanj 2 steklenici.
M. Aite
(prej Aite & Zadnik) Via Nuova ogel ulice S. Lazzaro.
Razprodaja vse blago v zalogi po znižanih cenah.
„Hotel Nazionale"
v Trstu. Vin Vieniia št. 4
nahaja se v bližini kolodvora južne železnice pristanišč, poštnega in brzojavnega urada ter je popolnoma obnovljen. Sobe elegantne vse v I. nadstr.
Cena od 60 nov6. naprej.
V pritličju nahaja se tudi .Kentaurant Nazionale-elegantno opravljen, preskrbljen vedno in oh vsakej uri z gorki mi in mrzlimi jedili. Toei se: tino plzensko pivo iu ('ulinbach-ovo črno pivo, najbolje dalniittirmko „Apolo d bissu" in istrsko vino ter razna vina v boteljkuh, vse po zmernih cenah.
bastnik je Hlovan-dalinatinec. (lovori -<• nlovenski in hrvatski.
'saslanjaje se na geslo: ..Svoji k svojim priporoča se klavnemu občinstvu slovenskemu in hrvatskemu za obilen obisk	»dani
Josip Serdarović,
lastnik.
Varstvena znamka: SIDRO, <
LINEMENT. CAPSICI COMP. »
Iz Itleliterjeve lekarne v Pragi
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče ntuzilo
dobiva se po 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to
splošno priljubljeno domaće sredstvo
vedno le v originalnih steklenicah z varstveno znamko ,,sidro" i/. Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelek.
Richlerjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi.
Jakob Klemene, zaloga manufakturnoga blaga
v Trsta, ulica sv. Antonu št. 1.
priporoča častiti m svojim odjemalcem svojo proda-jalnieo, preskrbljeno z vsemi m n n u f a k t u r n i tn i predmeti, zvezano s krojnčnieo za gospode.
Sokolska obleka Rompl.
gld. 23'—
HaveloK nepremočljiT
od 10 do 16 gld.
Velik izbor
siikneiicga in bombažu, bhuraza m ozke obleke, srajc t/, žlile, volne, lami • tennis, platim Itd., zapestnic, ovratnikov, perila za inožke, ovratnic v vsili barvali iu formali, nogo vi c, rut, Jopic vseli vrst posebno za tonrlste iu kolesarje, modnih predmetov, rokovlc iz nitij in kože, dežnikov iu solnčiiikov.
Povodom svečanosti jubileja Njegovega Veličanstva
velik izbor narodnih in avstr. zastav, transparentov
z avstrijskim orlom iJtf po najnižjih cenah.
Na zahtevanje pošiljajo se uzorci vseh vrst z dotičnimi ce nami, poštnine prosto.
Njega svetost
Papež Leon XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dru. Lapoponi-ju g. lekarnarju G. Piccoli-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane jim stekleničice
tinkture za želodec
in so njemu z diplomo dne 27. novembra 1H!I7. podelili naslov „dvorni založnik Njihove svetosti*'
s pravico v svoji firmi poleg naslova imeti tudi grb Njihove svetosti.
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bolehnvim Pioooli-Jevo želodčno tinkturo, katera k repen želodec, povečuje slast, pospešuje preliav-ljenje in telesno odprtje.
Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvrfiuje
G. Piccoli,
lekarnar pri „Angelu" v Ljubljani
na Dunajski cesti. Tinkturo za želodec pošilja izd lovatelj v skat-Ijah po 12 stekleničic za gld. 1'26 a. vr., po 24 stekleulćic za gld. 2*40, do !J(S stekl. za gld. 3-60, po 7.r> stekl. za gl. 6'50 (poštni paket ne črez 5 ki. težak), pa 110 za gl. 10*30-
Poštnino mora plačati p. n. naročnik.
Svetovna kolesa
amerikanski oriiriniili
TRIBUNE IN ARENA
odlikovana v vseh državah na kontinentu radi elegance, točnosti in v s t rajanj a, prodaja se Izključno le pri glavnem zastopniku
ANTONU SKERL V TRSTU,
Via 8. Lazzaro fltv. 6, nasproti palače Salem.
NB. Navadna kolesa prodajajo se proti 2-letni garanciji, ročaj in pritikline po želji kupea.
Mehanična delavnica IV za vsakovrstno popravo koles in šivalnih strojev.
CENE ZMERNE.	-sM---CENE ZMERNE.
„THE GRE S HAM"
angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu.
Aktiva društva do 31. decembra 1 Ki »T...........Kron 159.997,579*—
Letno vplačilo premij iu obreffti do 31. decembra 1H«>7.....» 28.828,875'—
Izpl iič-iina zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1S4K.) . » 848.800,007*—
V letu 1*".t7. izdanih 74(>K polio za glavnico od........ » 07.881,851*91
I'rospok t i, ceniki in v obče vse druge informacije dopošljcjo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih.
Glavno zastopstvo v Trstu.	i
Via del Teatro Stv. 1, „Tergesteo" Scala IV.
Iščejo se dobri agentje, zastopniki in potovalci.
/MvAAAAAAAAAA A +