Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Programi za evidence s področja VZD in ocene tveganj Demo verzijo programov lahko preizkusite na spletnem naslovu www.ebs.si. 1. Program za vodenje evidenc varnosti in zdravja pri delu - EVZD 39 Program evidence zajema obširno bazo podatkov vodenja evidenc (39. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu, Uradni list RS, št. 56/99, 64/01) varnosti in zdravja pri delu za več firm. V programu zajemamo podatke o delovnem okolju za različne fizikalne, biološke, kemične in druge škodljivosti, delovni in osebni varovani opremi, posebnih zdravstvenih zahtevah ter nevarnih snoveh po delovnih mestih, kijih mora podjetje redno pregledovati na posameznih področjih, kjer so prisotna. Po delavcih pa spremljamo evidenco o usposabljanjih iz varnosti in zdravja pri delu, preventivnih zdravstvenih pregledih, katere morajo imeti delavci opravljene, da lahko nemoteno opravljajo dolžnosti na svojem delovnem mestu, obvezen začetek dela in poškodbe pri delu. Evidence varnosti in zdravja pri delu omogočajo tudi plan in analizo posameznih ali celotnih podatkov za določeno obdobje. Nekatere evidence lahko vodimo tudi v drugih programih, kjer je običajno več podatkov, sama evidenca pa podrobnejša. Vedno pa izhajamo iz istih podatkov. Cena: 425,64€ (102.000,00 SIT) z vključenim DDV 2. Program za izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja in njene revizije - IOT & RIOT Program je namenjen za izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja in njene revizije. Vsak delodajalec mora izdelati in sprejeti izjavo o varnosti v pisni obliki, s katero določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter jo dopolnjevati ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganja. Izjava o varnosti temelji na ugotovitvi možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem okolju ter oceni tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar. Cena: 450,68 € (108.000,00 SIT) z vključenim DDV 1 + 2 PROGRAM - 600,90 € (144.000,00 SIT) z vključenim DDV 3. Program Šifrant za izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja in njene revizije - ŠIFRANT IOT & RIOT Program Šifranti VZD je namenjen za vnos nastavitev ocene tveganja in kriterijev nevarnosti tveganja. Pred izvedbo obdelave za posamezno delovno mesto v programu Ocena tveganja, izdelamo najprej v tem programu (Šifranti VZD) kriterije ocenjevanja, ukrepe kako se izogniti ali zmanjšati možnost pojava. Na podlagi teh kriterijev se ocenjujejo oz. izdelajo ocene. Ocenjevanje mora biti vedno po enakih oziroma podobnih zahtevah. Cena: 550,83 € (132.000,00 SIT) z vključenim DDV 1+2 + 3 PROGRAM = 1001,50 € (240.000,00 SIT) z vključenim DDV . 5 8 10 12 14 19 V središču Marko Štrovs Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje Obligatory additional pensional insurance Tema meseca Milan Srna Poškodbe pri delu Accidents at work Mladen Markota Prijavljanje poškodb pri delu na Inšpektorat Republike Slovenije za delo Accidents at work report on Labour Inspectorate of the Republic of Slovenia Tatjana Kofol Bric Spremenjen obrazec za prijavo poškodbe pri delu Accidents at work reporting form is changed Aktualno Boris Gačnik Delo komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi Activities of the Commission for determination of causes for work contract cancellation Sonja Robnik Spolno nadlegovanje na delovnem mestu: (so)odgovornost delodajalcev Sexual harassment in the workplace: employers’ co-responsibility Andraž Rangus Delovni čas delavcev v EU Working time in EU 5 Accidents at work 14 22 Burn-out Burn-out has been defned as a psychological phenomenon, appearing in »auxiliary« occupations, but in fact it is a much more spread-out phenomenon. It appeared in psychiatric terminology only recently. The disturbance has been ranged partly as depression, and partly as anguish, and appeared when people craving to increase their effciency exceeded the limits of their abilities Burn-out syndrome has many development phases, which are described in the article, as well as their effects and advice, how to overcome it It has been proved that stress at the work place is one of the principal causes for burn-out, but the two phenomena do not equate. 30 How to identify stress in working environment 22 The employer has to report the injuries of the workers, which happend at work, during business trips, and while travelling to/from work. The inci-dent has to be reported if the resulting absence from work is at least one day. The author defnes also the terms such as passive insurance, injury caused by enforcement of health insurance, serious injury at work, investigation of causes and reimbursement of damage. 36 Sexual harassment in the workplace: employers’ co-responsibility The author is defning the term sexual harassment in the workplace which derives from unequal power distribution between women and men. Possible forms of help to the victims of sexual harassment 43 in the workplace are listed later on. The article also focuses on expected actions of the employers Employment Relationship Act (article 45) obligates employers to provide such a working environment in which none of the workers is subject to undesi- red treatment of sexual nature. 45 Vsebina Razvoj in znanost Marjan Bilban, Andreja Pšeničny Izgorelost Burn-out Marjan Bilban Kako razpoznati stres na delovnem mestu How to identify stress in working environment Ferdinand Deželak, Mirko Čudina Metode in postopki za zmanjševanje hrupa, III. del Preventing excessive noise exposure, part III Pravni nasveti Nina Kos Pogoji za upokojevanje v letu 2007 Conditions for pensioning in 2007 Zakonodaja Nina Kos Iz Uradnega lista RS From the Offcial Gazette of the Republic of Slovenia Bronasti pokrovitelj revije Delo in varnost Delo in varnost 52/2007/1 Gradimo prihodnost 1 3 UDK 616. 628.5 331.4 614.8 ISSN 0011-7943 DELo in VARnoST Izdajatelj in založnik: ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. Direktor: Miran kalčič, univ. dipl. pravnik Chengdujska cesta 25, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 585 51 00 Faks: (01) 585 51 01 Ident. št: SI21282692 Matična številka: 5055580 Spletna stran: www.zvd.si Glavni in odgovorni urednik: mag. Milan Srna, univ. dipl. inž. e-mail: milan.srna@zvd.si Namestnica glavnega in odgovornega urednika: Vladimira Lebar, dipl. var. inž. Urednik znanstvene priloge: prof. dr. Marjan Bilban, dr. med. Lektorica: Tatjana Šrol Oblikovanje in fotografja: Saša Žebovec, univ. dipl. inž., Tatjana Polanc Člani uredništva: asist. Metka Teržan, dr. med. dr. Gregor omahen, univ. dipl. inž. dr. Maja Metelko, univ. dipl. inž. Izhaja dvomesečno Naklada: 850 izvodov Cena posamične številke: 13.77 €/3.300 SIT z vključenim DDV. Odpovedni rokje tri (3) mesece s priporočenim pismom. Vsako spremembo naslova sporočajte uredništvu pravočasno. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen samo s soglasjem izdajatelja. Povzetki člankov so vključeni v podatkovni zbirki COBISS in ICONDA. Revija DELO IN VARNOST je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 622. Trženje: Vladimira Lebar, dipl. var. inž. Tel.: (01) 585 51 69 Tisk: TIPoGRAFIJA, d.o.o. Ljubljana, Celovška 25 Fotografja na naslovnici: FoTo SPRInG 2 ELEM 2007 (Evropsko leto enakih možnosti za vse) Evropska agencija se je odločila, da bo v letu 2007 spodbujala enake možnosti za vse. Cilj te pobude je krepiti ozaveščenost ljudi o njihovih pravicah, spodbujati enake možnosti za vse ter začeti pomembno razpravo o koristih raznolikosti za evropske družbe in posameznike. Evropski parlament in Svet Evropske unije sta leto 2007 razglasila za Evropsko leto enakih možnosti za vse. Sklep Evropskega parlamenta in Sveta: (1) Nediskriminacija je temeljno načelo Evropske unije. To načelo je treba upoštevati v vseh politikah Evropske unije. (5) Evropska zakonodaja s področja enakega obravnavanja in nediskri-minacije zadeva vse osebe v Evropski uniji. (6) Socialna agenda 2005-2010, ki dopolnjuje in podpira Lizbonsko strategijo, ima ključno vlogo pri uveljavljanju socialnih razsežnosti gospodarske rasti. Evropsko leto enakih možnosti za vse seje začelo 30.januarja v Berlinu na prvem vrhu enakosti. Na spletni strani, ki so jo pripravili v ta namen, so že objavili rezultate ankete EU o protidiskriminaciji. Anketa kaže, da več kot polovica Evropejcev (51 %) meni, da za boj proti diskriminaciji v njihovi državi ni narejenega dovolj, prav tako pa velika večina vprašanih zagovarja stališče, da je diskriminacija zelo razširjena (64 %). Na splošno rezultati potrjujejo, da so Evropejci pripravljeni na spremembe, pri čemer se velika večina strinja s sprejetjem ukrepov za spodbujanje enakih možnosti za vse na področju zaposlovanja. Anketa poudarja, da je ozaveščenost o obstoju zakonov proti diskriminaciji (zaradi spola, etnične pripadnosti, rase, starosti, spolne usmerjenosti, invalidnosti, vere ali prepričanja) v EU še vedno na sorazmerno nizki ravni. Samo tretjina državljanov trdi, da pozna svoje pravice v primeru, da bi postali žrtve diskriminacije ali nadlegovanja. Zato so glavni cilji evropskega leta obveščanje državljanov o njihovi pravici do nedis-kriminacije in enake obravnave, spodbujanje enakih možnosti za vse ter opozarjanje na prednosti raznolikosti. Pri dejavostih bodo sodelovali ljudje in organizacije, ki imajo največ interesov za uspeh kampanje. To vključuje sindikate, delodajalce, nevladne organizacije, mladinske skupine, organizacije, ki predstavljajo tiste, ki niso deležni enake obravnave, ter lokalne in regionalne oblasti. Velika večina Evropejcev je prepričana, da so invalidi (79 %), Romi (77 %), starejši od 50 let (69 %) ali tisti z drugačno narodnostjo (62 %) v njihovi družbi prikrajšani. Hkrati večina ljudi v vseh, razen štirih državah članicah, meni, da ljudje z narodnostjo, ki se razlikuje od ostalega prebivalstva, bogatijo nacionalno kulturo. Velika večina je prepričana, da je na vodstvenih položajih (77 %) in v funkciji poslank (72 %) potrebnih več žensk. Delavci invalidi bi morali biti na delovnem mestu obravnavani na enak način kakor drugi delavci. To vključuje enako obravnavanje pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu. Vidik zagotavljanja varnosti in zdravja ne more biti izgovor, da se delavcev invalidov ne zaposli ali se jim ne podaljša zaposlitev. Poleg tega je delovno mesto, ki je dostopno in varno za delavce invalide, hkrati tudi varnejše in dostopnejše za vse druge zaposlene, stranke in obiskovalce. Položaj delavcev invalidov urejajo evropski predpisi o preprečevanju diskriminacije in o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu. To zakonodajo, ki jo države članice prenesejo v nacionalne predpise, je treba uporabljati, da se spodbudi zaposlovanje delavcev invalidov in da se jih ne izključuje. Povzeto po: http://equality2007.europa.eu Drage bralke, dragi bralci, na začetku vsakega novega letnika, letos je to že dvainpetdeseti, si zastavimo naloge in cilje, v katerih ste v ospredju predvsem vi in vaša pričakovanja. Korak v tej smeri bo rubrika V središču, v kateri bodo najvidnejši predstavniki strokev vsaki številki predstavili svoja stališča do aktualnih dogajanj na področju varnosti in zdravja pri delu in z njo povezanih dejavnosti. mag. Milan Srna, univ. dipl. inž. glavni in odgovorni urednik, E: milan.srna@zvd.si Delo in varnost 52/2007/1 V središču MARko ŠTRoVS, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve* oBVEZno DoDATno PokoJnInSko ZAVARoVAnJE Slovensko pokojninsko in invalidsko zavarovanje je zelo prožno. V skrbi za svojo dolgoročno socialno varnost so ljudje pripravljeni sprejeti korenite spremembe. Zakonodaja na tem področju se je tako v zadnjih tridesetih letih v povprečju spremenila po dvakrat na leto, na vsakih osem let pa je bila deležna večjih sprememb, ki so se imenovale »reforma«. ker je bila zadnja obsežna sprememba sprejeta leta 1999, lahko letos spet pričakujemo večji poseg. To izhaja tudi iz letošnjega vladnega normativnega programa, po katerem naj bi v začetku poletja poslala državnemu zboru v sprejem novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, jeseni pa še nov zakon o dodatnem pokojninskem varčevanju in zavarovanju. Z letošnjimi spremembami naj bi med drugim uredili področje dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki se je v zadnjih desetih letih razvijalo dokaj hitro, vendar nekonsistentno. Zato poznamo številne oblike zbiranja denarja od državljanov oziroma delodajalcev, ki po svojem imenu ali razglašenih ciljih sodijo v ta sistem: obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, prostovoljno kolektivno oziroma individualno dodatno pokojninsko zavarovanje, dodatno pokojninsko zavarovanje javnih uslužbencev in pokojninske bone. Naštete oblike se razlikujejo po krogu zavarovancev in zavezancevza plačevanje zavarovalnih premij, po nosilcih, po načinu določanja, nalaganja in uporabe privarčevanih premij, in po obliki in ročnosti obljubljenih rent in drugih pravic. Predvidoma bi iz sedanjega enotnega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju izločili in v posebnem zakonu o dodatnem pokojninskem varčevanju in zavarovanju uredili vse oblike prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. V starem in le nekoliko popravljenem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju * Univerzitetni diplomirani pravnik. V okviru ministrstva je bil od leta 1984 do začetka leta 2000 zadolžen za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, potem pa je prevzel funkcijo državnega sekretarja, ki mu je prenehala z menjavo vlade po volitvah 2000. Po štirih letih dela na položaju sekretarja poslanske skupine v državnem zboru se je decembra 2004 vrnil v Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve kot generalni direktor direktorata za delo in pravice iz dela. Znan je predvsem kot strokovnjak za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Dvajsetega decembra 2006 je bil imenovan za državnega sekretarja na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Delo in varnost 52/2007/1 bo tako ostalo le še obvezno zavarovanje na podlagi solidarnosti, ki ga izvaja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Z vidika zavarovanca in njegovega delodajalca je med vsemi oblikami dodatnih pokojninskih zavarovanj najbolj ugodno prav to obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, kije bilo uvedeno z reformo iz leta 1999 namesto prejšnjega štetja zavarovalne dobe s povečanjem (benefkacije). V to zavarovanje so se morali obvezno vključiti zavarovanci, ki so 31.12. 2000 imeli manj kot 25 let (moški) oziroma 23 let (ženske) pokojninske dobe in so 1.1.2001 delali na delovnih mestih, kjer se je štela zavarovalna doba s povečanjem. Tisti zavarovanci, ki pa so imeli najmanj 25 let (moški) oziroma 23 let (ženske) pokojninske dobe, so obdržali pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem po prejšnjih predpisih. Poleg navedenih delavcev so se na podlagi zakona o carinski službi v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje vključili tudi delavci carinske uprave, in to ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo. Tako prejšnja benefkacija zavarovalne dobe kot sedanje obvezno dodatno zavarovanje sta namenjena izključno zavarovancem, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela ali dela, ki jih po določeni starosti ni več mogoče uspešno poklicno opravljati. Pri takih zavarovancih lahko nastopi delovna nesposobnost še pred dopolnitvijo minimalne starosti 58 let, ki je pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine, oziroma svojega poklica ne morejo opravljati polno delovno dobo in so zaradi tega upravičeni do sorazmerno nižje starostne pokojnine. Pravica do poklicne pokojnine iz obveznega dodatnega zavarovanja, ki jo fnancirajo delodajalci, tem zavarovancem krije tovrstne rizike. Benifkacija je glede na vrsto delovnega mesta znašala dva, tri, štiri, pet ali šest mesecev letno in temu so sledili prispevki po stopnjah 4.20 %, 6.25 %, 8.40 %, 10.55 % ali 12.60 % na bruto plače, kijih je moral delodajalec plačevati zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). Enako razvrstitev glede na vrsto delovnega mesta imamo tudi pri obveznem dodatnem pokojninskem zavarovanju. Tudi tu premije za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje obračuna delodajalec glede na znesek plač delavcev, ki so vključeni v obvezno dodatno pokojninsko zavarovane, vendar jih iz svojega dohodka vplača na posamezne pokojninske račune svojih delavcev pri nosilcu zavarovanja. Premije imajo enak davčni status kot prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki jih delodajalec plačuje za svoje delavce iz dohodka, torej se od njih ne plačujejo davki niti prispevki. Razlika med štetjem zavarovalne dobe s povečanjem in obveznim dodatnim zavarovanjem je predvsem v obsegu obljubljenih pravic. S povečanjem zavarovalne dobe namreč zavarovanec prej dopolni 40 let (moški) oziroma 38 3 V središču let (ženske) pokojninske dobe, s katero Delodajalci morajo vključiti v obvezno Od leta 2001, ko je bilo obvezno doda-se lahko upokoji pri nižji starosti. Tudi ta dodatno pokojninskozavarovanjedelav- tno zavarovanje z zakonom določeno, minimalna starostna meja se zniža za ce na delovnih mestih, na katerih opra- so bili v ta sistem vključeni izključno toliko mesecev, kolikor je znašalo sku- vljajo posebno težka in zdravju škodljiva delavci na delovnih mesti, kjer se je že pno povečanje njegove zavarovalne dela ali na delovnih mestih, kjer dela po prej štela zavarovalna doba s poveča-dobe. Tako lahko baletni plesalec, ki se določeni starosti ni možno več uspešno njem. Še vedno ni začela delovati po-mu je štela zavarovalna doba s poveča- opravljati. To so delovna mesta, kjer ob- sebna komisija, ki naj bi določala nova njem po stopnji 18/12 in je začel opra- stajajo v zvezi z opravljanjem del zna- delovna mesta, kjer je obvezno doda-vljati takšno delo pri 18. letih starosti, tnejši škodljivi vplivi na zdravstveno sta- tno pokojninsko zavarovanje, oziroma doseže 40 let pokojninske dobe že s 26 nje in delovno zmožnost delavcev, kljub s seznama črtala delovna mesta, kjer leti in osmimi meseci dejanskega dela temu da so bili uporabljeni vsi splošni ni več vseh pogojev. Komisijo bi morali oziroma lahko pridobi pravico do sta- in posebni varstveni ukrepi, določeni sestavljati predstavniki reprezentativ-rostne pokojnine že pri starosti 44 let. s predpisi, in drugi ukrepi, s katerimi nih sindikatov, združenj delodajalcev To je zelo ugodno za tistega, ki se hoče jih je mogoče odpraviti ali zmanjšati. in ministrstva, vendar znotraj posame-tako mlad resnično upokojiti. Če hoče Vključitev je obvezna, če delavci delajo znih skupin še ni prišlo do enotnih pre-še naprej delati v kakšnem drugem v težkih in zdravju škodljivih razmerah dlogov za imenovanje. Očitno manjka poklicu, kjer ne rabi takšne gibčnosti, neposredno ob virih škodljivih vplivov v volje za ureditev tega vprašanja, mo-gibljivosti elegance in lepote kot pri ba- nepretrganem delovnem procesu polni goče pa gre tudi za mnenje, daje delo-letu, pa mu benefkacija le malo koristi, delovni čas. Pri tem se za polni delovni dajalcu, ki hoče svoje delavce dodatno saj se mu v primeru, če se zaposli ali čas šteje tudi krajši polni delovni čas, zavarovati, laže izpeljati postopke za začne opravljati kakšno samostojno de- določen za tista delovna mesta, pri ka- vključitev v kolektivno prostovoljno pojavnost, pokojnina ne izplačuje. Visoki terih obstajajo večje nevarnosti za po- kojninsko zavarovanje prispevki, ki jih je zanj plačeval deloda- škodbe ali zdravstvene okvare. V pričakovani kampanji ob sprejema-jalec, v tem primeru zapadejo oziroma Velja splošna omejitev, da je obvezna nju novega zakona o dodatnem pokoj-se vimenu solidarnosti porabijo za dru- vključitev v obvezno dodatno pokojnin- ninskem varčevanju in novele zakona ge upokojence. To velja tudi v primerih sko zavarovanje izjemni in skrajni var- o obveznem pokojninskem in invalid-invalidske upokojitve. nostni ukrep v primerih, ko se ugotovi, skem zavarovanju se bo razvila kon-Pri obveznem dodatnem zavarovanju da z vsemi predhodnimi varnostnimi kurenca med obveznim pokojninskim gre za drugačen princip, saj se prispevki ukrepi in normativi ni bilo mogoče v in invalidskim zavarovanjem skupaj z zbirajo na osebnem pokojninskem ra- celoti odpraviti ali zmanjšati težkih in obveznim dodatnim zavarovanjem, ki čunu posameznega zavarovanca in so zdravju škodljivih delovnih razmer in ga po starem zakonu izvajata ZPIZ ozi-del njegovega premoženja. Na podlagi delovnega okolja. roma kapitalska družba kot naslednica obveznega dodatnega pokojninskega Pokojninski načrt za obvezno dodatno nekdanjega kapitalskega sklada pokoj-zavarovanja pripada zavarovancu pravi- zavarovanje v 56. členu določa, da za- ninskega zavarovanja na eni, in prosto-ca do poklicne pokojnine, ki se mu izpla- varovanec pridobi pravico do poklicne voljnim kolektivnim ali individualnim za-čuje v mesečnih zneskih od pridobitve pokojnine, ko dopolni minimalno upo- varovanjem, ki ga izvajajo pokojninske poklicne pokojnine do izpolnitve pogojev kojitveno starost, določeno v pokojnin- družbe in zavarovalnice na drugi strani. za pridobitev pokojnine v obveznem za- skem načrtu, in 40 let (moški) oziroma Polog v tej tekmi bo predvsem velik pri-varovanju oziroma do znižane poklicne 38 let (ženske) pokojninske dobe. V hranek na račun davka na plače, ki se pokojnine, ki se izplačuje v mesečnih pokojninsko dobo se šteje v skladu z postopno ukinja. Davek na plače je bil zneskih od upokojitve v obveznem zava- ZPIZ-1 tudi dodana doba v skladu s 4. uveden v letu 1996 kot kompenzacija rovanju do zavarovančeve smrti. Če po odstavkom 193. člena. Ta pa določa takratnega zmanjšanja delodajalskega izpolnitvi pogojev ne zahteva poklicne vsem ne glede na predhodno stopnjo prispevka za pokojninsko in invalidsko pokojnine, zbrana sredstva ostanejo na benifkacije dodano dobo le v višini če- zavarovanje za 6,65 odstotnih točk. Po njegovem računu in jih bo lahko dvignil trtine obdobja obveznega dodatnega sedanji vrednosti mase plač to pome-kasneje. V izjemnih primerih lahko za- zavarovanja oziroma po tri mesece na ni približno 350 milijonov evrov letno. varovanec dvigne zbrana sredstva kar koledarsko leto. Lani je bilo ob sprejemanju sprememb v gotovini. Tudi če se invalidsko upokoji, V Sklad obveznega dodatnega pokoj- davčne zakonodaje rečeno, da se za-ima pravico do izplačila premoženja na ninskega zavarovanja RS so skladno z radi predvidenega ukinjanja davka na osebnem računu, če umre pred uvelja- zakonom vključeni vsi delavci, ki opra- plače ne bi smele povečati neto plače. vitvijo poklicne pokojnine, se njegovo vljajo posebno težka in zdravju škodlji- Delodajalci naj bi prihranek uporabili za premoženje izplača dedičem. va dela in dela, kijih po določeni starosti povečanje konkurenčnosti ali za nova Za benefciranje zavarovalne dobe ni moč uspešno poklicno opravljati. Ve- delovna mesta, seveda pa niso izklju-skrbi ZPIZ, obvezno dodatno pokoj- čina zavarovancev SODPZ so policisti, čeni drugi učinki. Vsekakor pa morajo ninsko zavarovanje pa izvaja poseben vojaki, cariniki, železničarji, rudarji, pa- ta sredstva ostati v domeni obvezne-sklad v okviru Pokojninske družbe, zniki, vozniki, železarji, livarji, tekstilci, ga pokojninskega in invalidskega za-ki je bil ustanovljen in začel delovati steklarji, piloti, mornarji, gasilci, goz- varovanja. Ker v obstoječih političnih 1. januarja 2001. Osnovna evidenca darji, dimnikarji, baletniki, ribiči in drugi. razmerjih ni možnosti za povečanje zavarovancev je bila vzpostavljena s 31. 12. 2001 je bilo v obvezno dodatno prispevkaza obvezno pokojninsko in in-pomočjo in delodajalcev. Pokojninski pokojninsko zavarovanje vključenih 511 validsko zavarovanje, ki ga izvaja ZPIZ, načrt je aktuarsko potrdila Agencija za zavezancev (delodajalcev) in 23.061 bi lahko ti prepoznali kot priložnost za zavarovalni nadzor, odobril pa gaje mi- zavarovancev, doslej pa je število zava- okrepitev sistema obveznega dodatne-nisterza delo dne 27.12.2000. rovancev naraslo na 35.320. ga pokojninskega zavarovanja. 4 Delo in varnost 52/2007/1 Tema meseca PoŠkoDBE PRI DELU mag. Milan Srna, univ. dipl. inž. IZVLEČEK Delodajalec ima dolžnost, da prijavi poškodbe pri delu, ki so se zgodile delavcem med opravljanjem dela, na službeni poti ter na poti na in z dela. Poškodbo je treba prijaviti, če je delavec zaradi nje odsoten z dela najmanj en dan. Avtor opredeljuje še, kaj je pasivno zavarovanje, poškodba, nastala v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva, težja poškodba pri delu, raziskava vzrokov in povrnitev škode. ABSTRACT The employer has to report the accident of the workers, which happend at work, during business trips, and while travelling to/ from work. The accident has to be reported if the resulting absence from work is at least one day. The author defines also the terms such as passive insurance, injury caused by enforcement of health insurance, serious injury at work, investigation of causes and reimbursement of damage. Delodajalci morajo prijaviti poškodbe pri delu, ki so se zgodile delavcem med opravljanjem dela, na službeni poti ter na poti na delo in z dela. Poškodbo je treba prijaviti, če je delavec zaradi nje odsoten z dela najmanj en dan. Prijava poškodbe od delodajalca in potrditev pri zdravniku je potrebna za uveljavljanje pravic upravičencev in za druge predpisane namene, kot je statistična obdelava, itd. Opredelitev poškodbe pri delu Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06) v 63. in 64.členu določa, da se za poškodbo pri delu šteje: – poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fzikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan, – poškodba, ki jo utrpi zavarovanec na redni (običajni) poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, na službeni poti ali na poti, da nastopi delo, – obolenje, kije neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan. Za poškodbo pri delu se šteje tudi poškodba, ki jo utrpijo: – dijaki in študenti pri praktičnem pouku, pri opravljanju proizvodnega dela oziroma delovne prakse in na strokovnih ekskurzijah, Delo in varnost 52/2007/1 – otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pri praktičnem pouku v podjetjih za usposabljanje ali na obveznem praktičnem delu, – osebe, ki so po končanem šolanju na prostovoljni praksi, ne glede na to, ali zanjo prejemajo nagrado, — osebe, ki so uveljavile izvzem1 iz zavarovanja, – vojaški invalidi, civilni invalidi vojne in druge invalidne osebe na poklicni rehabilitaciji oziroma usposabljanju pri praktičnih delih in vajah, – dijaki ter študenti na dodiplomskem in podiplomskem študiju pri opravljanju dela prek pooblaščenih študentskih servisov, – osebe na prestajanju kazni zapora, ki niso obvezno zavarovane po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ter mladoletniki, proti katerim se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom, pri delu, poklicnem izobraževanju in pri opravljanju dovoljenih dejavnosti, – oseba, ki opravlja pridobitno oziroma poklicno dejavnost in je vpisana v razvid samostojnih podjetnikov posameznikov oziroma drug predpisan register, pa ni zavarovana po 15. členu zakona o pokojninskem 1 18. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Izvzem iz zavarovanja) Samozaposleni ali kmet lahko uveljavi pri zavodu izvzem iz obveznega zavarovanja, če mesečna osnova za obračun davka iz dejavnosti, ki jo opravlja, ne dosega polovice zneska minimalne plače v obdobju zadnjih šestih mesecev pred uveljavitvijo izvzema iz zavarovanja.Upokojenec, ki je dopolnil 63 let starosti (moški) oziroma 61 let starosti (ženska) lahko uveljavi pri zavodu izvzem iz zavarovanja, tudi če presega omejitve, vendar: – ne opravlja dejavnosti z osebnim delom, ker ima zaposlenega vsaj enega delavca za opravljanje te dejavnosti; – je do uveljavitve pravice najmanj 6 mesecev opravljal isto dejavnost v enakem obsegu, vendar je bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja.  Obvezno se zavarujejo osebe, ki kot svoj edini ali glavni poklic v Republiki Sloveniji: in invalidskem zavarovanju, je obvezno zavarovana za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, kije posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti. Zavarovanec, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravlja delo za plačilo, je pri opravljanju tega dela obvezno zavarovan za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost, pa ni zavarovana po 16. , 26. in 34. členu3 zakona o pokojninskem in – kot samostojni podjetniki posamezniki po zakonu o gospodarskih družbah opravljajo pridobitno dejavnost, vključno s fzičnimi osebami, ki se štejejo za obrtnike ali zasebne trgovce v skladu z zakonodajo, veljavno pred uveljavitvijo zakona o gospodarskih družbah, – z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno dejavnost ali dejavnost na področju medijev in so skladno z zakonom vpisane v register samostojnih dejavnosti, če je tak register predpisan, – opravljajo samostojno dejavnost s področja zdravstva ali socialne varnosti: zdravstveno, klinično ali specialistično psihološko dejavnost, zasebno veterinarsko dejavnost ali drugo zasebno dejavnost s področja zdravstva, socialne varnosti ali farmacije, v skladu z zakonom, – opravljajo duhovniško oziroma drugo versko službo, – opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost v skladu z zakonom, – samostojno opravljajo drugo dovoljeno dejavnost. Obvezno se zavarujejo poslovodne osebe in družbeniki, katerih osnova za obračun dohodnine dosega najmanj znesek minimalne plače, če niso obvezno zavarovani na drugi podlagi. 3 Kmetje Kmetje in člani kmečkih gospodarstev ter druge osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic, se obvezno zavarujejo, če ob vložitvi prijave v zavarovanje: – niso mlajši od 15 let in imajo zdravstveno sposobnost za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki jo ugotavlja služba medicine dela, in – na zavarovanega člana dosegajo najmanj tolikšen katastrski dohodek ali drug dohodek kmečkega gospodarstva, ki ustreza znesku minimalne plače. Kot kmečko gospodarstvo se šteje življenjska skupnost, skupna proizvodnja in poraba prihodkov vseh članov kmečkega gospodarstva, ne glede na sorodstvene vezi, pod pogojem, da se 5 Tema meseca invalidskem zavarovanju, se lahko zavaruje za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju kmetijske dejavnosti. Posebni primeri zavarovanja za primer organizirane aktivnosti Osebe, ki niso zavarovane na drugi podlagi, so obvezno zavarovane za invalidnost, telesno okvaro ali smrt kot posledico poškodbe pri delu, ko: – sodelujejo pri organiziranih delovnih akcijah, pri reševalnih akcijah ali pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah, – kot udeleženci mladinskih taborov v državi sodelujejo pri opravljanju del oziroma nalog na mladinskem taboru, – opravljajo naloge vojaške službe ali nadomestne civilne službe, civilne zaščite, službe za opazovanje in obveščanje, splošnih reševalnih služb ali enot za zveze ter pri usposabljanju za obrambo in zaščito, – pomagajo policiji in pooblaščenim uradnim osebam državnih organov pri izpolnjevanju nalog s področja varstva ustavne ureditve, osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, vzdrževanja javnega reda in miru, pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj ter pri odkrivanju in prijemanju storilcev in pri varovanju pred kršitvami nedotakljivosti državne meje, – opravljajo naloge policije kot osebe v rezervnem sestavu policije, – opravljajo na poziv državnih in drugih pooblaščenih organov javno in drugo družbeno funkcijo ali državljansko dolžnost, – kot športniki ali šahisti, trenerji ali organizatorji v okviru organizirane športne ali šahovske dejavnosti sodelujejo pri športnih ali šahovskih akcijah, – kot člani operativnih sestavov prostovoljnih gasilskih organizacij opravljajo naloge pri gašenju požarov, zaščiti in reševanju pri drugih nesrečah, pri usposabljanju, zavarovanju na požarno nevarnih mestih in pri javnih prireditvah, naloge pri javnih nastopih in demonstracijah s prikazovanjem demonstrativnih vaj ter pri poučevanju ljudi o požarni varnosti, najmanj en član gospodarstva ukvarja s kmetijstvom kot edino ali glavno dejavnostjo. Kot drugi dohodki kmečkega gospodarstva se štejejo prihodki, od katerih se plačuje davek iz kmetijske dejavnosti, ter prihodki iz drugih dejavnosti, kot so prihodki iz perutninarstva, živinoreje, čebelarstva, ribištva in drugih kmetijskih dejavnosti. 6 – kot člani gorske reševalne službe ali potapljači opravljajo naloge reševanja življenj ali odvrnitve oziroma preprečitve nevarnosti, ki neposredno ogrožajo življenja ali premoženje oziroma se organizirano usposabljajo za navedene naloge. Pasivno zavarovanje Osebe, ki so bile obvezno zavarovane, so zavarovane za invalidnost in telesno okvaro, kot posledico bolezni ali poškodbe izven dela, še po prenehanju delovnega razmerja oziroma lastnosti, na podlagi katere so bile obvezno zavarovane, če ob nastanku invalidnosti ali telesne okvare izpolnjujejo pogoje pokojninske dobe za pridobitev pravic ali so uživalci starostne ali invalidske pokojnine. Poškodba, nastala v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva Za poškodbo pri delu se po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju šteje tudi poškodba, ki jo utrpi zavarovanec v zvezi z uveljavljanjem pravice do zdravstvenega varstva, če nastane: – na redni poti od stanovanja oziroma delovnega mesta do kraja zdravniškega pregleda ali ob vrnitvi, ali pa med prebivanjem v kraju, kjer je pregled, če je zavarovanca poklical na pregled pristojni zdravnik, kon-zilij zdravnikov ali invalidska komisija zavoda, ali če ni bil napoten, pa je iskal potrebno nujno zdravniško pomoč, – na redni poti od stanovanja oziroma delovnega mesta do zdravstvene organizacije, kamor je bil zavarovanec napoten na zdravljenje, ali pri vrnitvi ali pa med prebivanjem v zdravstveni organizaciji, v kateri se zdravi, pri čemer je z zdravljenjem mišljena tudi medicinska rehabilitacija, – na redni poti od stanovanja oziroma delovnega mesta do kraja pregleda ali zdravljenja ali pri vrnitvi, kadar je pristojni zdravnik, konzilij zdravnikov ali invalidska komisija zavoda določil zavarovanca, naj spremlja bolnika, ki gaje poslal na zdravniški pregled ali na zdravljenje v drug kraj, ali pa med prebivanjem v tistem kraju, če pride do poškodbe v neposredni zvezi s spremljanjem bolnika, – na redni poti od stanovanja oziroma delovnega mesta, ali od kraja, v katerem je bil zavarovanec na pregledu ali zdravljenju, do zavoda ali organizacije, kjer naj zavarovanec dobi proteze ali druge ortopedske pripomočke, ki mu jih je predpisal pristojni zdravnik, ali ob vrnitvi, kakor tudi tisti čas, ko se mudi v teh zavodih ali organizacijah. Težja poškodba pri delu Navodilo o načinu prijavljanja in raziskovanja nezgod pri delu (Uradni list SRS, št. 9/78) določa defnicijo težje poškodbe pri delu. Tako je težja poškodba pri delu takrat, ko se je delavec pri opravljanju svojega dela ali delovne naloge tako hudo telesno poškodoval ali mu je nastala tako huda škoda na zdravju: – da je zaradi tega v nevarnosti njegovo življenje, – da je uničen ali trajno oslabljen kakšen organ ali del telesa, – daje nevarnost, da bo poškodovani delavec nezmožen za svoje delo ali kakšno drugo delo ali zaradi poškodbe postal iznakažen. Za te poškodbe se štejejo zlasti: – težka poškodba centralnega ali perifernega živčnega sistema, – pretres možganov, – izguba ali trajna okvara vida, – poškodbe hrbtenice, – poškodba notranjih organov, prsnega koša ali trebuha, – notranja krvavitev, – prelom medenice, spodnjih in zgornjih okončin, ki lahko puščajo trajne posledice, – serijski prelomi reber, – raztrganina ali zmečkanina uda ali drugega dela telesa, – prelom lobanjskega dna, obraznih kosti in čeljusti oziroma izguba več zob, – globoka rana z okvaro mišic, tetiv, ožilja in živcev, – opekline druge ali tretje stopnje, – zmrzline druge ali tretje stopnje, – poškodba oziroma okvara zdravja, ki je nastopila kot posledica zastrupitve oziroma sevanja. Prijava poškodbe pri delu Delodajalec za vsako poškodbo pri delu izpolni obrazec ER -8 v štirih izvodih, rubriko »poročilo osebnega zdravnika« pa izpolni zdravnik. Za obravnavo poškodbe pri delu je zelo pomembna rubrika o raziskavi poškodbe pri delu. Delodajalec mora po 27. členu zakona o varnosti in zdravju pri delu inšpekciji dela takoj prijaviti vsako smrtno Delo in varnost 52/2007/1 Tema meseca poškodbo oziroma poškodbo, zaradi katere je delavec nezmožen za delo najmanj tri zaporedne delovne dni, kolektivno nezgodo, nevarni pojav ali ugotovljeno poklicno bolezen. O smrtni poškodbi pa mora takoj obvestiti tudi organ, pristojen za notranje zadeve. Raziskava vzrokov poškodbe pri delu Med nalogami iz 19. člena zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki jih strokovni delavec opravlja za delodajalca, je tudi spremljanje stanja v zvezi s poškodbami pri delu in poklicnimi boleznimi ter boleznimi v zvezi z delom. Tako strokovni delavec odkriva vzroke poškodb pri delu in pripravlja poročila za delodajalca s predlogi ukrepov. Raziskava vzrokov poškodbe pri delu obsega ugotavljanje dejstev oziroma okoliščin, zaradi katerih je prišlo do poškodbe pri delu, zbira podatke in ugotavlja splošno obstoječe stanje na kraju poškodbe pri delu, po potrebi skicira oziroma fotografra kraj nezgode in zavaruje dokaze. Strokovni delavec pri raziskavi poškodbe pri delu pregleda dokumentacijo, predvsem: o izjavo o varnosti z ocenjevanjem tveganja in revizije ocenjevanja tveganja, o izjave o skladnosti in tehnično dokumentacijo (po predpisih za proizvode), o poročila in zapisnike o periodičnih preiskavah kemičnih, fzikalnih in bioloških škodljivosti v delovnem okolju, o poročila in zapisnike o periodičnih pregledih in preizkusih delovne opreme, o navodila za varno delo, o način in program teoretičnega in praktičnega usposabljanja delavcev za varno delo, o drugo potrebno dokumentacijo. Zapisnik o raziskavi poškodbe pri delu je dokument, ki ga delodajalec potrebuje predvsem za izvedbo ustreznih ukrepov, da do podobnih dogodkov ne bi več prišlo. Vedno bolj pa zapisnik potrebuje čez določen čas, ko se sooča z raznimi zahtevki. Med temi so vsekakor v tem času aktualni regresni zahtevki, ki jih zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pošilja delodajalcem. Povrnitev škode Na podlagi 86. do 92.člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, 20/2004) ima Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (Zavod) pravico zahtevati povrnitev škode, ki je povzročena namenoma ali pa iz malomarnosti. Zavod ima pravico zahtevati, da povzročeno škodo povrne delodajalec, če je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni higiensko-sani-tarni, ukrepi varnosti pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi. Zavod ima pravico zahtevati, da povzročeno škodo povrne delodajalec, tudi če nastane škoda zaradi tega, ker je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila sposobna za opravljanje določenih del oziroma nalog, kar se je pozneje ugotovilo z zdravstvenim pregledom. Zavod ima pravico zahtevati, da povzročeno škodo povrne delodajalec, če je škoda nastala zato, ker Zavod ni dobil podatkov ali je dobil neresnične podatke o dejstvih, od katerih je odvisna pravica do zdravstvenega zavarovanja. Zavod ima pravico zahtevati, da povzročeno škodo povrne zavarovana oseba, kije sama dolžna dajati podatke o zdravstvenem zavarovanju, če je škoda nastala zato, ker zavarovana oseba ni dala ali je dala neresnične podatke. Delo in varnost 52/2007/1 7 Tema meseca PRIJAVLJAnJE PoŠkoDB PRI DELU nA InŠPEkToRAT REPUBLIkE SLoVEnIJE ZA DELo mag. Mladen Markota, dr. med., inšpektor-višji svetnik* IZVLEČEK Zakon o varnosti in zdravju pri delu jasno opredeljuje obveznost delodajalca, da na Inšpektorat RS za delo prijavi nezgode pri delu. V 27. členu nalaga delodajalcem, da morajo na inšpektorat takoj prijaviti vsako smrtno poškodbo oziroma poškodbo, zaradi katere je bil delavec nezmožen za delo več kot tri koledarske dni, kolektivno nezgodo in nevarni pojav. Ključne besede: nezgoda pri delu, prijava nezgode pri delu, Inšpektorat Republike Slovenije za delo. ABSTRACT Health and Safety at Work Act defines that an employer must immediately report to the Labour Inspectorate any fatal injury or any injury at work leading to an absence of more than three calendar days, or any collective accident, or dangerous situation, or officially established occupational disease. Key words: accident at work, accident at work report, Labour Inspectorate of the Republic of Slovenia. UvOd Že vrsto let v državah članicah EU zabeležijo okoli 4,6 milijona nezgod neposredno pri delu, ki imajo za posledico poškodbo, zaradi katere je delavec odsoten z dela več kot tri dni, smrtno pa se poškoduje približno 5.500 delavcev. Pojava sta značilna pretežno za male delodajalce, ki zaposlujejo 65 % delovne sile EU. Države članice EU statistično spremljajo nezgode pri delu v skladu z metodologijo Eurostata – t. i. ESAW (European Statistics Accidents at Work) metodologijo, ki je z vstopom Slovenije v EU postala obvezna tudi za našo državo. ZAKOnSKe POdLAGe ZA PRIJAVLJAnJene ZGOd PRI dELU Področje prijavljanja nezgod pri delu v naši državi ureja zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99 in 64/01). Najpomembnejši mednarodni pravni vir, ki se implicira na področje prijavljanja nezgod pri delu, je Council Decision 99/126/EC on the Communitiy Statistical Programme 1998-2002, OJ L42, 16. februar 1999. Njegova konkretna implementacija je omenjena ESAW metodologija. Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je poškodba pri delu posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fzikalnega ali kemičnega učinka ali posledica * Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Par-mova33, Ljubljana hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fziološkega stanja organizma in je vzročno povezana z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je zavarovanec zavarovan. Sem spadajo tudi poškodbe, ki jih zavarovanec pretrpi na redni poti na delo in na poti z dela. Za poškodbo pri delu se šteje tudi nenadna bolezen zavarovanca, ki je neposredna ali izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je bolnik zavarovan. Vendar zakonodaja ne implicira obveznosti delodajalca, da nezgodo pri delu, kije imelaza posledico poškodbo delavca, tudi prizna kot poškodbo pri delu in delavcu izda t.i. ER-8 (Evidenca Rada) prijavo poškodbe pri delu. Po drugi strani zakon o varnosti in zdravju pri delu jasno opredeljuje obveznost delodajalca, da mora na inšpektorat za delo prijaviti vsako smrtno poškodbo oziroma poškodbo, zaradi katere je bil delavec nezmožen za delo več kot tri koledarske dni, kolektivno nezgodo in nevarni pojav TRenUTnO Inn AČRTOVAnO dELO nA OBRAzCU - PRIjAvA neZGOde Cilj projekta je bil zagotoviti zbiranje in izkazovanje kakovostnih podatkov na področju nezgod pri delu v skladu z ESAW metodologijo Evropske unije. Analize kakovostnih podatkov o nezgodah neposredno pri delu nam omogo- 8 čajo načrtovanje ukrepov na republiški in območnih ravneh pa tudi konkretne ukrepe po posameznih dejavnostih. Inšpektorat želi na osnovi kakovostnih podatkov prispevati k zmanjševanju števila nezgod pri delu v državi. Nadzor nad varovanjem zdravja delav-cevje neločljiv del tehničnega nadzora izvajanja zakona o varnosti in zdravju pri delu. Zato so tudi atributi na obrazcu v dobršnem delu tehnično usmerjeni. Zaradi lažjega izpolnjevanja obveznosti ter tudi zato, da so na inšpektorat posredovani vsi podatki, je na njegovi spletni strani dostopna prijava nezgode pri delu z vsemi ustreznimi šifranti, ki so potrebni za nadaljnjo računalniško obdelavo. Obrazec je dostopen tudi v elektronski obliki na spletni strani: http://www.id.gov.si. ESAW metodologija je obvezna za vse članice EU, zato je uporaba obrazca, ki vsebuje vse v metodologiji zahtevane atribute, obvezna. Inšpektorat od leta 2004 izkazuje podatke izključno v skladu z ESAW metodologijo Eurostata. To pomeni, da izkazuje samo nezgode, ki so nastale neposredno pri delu in so zahtevale odsotnost z dela več kot tri koledarske dni. Dosedanje dejavnosti na tem področju omogočajo kakovostno nadaljevanje zbiranja, analiziranja in izkazovanja podatkov o nezgodah pri delu. Prav zato pričakujemo, da bo število prijav v prihodnosti še nekoliko naraščalo predvsem zaradi boljše poročevalske »discipline« delodajalcev (lani je bilo inšpektoratu prijavljenih okoli 15.000 Delo in varnost 52/2007/1 Tema meseca nezgod pri delu.) Informacijska podpora zbiranju, analiziranju in izkazovanju podatkov o nezgodah pri delu bo tudi v prihodnosti implicirala: 1. posodobitev aplikacije za vnos nezgod pri delu v skladu s metodologijo Eurostata, 2. delo na usklajevanju atributov z zahtevanimi atributi ESAW metodologije. Vta namen smo (glede na to, daje poudarek na tehničnem vidiku nezgode) dodali atribut – materialni povzročitelj nezgode (28a), 3. vsakodnevni vnos podatkov na strežnik inšpektorata (predvidevamo, da se bo število prijav stabiliziralo na okoli 18.000 obrazcev), 4. vzdrževanje aplikacije in osvežitev šifrantov (že zdaj ima večina atributov aktivne šifrante), 5. omogočanje pošiljanja prijav nezgode pri delu po elektronski pošti. nEkAtERI zAnImIvI POdAtkI Informacije, ki jih inšpektorat dobiva iz prijav nezgod pri delu, omogočajo zelo natančne analize tehničnih vzrokov za nastanek nezgod in posledično poškodbe delavca. V prispevku bi rad predstavil nekatere atribute zbiranja, ki se običajno niso pojavljali v člankih, namenjenih problematiki nezgod pri delu. Tabela 1. Nezgode pri delu po načinu poškodbe, Slovenija, 006 Padec z višine 1178 Udarec padajočega predmeta 726 Fizični stres na mišično-skelet-nem sistemu 53 Ugriz živali 44 Neposreden stik z elektriko 35 Vdihavanje nevarne snovi 10 Duševni stres ali šok 4 Posreden stik z obločnim varilnimom 30 Zaključek Inšpektorat Republike Slovenije za delo namenja problematiki prijavljanja nezgod pri delu veliko pozornost. Na osnovi dobljenih podatkov (žal jih o poklicnih boleznih ni) ocenjuje stanje na področju varnosti in zdravja pri delu in načrtuje svoje dejavnosti. Ocenjujemo, da bomo morali v prihodnosti še več pozornosti nameniti nadaljnjemu razvoju te dragocene podatkovne zbirke, hkrati pa razvijati tudi druge indikatorje, na osnovi katerih bomo spremljali stanje na področju varnosti in zdravja pri delu, kot so spremljanje stresa na delovnem mestu, spremljanje fenomena mobinga in zadovoljstva na delovnem mestu. Tudi razvoj demografske situacije oz. fenomen staranja delovne sile narekuje razvoj bolj občutljivih kazalnikov stanja na področju varnosti in zdravja pri delu. Vodnik po pra Vicah inValidoV v slovenski zakonodaji V okviru aktivnosti - EVRoPSko LETo EnAkIH MoŽnoSTI ZA VSE (2007) - so Inštitut za delo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani kot izdajatelj ter Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. kot soizdajatelja pripravili posebno publikacijo – VODNIK PO PRAVICAH INVALIDOV v slovenski zakonodaji. VODNIK PO PRAVICAH INVALIDOV ooo namen vodnika je praktičen, razumljiv in pregleden prikaz pravic invalidov na posameznih področjih izobraževanja; zaposlovanja in dela; zdravstvenega varstva in zavarovanja; pokojninskega in invalidskega zavarovanja; starševskega varstva in družinskih prejemkov; socialnega varstva; davčnih olajšav; vojnih invalidov; invalidskih organizacij ter uveljavljanja in varstva pravic. V uvodu je prikazana tudi ustavna in mednarodna ureditev tega področja ter izhodiščne usmeritve za zagotavljanje dostopnosti, vključenosti in polne implementacije načela enakih možnosti za invalide. V knjigi je prikazan obseg in vsebina pravice otrok s posebnimi potrebami do izobrazbe, vključno s pravico vključevanja teh otrok v redno šolstvo in dolžnostjo države, da zagotavlja posebne oblike šolanja s prilagojenim poukom. V okviru poglavja o zaposlovanju in delu je opisan delovnopravni položaj invalidnih oseb ter dolžnosti in postopki delodajalca in državnih institucij glede zagotavljanja vključevanja invalidnih oseb na trg dela. Prikazane so tudi pravice delovnih invalidov, vključno s pravico do poklicne rehabilitacije ter posebna ureditev varstva pred odpovedjo in druge pravice invalidov na podlagi delovne zakonodaje. ker v življenju žal vedno ni mogoče doseči polne vključitve oseb z invalidnostjo v zaposlitev, so na voljo tudi različne socialnovarstvene storitve in dajatve za ta primer, kar je opisano v posebnem poglavju o socialnem varstvu. najobsežnejši del knjige je namenjen pravicam iz invalidskega zavarovanja, s prikazom posameznih pravic in postopkov za njihovo uveljavljanje. Vodnik po pravicah invalidov je zaokrožen s prikazom postopkov za uveljavljanje in varstvo pravic, tako pred pristojnimi organi kot pristojnimi sodišči v okviru sodnega varstva pravic. Za večjo praktično uporabo je dodan seznam invalidskih organizacij ter seznami relevantne literature in zakonodaje. Cena vodnika je 39 € (9.345,96 SIT) z vključenim DDV. Priročnik lahko naročite na www.zvd.si ali po elektronski pošti na naslov barbara.vogric@zvd.si Delo in varnost 52/2007/1 9 Tema meseca SPREMEnJEn o BRAZEc ZA PRIJAVo PoŠkoDBE PRI DELU Tatjana Kofol Bric* specialistka socialne medicine IZVLEČEK Prijavljanje poškodb pri delu ima več namenov. Različni uporabniki podatkov so se pred desetletji uskladili glede enotne vsebine poročanja, ki jo je podpiral tudi en sam obrazec ER-8. Vsebina obrazca je posodobljena in prilagojena potrebam razvoja preventivnega delovanja za večje zdravje in varnost pri delu. Naslanja se na poenoteno metodologijo evropske statistike poškodb pri delu, ki se v Sloveniji postopno uvaja že nekaj let. Največja sprememba je s pomočjo šifrantov podrobno opredeljen opis okoliščin in vzrokov za nastanek nezgod, ki so povzročile poškodbe delavcev. Povzete so najpomembnejše informacije o prijavljanju poškodb pri delu in zakonski okviri prijavljanja. Ključne besede: poškodbe pri delu, obrazec za prijavo, zakonske podlage. ABSTRACT Reporting accidents at work is multipurpose. Decades ago different data users had made consensus on unified set of variables reporting, supported by only one form ER-8. Contents of the reporting form is now renewed and adapted for future needs of preventive work for better health and safety at work. It is based on harmonised methodology of European statistics of accidents at work, gradually introduced in Slovenia through last decade. In detail description of circumstances and causes for accident at work leading to injury of a worker, provided through classifications, is the main change of the reporting form. Key information about reporting accidents at work and legal basis for reporting are summarised. Key words: accidents at work, reporting form, legal basis. Od januarja letos je uporabnikom na voljo spremenjen obrazec Prijava poškodbe pri delu, ki zaradi lažje prepoznavnosti ohranja tudi oznako ER-8. kdo potrebuje podatke o poškodbah pri delu? Iz prakse vemo, da podatke zahteva in uporablja več različnih institucij, od katerih vsaka deluje na svojem področju. Za jasnejši vpogled v sistem je treba vedeti, da se podatki uporabljajo za različne namene. Pri tem moramo kot najpomembnejši izpostaviti administrativno in statistično rabo podatkov. O prvi govorimo, ko gre za vodenje upravnih postopkov, izvajanje dejavnosti za posameznika, ukrepanje na ravni posameznika ali določene institucije. Oceno pojava, pogled na problematiko v širšem okolju, ki ne izpostavlja posameznika, opredelimo kot statistično rabo. Statistični podatki o poškodbah pri delu izhajajo iz administrativnih podatkov. Desetletja je prijavljanje za potrebe inšpekcije dela, zdravstvenega in socialnega zavarovanja ter zdravstvene statistike potekalo na usklajenem obrazcu ER-8. Vendar pa je časovni zamik od prijave do razpoložljivosti podatkov oviral učinkovito delovanje inšpektorata RS za delo. Od leta 2004 se za poročanje inšpektoratu za delo uporablja obrazec Prijava nezgode pri delu, kije objavljen na spletni strani inšpektora- * Avtorica je specialistka socialne medicine. Zaposlena je na Inštitutu za varovanje zdravja RS, kjer se ukvarja z vsebinami zbirk statističnih podatkov in epidemiološkimi analizami zdravja aktivne populacije. 10 ta, kamor ga mora delodajalec takoj po nezgodi poslati. Delodajalci imajo poleg prijavljanja tudi dolžnost sami voditi evidence o poškodbah pri delu in jih uporabljati za ukrepanje za večjo varnost. Na področju zdravstvenega in socialnega zavarovanja, kjer poškodba pri delu prinaša dodatne pravice, se podatki zbirajo na zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Mednje spada tudi izvod obrazca, ki ga osebni zdravnik hrani v pacientovi kartoteki in je del medicinske dokumentacije za odločanje o podaljšanju zadržanosti od dela pri imenovanem zdravniku zavarovalnice in v postopkih priznavanja pravic na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pot podatkov se od tukaj nadaljuje, da zadovolji še potrebe državne statistike in omogoči raziskovanje pojava poškodb pri delu. Inštitut za varovanje zdravja RS in zavodi za zdravstveno varstvo, ki sodelujejo pri kontroli podatkov, si prizadevajo pridobiti čim popolnejše in natančnejše podatke, katerih glavni namen je prepoznavati problematiko poškodb pri delu. Na osnovi prepoznavanja je potem možno predlagati ukrepe in jih udejanjiti, da bi zmanjšali poškodbe pri delu v različnih sektorjih. Med tistimi, ki potrebujejo statistične podatke, prepoznavamo državne organe, institucije javnega zdravja, strokovnjake in raziskovalce na področju medicine dela, varnosti in zdravja pri delu ter drugih strok. Med obveznosti upravljavca statističnih podatkov sodi tudi objavljanje podatkov in njihovo posredovanje mednarodnim institucijam. Uporabniki podatkov o poškodbah pri delu so Evropski statistični urad, Organizacijaza ekonomsko sodelovanje in razvoj, Svetovna zdravstvena organizacija, Mednarodna organizacija dela, itd. katere poškodbe prijavljamo na obrazcu Prijava poškodbe pri delu? Poškodba pri delu je nenaden pojav med delom, ki pripelje do telesne ali duševne škode. Sem spadajo tudi zastrupitve in namerno poškodovanje s strani drugih oseb. Izključene so namerne sa-mopoškodbe in poklicne bolezni. Prijaviti je treba poškodbo, ki je v zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan, ne glede na to, ali je nastala na delu, službeni poti ali na poti na delo ali z dela, in zahteva vsaj en dan odsotnosti z dela. Poleg splošnih opredelitev zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju izpostavlja še nekatere posebne situacije (nenadna obolenja zaradi izpostavljenosti na delovnem mestu in poškodbe na poti, ko obiščemo zdravstveno službo). čemu so namenjeni podrobni podatki o nastanku nezgode? S podatki o delovnem procesu je mogoče razvrstiti najnevarnejše delovne procese, ki jih je lahko v eni panogi Delo in varnost 52/2007/1 Tema meseca več, ali pa se isti nevarni delovni pro- opredeljeno poročanje za zdravstve- socialnega in zdravstvenega zavaro- ces pojavlja v več panogah. Zaporedje no statistiko na inštitut za varovanje vanja in družbo kot celoto? Končni cilj dogodkov ob nezgodi lahko rekonstrui- zdravja RS. Redne in razvojne naloge vseh prizadevanj je zmanjšati poškod- ramo s serijo treh podatkov, ki oprede- na statističnem področju so vključene be pri delu. Rezultate na naštetih in dru- lijo posebno aktivnost v času nezgode, v srednjeročne in letne programe stati- gih področjih je mogoče doseči le ob vzrok nezgode in način poškodbe. Z stičnih raziskovanj, kijih pripravljajo po sodelovanju vseh vpletenih. vsakim od njih posebej lahko poveže- zakonu o državni statistiki. mo materialni dejavnik, to je predmet, Zavod za zdravstveno zavarovanjeSlo- viri: orodje, stroj, snov, s katerim je delavec venije ima po zakonu o zdravstvenem delal, ko je prišlo do nepredvidenega varstvu in zdravstvenem zavarovanju 1. Direktiva sveta Evropske gospo- dogajanja, v katerega je bil vključen na področju zavarovanja za izvajanje darske skupnosti o uvajanju ukre- isti ali drugi materialni dejavnik. Ta ne- obveznega zdravstvenega zavarova- pov za spodbujanje izboljšav var- predvideni dogodek je sprožil poškod- nja s pravilnikom predpisane listine in nosti in zdravja pri delu. Document bo telesa, v katero je bil vključen isti ali obrazce, med katere spada tudi prijava 89/391/EGS dated 12. june 1989 drugi materialni povzročitelj. Zaenkrat poškodbe pri delu. 2. Draft Regulation of the European v državi spremljamo podatek o enem Poročanje inšpektoratu za deloje krov- Parliament and of the Council con- samem materialnem povzročitelju, ki no urejeno z zakonom o varnosti in cerning Community statistics on je najtesneje povezan z načinom po- zdravju pri delu, v veljavi pa so tudi sta- Public Health and Health and Sa- škodbe ali vzrokom poškodbe. rejši pravilniki, ki so podrobneje dolo- Tako dobimo podatke, ki so v pomoč čali način in vsebino poročanja. Zakon pri preventivnih ukrepih na področju nalaga delodajalcem obveznost, da varne ureditve delovnih mest in organi- vodijo številne evidence o varnosti in zacije dela. Načrtujemo lahko posebne zdravju pri delu, za upravljavce katerih ukrepe za delo z določenimi materiali, so določeni z zakonom o evidencah na orodji in stroji, ki se kažejo kot bolj ne- področju dela in socialnega varstva. varni. S povezavo z evropsko statistiko fety at Work, European Commission - Eurostat 2006; Doc. Eurostat/ F0/05/DSS/9/2/EN (zakonodajni postopek) 3. European Statistics on Accidents at Work, Methodology, 2001 edition. Luxembourg, European com- poškodb pri delu bomo imeli možnosti več informacij munities, 2001 primerjave z drugimi v širšem prosto- 4. Letni program statističnih razi- ru, po posameznih panogah in po- Podrobnosti o tem, kako prijaviti po- skovanj 2006, Uradni list RS, št. drobnih okoliščinah. Delež Slovenije z škodbo pri delu in kako izpolniti obra- 99/2005 in 46/2006 manj kot 30 000 prijavami je neznaten zec, si lahko preberete na spletni strani 5. Pravilnik o listinah obveznega zdra- proti štirim milijonom letno prijavljenih www.ivz.si/poskodbe_pri_delu. vstvenega zavarovanja, Uradni list poškodb pri delu v Evropski uniji, zato RS, št. 129/2004 bomo ob skupni metodologiji v doma- Odprta vprašanja in nadaljnje 6. Resolution concerning statistics če okolje lažje prenašali rezultate tujih delo of occupational injuries (resul- raziskav in predloge ukrepov. Ob vsebinskih spremembah statistič- ting from occupational accidents), nega raziskovanja se zastavljajo vpra- adopted by the Sixteenth Internati- zakonske podlage šanja, kako organizirati in racionalizirati onal Conference of Labour Statisti- V različnih sektorjih in institucijah po- poročanje, da bo za prijavitelje enostav- cians, Geneva; 6-15 oktober 1998 trebujejo podatke o poškodbah pri delu no in hkrati učinkovito za vse uporabni- 7. Srednjeročni program statističnih tudi zaradi zakonodaje, ki predpisuje ke, kako izboljšati kakovost poročanja raziskovanj 2003-2007, Uradni list prijavljanje poškodb pri delu tako na in dobiti podatke od samozaposlenih in RS, št. 10/2003 področju varnosti in zdravja pri delu, malih podjetij, kjerje pozitivnih spodbud 8. Zakon o varnost in zdravju pri delu, zavarovanja in državne zdravstvene za poročanje manj. Kako omogočiti po- Uradni list RS, št. 56/1999 statistike. vezovanje z drugimi bazami podatkov, 9. Zakon o zbirkah podatkov s podro- Tako je v zakonu o zbirkah podatkov da bo izvedljivo ocenjevanje bremena čja zdravstvenega varstva, Uradni s področja zdravstvenega varstva poškodb pri delu za delodajalce, sistem list RS, št. 65/2000 Bronasti pokrovitelj revije Delo in varnost Poslovna skupina Sava Delo in varnost 52/2007/1 Aktualno DELo koMISIJE ZA UGoToVITEV PoDLAGE ZA oDPoVED PoGoDBE o ZAPoSLITVI Boris Gačnik, univ. dipl. pravnik* IZVLEČEK Člena 102 in 103 zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se navezujeta na prenehanje delovnega razmerja delovnemu invalidu. Prvi govori o odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi ugotovljene invalidnosti II.ali III.kategorije ali iz poslovnega razloga brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi, drugi pa določa okvire za delo komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je v članku podrobno predstavljena. ABSTRACT Articles 102 and 103 of the Pensioning and disability act are dealing with cancellation of work relationship. The first one deals with work contract cancellation caused by a determined disability category I. or II., or by business related reasons, without a new employment offer. The second article defines the activities of the Commission for determination of causes for work contract cancellation, that are presented here in detail. V zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06-UPB 4) sta tudi določbi, ki se navezujeta na prenehanje delovnega razmerja delovnemu invalidu. To sta 102. in 103. člen. Prvi govori o odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije ali iz poslovnega razloga brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi. Drugi določa okvire za delo komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. 103. člen ZPiZ se glasi: Pri delodajalcu, ki ima najmanj pet zaposlenih delavcev, ugotovi razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi prvega odstavka prejšnjega člena komisija v sestavi: predstavnikzavoda, predstavnik inšpektorata RS za delo, predstavnik zavoda za zaposlovanje, predstavnik delodajalcev in predstavnik sindikatov. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pri delodajalcu, ki ima zaposlenih manj kot pet delavcev, ugotavlja razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi prvega odstavka prejšnjega člena komisija iz prejšnjega odstavka, če tako predlaga zavod, zavod za zaposlovanje, zavarovanec ali delodajalec. Komisijo iz prvega odstavka tega člena ter način njenega dela določi minister, pristojen za delo. Komisija veljavno odloča, če je prisotna večina članov. Odločitev komisije je dokončna. Stroške dela komisije nosi zavod. * ZPIZ, Kolodvorska ulica 15, Ljubljana. 12 Začetek dela komisije Prvega januarja 2006 so bili izpolnjeni pogoji in so bile dane tudi vse pravne podlage za začetek dela komisije za odpoved pogodbe o zaposlitvi (v nadaljevanju: komisija). Tako je vlada RS 7.decembra 2005 izdala uredbo o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov (Uradni list RS, št. 111/05), ki je začela veljati prvega januarja lani. Leto poprej je bil objavljen pravilnik o načinu dela komisije in 19.decembra 2005 je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve izdalo sklep o imenovanju komisije. V 110. členu zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 100/05 – ZZRZI-UPB1)je določeno, da se ne glede na določbe drugega odstavka 446. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06-UPB4) začnejo uporabljati določbe 102. do 105. člena ZPIZ- sestava komisije Po določilu 103. člena ZPIZ-1 ima komisija pet članov. Sestavljajo jo predstavnik zavoda RS za zaposlovanje, inšpektorata RS za delo, ZPIZ Slovenije, predstavnik delodajalcev in predstavnik sindikatov. Njen predsednik je predstavnik zavoda RS za zaposlovanje (v nadaljevanju: ZRSZ), njegov namestnik pa predstavnik inšpektorata RS za delo. Sekretar komisije je uslužbenec zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Za zasedanje komisije predsednik ali njegov namestnik določita sestavo, pri tem pa morata za vsako zasedanje določiti po enega predstavnika vsake institucije. Predstavnike delodajalcev in sindikatov predsednik ali njegov namestnik določita po načelu rotacije. Komisija veljavno odloča, če je prisotna večina vabljenih članov. 1 z dnem uveljavitve omenjene uredbe. seje komisije S tem so bile sprejete osnove za delo komisije in delodajalci so lahko začeli postopke za ugotavljanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe delovnim invalidom in invali- dom, ki nimajo statusa delovnega invalida, v skladu s 116. členom zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02), v zvezi s 102. in 103. členom ZPIZ-1 ter40.členomZZRZI-UPB 1. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je skladno z 2. členom pravilnika zagotovil komisiji materialne, tehnične in organizacijske pogoje za delo ter obveščal delodajalce in zavarovance o postopku pred komisijo. Prva seja komisije je bila 23.januarja lani, do konca leta jih je bilo 35. Njeno delo je usklajeno in konstruktivno. Vsi člani se sej redno udeležujejo, ob morebitni odsotnosti pa zagotovijo udeležbo svojih namestnikov. Doslej so vse sklicane seje potekale nemoteno. Obravnava predlogov-vlog Do konca lanskega leta je komisija prejela 1133 predlogov – vlog. Ko je pridobila ugotovitve in predloge ZRSZ, je podala 759 mnenj o ugotovitvi podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (599 pozitivnih in 160 negativnih), 64 Delo in varnost 52/2007/1 Aktualno postopkov pa je bilo ustavljenih. Rešenih je bilo skupaj 823 zadev. Povečini je šlo za delovne invalide, manj pa za invalide, ki nimajo statusa delovnega invalida. Starost invalidov Povprečna starost invalidov, za katere je komisija menila, da zanje obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi (obdelava za I-VI 2006) je bila 46,9 let. stališča in mnenja komisije za delodajalce Na ZRSZ je bilo konec lanskega leta vloženih 310zadev – spisovzzaprosi-lom za ugotovitve s predlogom ZRZS. Komisija je v primerih, ko delodajalci niso izkoristili vseh možnosti za zaposlitev invalidov (40. člen ZZRZI), s svojimi stališči in mnenji preventivno vplivala na delodajalce. Njen namen je spodbuditi jih, da preden vložijo predloge za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi preverijo vse možnosti za zaposlitev invalidov. starejši delavci-invalidi Med ocenjevanjem predlogov za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidomje komisija ugotovila, da predstavljajo med obravnavanimi invalidi posebno občutljivo po- dročje starejši delavci, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev denarnega nadomestila pri ZRSZ do izpolnitve minimalnih pogojev za upokojitev. Komisija išče rešitev za take primere. Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in ZRSZ je zato predlagala, da se v programu aktivne politike zaposlovanja za leto 2007 pripravi ukrep, kot pomoč delodajalcem, ki imajo zaposlene invalide – starejše delavce, ki jim je zagotovljeno večkratno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ker ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev denarnega nadomestila pri ZRSZ, do izpolnitve minimalnih pogojev za upokojitev. fc^a o g. rt* Mi Je usposabljanje - varno ravnanje z nevarnimi kemikalijami (12. 3. 2007) delavnica - varnost strojev - delovne opreme (13. 3. 2007) delavnica - dvigala (lifti) - predpisi v pripravi in novi standardi - varna montaža in vzdrževanje (14. 3. 2007) usposabljanje - varno delo za elektrikarje in elektrotehniško poučene (22. 3. 2007) delavnica - ocenjevanje požarnih nevarnosti in požarnih tveganj (27. 3. 2007) pripravljalni seminar za strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu (27., 29. 3., 19. 4. 2007) usposabljanje - varno delo z eksplozivi za trgovce in skladiščnike (30. 3. 2007) delavnica - obvladovanje bolniškega staleža v delovnem okolju (4.4.2007) KONTAKTNI OSEBI: Ladi Lebar T (01) 585 51 69 M 031 333 610 E ladi.lebarOzvd.si Barbara Vogrič T (01) 585 51 26 F (01) 585 51 01 E barbara.vogri si Delo in varnost 52/2007/1 13 Aktualno SPoLno nADLEGoVAnJE nA DELoVnEM MESTU: (So)oDGoVoRnoST DELoDAJALcEV mag. Sonja Robnik* IZVLEČEK V članku je opredeljen pojem spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, ki korenini v neenaki porazdelitvi družbene moči žensk in moških. Niza možne oblike pomoči žrtvam spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. Posebno pozornost namenja pričakovanemu ravnanju delodajalcev, ki jim zakon o delovnih razmerjih (45. člen) nalaga dolžnost zagotavljanja takšnega delovnega okolja, v katerem ne bo noben delavec izpostavljen neželenemu ravnanju spolne narave. Ključne besede: spolno nadlegovanje, diskriminacija, nasilje nad ženskami. ABSTRACT The author is defining the term sexual harassment in the workplace which derives from unequal power distribution between women and men. Possible forms of help to the victims of sexual harassment in the workplace are listed later on. The article also focuses on expected actions of the employers. Employment Relationship Act (article 45) obligates employers to provide such a working environment in which none of the workers is subject to undesired treatment of sexual nature. Key words: sexual harassment, discrimination, violence against women. Spolno nadlegovanje na delovnem mestu je širši družbeni problem, ki pa v večji meri prizadene ženske. Zakaj prihaja do očitne spolne neenakosti v tem pojavu? Odgovoru se lahko približamo, če upoštevamo umeščenost spolnega nadlegovanja v kompleksno družbeno-kulturno okolje in če ne zanemarjamo hkratnosti delovanja različnih (predvsem institucionalnih) dejavnikov (re)produciranja družbene strukture (Robnik, 2006: 3). Spolno nadlegovanje na delovnem mestu je ena izmed oblik diskriminacije zaradi spola in je kot takšno v nasprotju z načelom enake obravnave žensk in moških.1 Govorimo torej o neželenih ravnanjih spolne narave - o verbalnem, neverbal-nem, fzičnem in drugem na spolu temelječem ravnanju. V posamezno vrsto bi lahko umestili naslednja ravnanja: a) fzično ravnanje: dejanja v razponu od nepotrebnega dotikanja ali trepljanja, ščipanja, drgnjenja ob telo osebe, dotikanja oblačil, las, telesa, masaže vratu, ramen, objemanja, poljubljanja, ponavljajočih telesnih stikov po koncu razmerja do spolnega napada ali vsiljenega spolnega odnosa... 1 Direktiva 2002/73/EC, Offcial Journal, 269/2002 * Avtorica je zaposlena na Uradu za enake možnosti. Ukvarja se s področjem nasilja nad ženskami in spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. Je članica Strokovnega sveta za problematiko nasilja v družini in zunanja članica delovne skupine za nenasilje v zdravstveni negi. Izvaja tudi delavnice za prepoznavanje in ukrepanje v primerih spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. 14 osvajanje, predl nostjo ali siljenje k spolni dejavnosti, ponavljajoči se predlogi za druženje in zmenke, sugestivne pripombe in opazke, namigovanja, opolzki komentarji, ki se nanašajo na oblačenje, telo ali videz osebe, naslavljanje osebe s ‘punči, bej-ba, srček, miška, cukrček, mucek’ in podobno, uporaba obscenega jezika ali gest (npr. žvižganje), spreminjanje poslovnih tem v spolne, zgodbe, šale ali sugestivni komentarji s spolno vsebino, bahanje s spolnimi podvigi, postavljanje osebnih vprašanj v zvezi z družabnim ali spolnim življenjem osebe... c) neverbalno ravnanje: (razpošiljanje elektronskih sporočil, pisem, telefaksov in drugih materialov s spolno vsebino, kazanje pornografskih ali spolno sugestivnih slik ali besedil, pohotni pogledi ali žaljivo spogledovanje, spolno sugestivne geste ali strmenje v dele telesa osebe, tesno približevanje osebi, kadar govorimo (npr. nagibanje čez hrbet sedeče osebe)... d) drugo na spolu temelječe ravnanje: vsa tista dejanja, ki temeljijo na moči, na primer posmehovanje ali poniževanje, zastraševanje, fzična napadalnost, sramotilno obrekovanje ali črnjenje, žaljenje zaradi spola osebe, pripovedovanje laži ali razširjanje govoric o spolnem življenju osebe, seksistične šale... (Robnik 2004: 57 in zloženka Spol- žnosti, 2004) Vsa ta ravnanja sama po sebi še niso spolno nadlegovanje. O spolnem nadlegovanju namreč govorimo, ko gre za neželena ravnanja. To pa pomeni, da jih mora kot takšna prepoznati žrtev (razen v primerih, ko gre že za kazniva dejanja – npr. spolni napad ali vsiljen spolni odnos, ki sta kaznivi dejanji sami po sebi). To tudi pomeni, da vsa tista ravnanja, ki jih kot hotena in želena prepoznata obe strani (npr. medsebojno spogledovanje, ljubezensko razmerje, prijateljski objemi, poljubi itd.), niso spolno nadlegovanje. Kakor imamo namreč ljudje v zasebnem življenju različno pristne odnose z različnimi osebami, tako tudi v službenem življenju vstopamo v različne interakcije z različnimi ljudmi. Vsa našteta (in številna druga) ravnanja pa so spolno nadlegovanje, če so ponavljajoča, kadar je žrtev že dala vedeti, da takšnega ravnanja ne želi. 2. ŽRTve s POlneGa nadleGOvanja Spolnemu nadlegovanju so najpogosteje izpostavljene mlade, neporočene (DeCoster in drugi, 1999; Fain in An-derton, 1987; Gutek, 1985) ter ženske z daljšim delovnim stažem in višje izobražene (DeCoster in drugi, 1999; Tan-gri, Burt in Johnson, 1982). Te skupine so z vidika ogrožanja moči videne kot iskalke statusa in posledično predstavljajo grožnjo tradicionalni moški avto- Delo in varnost 52/2007/1 Aktualno riteti, zato so pogosteje izpostavljene bo, grožnja z javnim razkrinkanjem 2.3. kako ukrepati? spolnemu nadlegovanju (Mueller in nadlegovanja), Kljub temu da je slovenska zakonodaja, status (DeCoster in drugi 1999: 30). – organizacijska strukturna moč (for- od številnih dejavnikov – od organiza- drugi 2001: 414). Pogostejše žrtve so – strokovno poklicno posredovanje ki ureja področje spolnega nadlegova-veto- sta); ovori f alno so to poklici, za katere je značilen nižji pritožbo, fzična zaustavitev), ni Ravnanje žrtev je namreč odvisno še pripadnice družbenih manjšin, žen- (iskanje pravnega nasveta, sveto- nja (z izjemo Kazenskega zakonika) do- tudi ženske vfeminiziranih poklicih, saj (odločen jezik, grožnja s formalno ga nadlegovanja na delovnem mestu ske z majhno stopnjo organizacijske vanje ipd. zunaj delovnega mesta); kaj nova, imajo žrtve na voljo nekaj oblik moči, z manj delovne dobe in z nižjo d) soočenje pomoči. Trebaje poudariti, da enovitega stopnjo izobrazbe. Pogostejše žrtve so – odločni, napadalni osebni odgovori recepta, kako ravnati v primeru spolne- n malna pritožba, iskanje nasveta in cijskih (npr. ali ima organizacija sprejeto 2.1. Najpogostejše reakcije pomoči v organizaciji, razkritje na- izjavo o politiki proti spolnemu nadle-žrtev dlegovanja na formalni način). govanju, ali obstaja možnost formalne Louise Fitzgerald (v Welsh 2000: Poznavanje reakcij žrtev je še zlasti pritožbe, ali je vodstvo naklonjeno reše-120) ugotavlja, da je pogosto javno pomembno za vse tiste osebe v orga- vanju problema ali ne itd.) do povsem mnenje, da bi morale ženske na nad- nizacijah, ki naj bi skrbele za izvajanje individualnih (npr. kako reagira žrtev) in legovanje odgovoriti samozavestno, politike proti spolnemu nadlegovanju okoljskih (npr. ali ima žrtev razvito podse takoj soočiti z nadlegovalcem in ali za pomoč žrtvam. porno mrežo). V nadaljevanju je nani-se pritožiti zaradi njegovega vedenja. zanih nekaj možnosti, kijih imajo žrtve, Če pa upoštevamo okoliščine in din- 2.2. Posledice spolnega ko se soočijo s spolnim nadlegovanjem amiko nadlegovanja (npr. organizaci- nadlegovanja za žrtve na delovnem mestu (povzeto po Rob-jski položaj žrtve in nadlegovalca, Sistematični pregled posledic spolne- nik, 2006: 144-147). Poudariti pa je tre-strah in nelagodje pri žrtvi, splošno nadlegovanja za ženske ponuja- ba,da mora vsaka žrtev oceniti, ali so prepričanje, da so nekatera ravnanja ta William Petrocelli in Barbara Kate naštete rešitve primerne za reševanje sestavni del delovnega mesta, ne- Repa (1999: 3/29). Povzemata ugoto- njenega primera. jasno politiko organizacije do nadle- vitve ameriškega Psihološkega zdru-‘ ’ govanja itd.), potem postane razum- ženja, ki deli posledice na: 2.3.1. Reči Ne! ljivo, da žrtve najpogosteje namenoma spregledajo nadlegovanje (npr. Benson in Thomson, 1982; Gruber in Bjorn, 1982; Loy in Stewart, 1984), se nanj odzovejo s šalo (npr. Gutek, 1985) ali pa se začnejo izogibati nadlegovalcu (npr. Cochran, Fraiser in Olson, 1997; Gutek, 1985). Seznam najpogostejših reakcij žrtev na spolno nadlegovanje ponuja Maca Jogan (2001: 157 po Jamesu Gruberju, 1989): a) izogibanje – nepriznavanje obstoja nadlegovanja (preziranje nadlegovalne osebe, zmanjševanje pomena nadlegovanja, hlinjenje nevključenosti, neprizadetosti), – preprečevanje možnosti za nadlegovanje (izbirno izogibanje stiku s a) psihološke reakcije: depresija, za- Zakonodaja opredeljuje nadlegovanje skrbljenost, šok, zanikanje; jeza, kot neželeno ravnanje, kar pomeni, strah, razočaranje, razdražljivost; da mora pri tako imenovanih blažjih negotovost, zadrega, občutki izda- oblikah nadlegovalec dobiti sporočilo nosti; zmedenost, občutki nemoči; o neželenosti ravnanja oziroma vede-sram, zadrega, nizko samospošto- nja. To seveda ne pomeni, da je žrtev vanje; krivda, samoobtoževanje, odgovorna za ravnanje nadlegovalca, osamitev, in tudi ne, da je spolno nadlegovanje b) telesne reakcije: glavoboli, zaspa- opravičljivo, ker nadlegovalec ni vedel, nost, prebavne motnje, dermatolo- da je njegovo ravnanje neželeno. Po-ške reakcije, nihanje telesne teže, meni zgolj to, da pri tako imenovanih motnje spanja, nočne more, fobije, blažjih oblikah (npr. šale s spolno vse-napadi panike, spolne težave, bino ali druge oblike, ki so – žal – pre- c) učinki, povezani s kariero: zmanj- pogosto del kulture nekega delovnega šano zadovoljstvo z delom, neu- okolja in jih večina ne prepoznava kot godne ocene dela, izguba službe moteče) žrtev da vedeti, daje zanjo ta-ali onemogočeno napredovanje, kšno ravnanje neželeno oziroma žalji-upad delovne storilnosti, odsotnost vo ali nesprejemljivo in da želi, da se z potencialno nadlegova z dela, opustitev delaali šolanja, njim takoj preneha. mestitev iz okolja z nadlegovanjem); saj spolno nadlegovanje lahko vodi janji začasnozapušča^ali oddaljeva- spremenjeni karierni cilji. Pri težjih oblikah (npr spolni napad ali nje od mesta nadlegovanja) Posledica spolnega nadlegovanja je vsiljeni s p olni odnos) pa je potrebno samopremestitev (zapustitev ali pre- tudi ogrožena socialna varnost žensk, obvestiti olicijo, saj gre za kaznivi de- b) odstranjevanje do izgube delovnega mesta. Vpliv – maskiranje, pretvarjanje, prikrivanje tega se lahko razširi tudi na članice sode 2 Pogovor s sodelavko ali (zmanjševanje učinka spolnega na- oziroma člane gospodinjstva, ki jih dlegovanja, sodelovanje, šaljenje), fnančno podpira zaposlena (Cortina Žrtev naj oceni, ali to lahko naredi – zla- – iskanje družbene podpore (iskanje 2004: 571). Barbara Gutek (po She- sti naj skuša oceniti, ali ji bo sodelavka nasveta pri sodelavkah oziroma ets in Braver 1999: 1160) pravi, da so oziroma sodelavec pomagal ali pa jo sodelavcih, v prijateljski ali družin- posledice spolnega nadlegovanja za bo odpravil s stavkom, da pretirava in ski mreži); ženske in za moške zelo različne - si vse skupaj zgolj domišlja. Zaupati se c) pogajanje ženske devetkrat pogosteje kot moški nekomu v delovnem okolju je pomemb- – neposredne zahteve (žrtev od na- zamenjajo službo, so petkrat pogo- no tudi zato, ker obstaja velika verje- dlegovalne osebe zahteva, da pre- steje premeščene in trikrat pogosteje tnost, da oseba ni edina žrtev istega neha, pogovorz nadlegovalno ose- izgubijo službo. nadlegovalca. Sodelavka ali sodelavec Delo in varnost 52/2007/1 15 - Aktualno bo morda v tej situaciji tudi tisti, ki bo žrtvi pomagal priskrbeti ustrezne informacije, kam se lahko obrne po pomoč. 2.3.3. Podporna mreža v domačem okolju Žrtev naj oceni, ali je v krogu njenih najbližjih kdo, kiji bo lahko dajal potrebno podporo. Raziskave (npr. Stockdale, 1996 v Corroto 2005: 289) kažejo, da ženske, ki imajo razvite podporne mreže (sorodstvene, prijateljske), veliko pogosteje prijavljajo primere spolnega nadlegovanja, saj v teh mrežah najdejo potrebno podporo za reševanje težave. 2.3.4. Obvestiti nadrejeno osebo To je mogoče, kota ni nadlegovalec in ko žrtev oceni, da je to tista oseba, ki lahko pomaga. Če ima organizacija v izjavi o politiki proti spolnemu nadlegovanju določene postopke reševanja problema, bo nadrejena oseba najverjetneje tista, ki bo na problem opozorila nadrejeno osebo domnevnega nadlegovalca. Njemu nadrejena oseba bo z njim potem opravila neformalni pogovor in ga opozorila na nesprejemljivost takšnega ravnanja. Velikokrat je takšen neformalni postopek dovolj, da se težava reši že na začetku. 2.3.5. Zapisovati si dejstva Dostikrat je pomembno, da si žrtevza-pisuje, kaj se ji je zgodilo, kdaj (datum in točna ura), v katerem prostoru, je dogodek kdo videl ali opazoval, je komu o dogodku povedala – vsi ti podatki bodo koristni, če bo proti nadlegovalcu sprožen kateri od formalnih postopkov. 2.3.6. Sprožiti formalni postopek znotraj organizacije To lahko žrtev stori pri kateri od zaupnih oseb ali pri pritožbeni komisiji. 2.3.7. Poiskati pomoč pri sindikatu To je mogoče, če je žrtev včlanjena v sindikat in če ji v sindikatu lahko na ustrezne načine pomagajo (od informacij do pravne ali kakšne druge oblike pomoči) in kjer imajo usposobljeno osebo za nudenje tovrstne pomoči. 2.3.8. Obvestiti inšpektorat za delo Inšpektorat za delo skrbi za nadzor nad izvajanjem zakona o delovnih razmerjih, ki v 45. členu prepoveduje spolno nadlegovanje na delovnem mestu. Pristojnost inšpektorice ozi-  Poleg tega pa lahko uveljavlja pravice iz naslova brezposelnosti na zavodu RS za zaposlovanje (npr. pravico do denarnega nadomestila). 16 roma inšpektorja za delo v primeru spolnega nadlegovanja na delovnem mestu je, da pošlje predlog sodniku za prekrške. Če delodajalec zaposleni osebi ni zagotovil varstva pred spolnim nadlegovanjem, lahko zaposlena oseba v osmih dneh po tem, ko predhodno pisno opomni delodajalca na izpolnitev obveznosti ter o kršitvah pisno obvesti inšpektorat za delo, izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Pri tem je delavka oziroma delavec ob prenehanju delovnega razmerja upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka2. 2.3.9. Obvestiti policijo Kadar gre za zelo huda dejanja (npr. napad ali vsiljeni spolni odnos), gre za kaznivo dejanje. 2.3.10. Poiskati pomoč pri kateri od nevladnih organizacij Posledice spolnega nadlegovanja za žrtev so poleg kariernih (npr. onemogočanje napredovanja) tudi psihične in telesne (npr. stres, nespečnost, motnje spanja, glavoboli, spremembateka, bolečine v želodcu, strah, zaskrbljenost, razdražljivost) in socialne (poslabšani družinski, partnerski ali prijateljski odnosi, izogibanje družabnemu življenju itd.). Nekatere nevladne organizacije, ki delujejo na področju izboljšanja položaja žensk in enakih možnosti žensk in moških, nudijo psiho-socialno pomoč in zagovorništvo tudi žrtvam spolnega nadlegovanja. 2.3.11. Dati pobudo zagovornici enakih možnosti žensk in moških Spolno nadlegovanjeje ena izmed oblik diskriminacije zaradi spola. Pri uradu za enake možnosti deluje zagovornica enakih možnosti žensk in moških, ki obravnava pobude za obravnavo primerov domnevne diskriminacije zaradi spola. Pobuda je lahko pisna ali ustna (na zapisnik), vložiti jo je mogoče v enem letu od nastanka primera. Lahko je anonimna, vendar mora vsebovati dovolj podatkov za obravnavo. Obravnava je brezplačna in neformalna (istočasno se lahko uporabijo tudi druga pravna sredstva in sprožijo postopki pri drugih organih). Zagovornica po koncu obravnave izda pisno mnenje, v katerem ugotovi, ali je šlo za diskriminacijo na podlagi spola ali ne, ter kršiteljici ozi- roma kršitelju naloži, na kakšen način naj odpravi nepravilnosti in v kakšnem roku naj jo o tem obvesti. Če kršiteljica oziroma kršitelj ne odpravi nepravilnosti ali zagovornice ne obvesti o sprejetih ukrepih, preda zagovornica primer pristojnemu inšpektoratu. 3. NADLEGOVALCI Čeprav je večina nadlegovalcev moških in žrtev žensk, to še ne pomeni, da so vsi moški nadlegovalci ali storilci nasilja. Dejstvo namreč je, da večina moških nikoli ne nadleguje in da večina moških nikoli ne stori nasilja. Različna ravnanja (npr. seksistične šale ali šale s spolno vsebino) so pogosto del samoumevnih tradicionalnih vzorcev obnašanja in kot takšna pogosto minimalizirana ali dojeta kot nujna sestavina delovnega mesta. Zato William Petrocelli in Barbara Kate Repa (1999: 3/13) moškim priporočata uporabo naštetih smernic, kadar ocenjujejo svoje vedenje na delovnem mestu: – Ali bi to rekel ali naredil svoji ženi ali partnerki? – Ali bi to rekel ali naredil pred sodelavci? – Kako bi se počutil, če bi bila enakemu vedenju izpostavljena tvoja mama, žena, sestra ali hči? – Kako bi se počutil, če bi ti drug moški rekel ali naredil to stvar? – Ali je to sploh treba reči ali narediti? – Če te resnično skrbi, ali utegnejo biti tvoje besede ali vedenje za določeno sodelavko sovražne, je samo en način, da to ugotoviš: vprašaj jo! Jasmine Tata (2000: 1135 -1136) raziskuje štiri tipe obrambnih mehanizmov, ki jih nadlegovalci najpogosteje uporabljajo, kadar so obravnavani zaradi spolnega nadlegovanja. Pravi, da ti mehanizmi vplivajo na interpretacijo dogajanja ter na to, ali bo neko ravnanje označeno kot spolno nadlegovanje ali ne: a) Zanikanje Oseba trdi, da se žaljiv dogodek ni zgodil in da ni naredila ničesar, kar bi zahtevalo opravičilo, zagovor ali priznanje. b) Izgovor Oseba prizna, da seje dogodekzgodil, vendar navaja olajševalne okoliščine (npr. daje bilo ravnanje nenamerno, da je nanjo vplival zunanji dejavnik itd.). c) Opravičevanje Oseba prizna odgovornost za storjeno dejanje, vendar se izgovarja, daje bilo v danih okoliščinah upravičeno ali vsaj dopustno. Namen opravičevanja je, da Delo in varnost 52/2007/1 Aktualno se spremenijo interpretacije ravnanj in se zmanjša krivda zanje bodisi z zmanjševanjem pomena standardov, ki so bili kršeni, bodisi s sklicevanjem na druge standarde, ki bi prevrednotili samo obnašanje. d) Priznanje Oseba prizna kršitev normativnih pričakovanj drugih in svojo delno ali popolno odgovornost za dogodek. Pomembno je, da tako vodstveni in vodilni kader, kot vsi, ki pomagajo žrtvam, poznajo te mehanizme. Margaret Lu-cero in drugi (2003: 1480) opozarjajo, daje zelo pomembno, da se delodajalci na usposabljanjih naučijo, kako doseči tiste osebe, ki bodo najverjetneje nadlegovale, in jih prepričati, da bo nadlegovanje imelo škodljive posledice. 4. dELOdAjALCI Spolno nadlegovanje ima posledice za stroške dela, kar se kaže v zmanjšani delovni storilnosti, povečanem izostajanju z dela, menjavanju kadrov, stroških za ozaveščanje, usposabljanje zaposlenih in odpravljanja posledic (Firestone in Harris 1999: 613). Zakon o delovnih razmerjih v45. členu pravi, daje delodajalec dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem nobena delavka oziroma delavec ne bo izpostavljen neželenemu ravnanju spolne narave, z neželenim fzičnim, verbalnim ali neverbalnim ravnanjem ali drugo na spolu temelječe vedenje, ki ustvarja zastrašujoče, sovražne ali ponižujoče delovne odnose in okolje ter žali dostojanstvo moških in žensk pri delu, od delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. Najboljši (za potencialne žrtve) ter najcenejši (za organizacijo) način reševanja primerov spolnega nadlegovanja je, da jih preprečujemo. Informiranje, izobraževanje in ozaveščanje zaposlenih o pojavu samem ter o njegovih posledicah sta gotovo načina, s katerima je moč preprečiti veliko neželenih ravnanj spolne narave. Priporočljivo je, da delodajalci sprejmejo izjavo o politiki organizacije proti spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu3. V njej je jasno izražena zaveza organizacije, da ustvarja delovno okolje, ki omogoča dostojanstvo zaposlenih. 3 Primer izjave o politiki proti spolnemu nadlegovanju in navodil o zaščiti dostojanstva, povzet po Navodilih Sveta Evrope št. 35 o zaščiti človekovega dostojanstva v Svetu Evrope, dostopen na: http://www.uem.gov.si/si/delovna_podrocja/ena-ke_moznosti_zensk_in_moskih/trg_dela_in_ zaposlovanje/) (30. 1. 2007) Delo in varnost 52/2007/1 Spolno nadlegovanje je opredeljeno kot nesprejemljivo, vse zaposlene osebe pa imajo pravico, da so v svojem delovnem okolju pred njim zavarovane. Priporočljivo je, da izjava vsebuje tudi jasno zavezo organizacije, da bo vsak primer spolnega nadlegovanja – ne glede na položaj žrtve in nadle-govalca, sankcioniran. Vsebovati mora tudi defnicijo spolnega nadlegovanja, priporočljivo je tudi, da vsebuje primere ravnanj, ki lahko pomenijo spolno nadlegovanje. O izjavi je treba obvestiti vse zaposlene (lahko v internem glasilu, na spletni strani, po intranetu, na oglasni deski, v posebnih zloženkah ali informativnih letakih, na sestankih, novo zaposlene seznaniti z izjavo ob podpisu pogodbe o delu itd.). Priporočljivo pa je tudi, da zaposleni podpišejo posebno izjavo, da so seznanjeni s politiko organizacije proti spolnemu nadlegovanju, možnimi postopki ter sankcijami zoper kršitelje. Organizacija lahko izdela tudi posebna navodila o zaščiti človekovega dostojanstva na delovnem mestu. Gre za konkretnejšo različico izjave o politiki proti spolnemu nadlegovanju, ki opredeljuje niz zelo konkretnih postopkov in ukrepov proti spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu. Zelo pomembno je, da navodilo vsebuje jasno zavezo organizacije, da bo žrtvi zagotovila ustrezno, hitro in učinkovito zaščito, ter opredeljuje sankcije za nadlegovalce. Če se organizacija odloči, da bo zaposlenim dala možnost formalnega reševanja problema spolnega nadlegovanja znotraj organizacije same (kar je priporočljivo predvsem za večje organizacije), potem je smiselno v navodilih opredeliti tudi vse možne oblike pomoči oziroma sam postopek pritožbe (komu in kako se lahko oseba pritoži, določiti skrajni rok, kaj pričakujejo od nje in kaj od osebe, kije domnevno nadlegovala (npr. sodelovanje v postopku) itd.). Priporočljivo je opredeliti tudi sankcije za nadlegovalce. Poleg tega pa je dobro opredeliti tudi možne ukrepe proti domnevni žrtvi, če se ugotovi, daje bila pritožba zlonamerna. Smiselno je opredeliti tudi načine pomoči na-dlegovalcem (npr. obvezna udeležba na treningu socialnih veščin ipd.). Poleg tega je nujno, da so primerno usposobljeni tudi vsi tisti, ki kakor koli sodelujejo pri izvajanju politike proti spolnemu nadlegovanju (npr. osebe v socialnih in kadrovskih službah itd.). Za zaupno osebo je dobro imenovati nekoga, ki v organizaciji uživa dovolj velik ugled. Priporočljivo je tudi, da sta imenovani dve osebi, ženska in moški. Tako lahko žrtev izbira, ali se želi zaupati osebi istega ali nasprotnega spola. Priporočljivo je, da uživa zaupna oseba tudi sindikalno podporo. Naloga zaupne osebe oziroma komisije je podpirati žrtev v primeru spolnega nadlegovanja (predvsem s poslušanjem, informiranjem, svetovanjem). Bonnie Mani (2004: 64) poudarja, da mora zaupna oseba delovati samostojno, neodvisno od hierarhične strukture podjetja. Kakšna pa je vloga nadrejenih? Ti so prav gotovo tisti, ki morajo biti usposobljeni za prepoznavanje spolnega nadlegovanja. Njihova posebna dolžnost je, da podprejo vsakogar, ki se pritoži glede spolnega nadlegovanja, da govorijo z nadlegovalcem, zagotovijo, da nadlegovanje preneha, in poskrbijo, da se problem učinkovito reši. Susan Webb Bonnel (2004: 42 – 47) našteva nekaj smernic za vodstveni oziroma vodilni kader za primere, ko jim zaposlena oseba pove za spolno nadlegovanje: – poslušati, da se ugotovi, kakšne ukrepe pričakuje zaposlena oseba (mogoče želi nadrejeno osebo o dogodku samo obvestiti, mogoče pričakuje dodatne informacije o postopkih itd.), – ponuditi pogovor z osebo, ki je domnevno nadlegovala, če žrtev želi pomoč nadrejene osebe pri reševanju problema, – spodbuditi žrtev, da reče ‘ne’, kar je pogosto primeren način za ustavitev neprimernega vedenja (avtorica opozarja, da je kljub temu reševanje primera odgovornost nadrejene osebe in ne žrtve), – obravnavati nadlegovalsko vedenje enako kakor druge prekrške, v skladu z disciplinskimi postopki organizacije, – pisati zapisnik (kaj je bilo prijavljeno in kaj je bilo v zvezi s tem narejeno), – ne žrtvi svetovati, naj nadlegovanje spregleda, – ne predvidevati, da je žrtev kriva za nadlegovanje ali da si ga želi, – ne zasmehovati žrtve ali dvomiti o njej, – ne reči žrtvi, naj osramoti nadlego-valno osebo, jo oziroma ga izigra ali se fzično maščuje, – ne dovoliti, da se nadlegovanje nadaljuje; to je nezakonito. Treba pa je opozoriti tudi na drug vidik, da so lahko nadrejene osebe tudi na- 17 Aktualno dlegovalne. Darlene Orlov in Michael Roumell (1999: 71 – 78) priporočata, da vodstvene osebe razmislijo o svojem vedenju in prepričanjih v zvezi s spolnim nadlegovanjem. Pravita, da splošno prepričanje, da spolno nadlegovanje ni pravilno početje, ni dovolj. Nadrejene osebe se morajo zavedati svoje okolice in jim ne sme biti vseeno za vsa obnašanja, ne zgolj za najočitnejša. Opozarjata tudi, da prepričanje nadrejene osebe, da ne nadleguje, ni dovolj – pomembno je namreč, kako njeno obnašanje dojema okolica. Nadrejeni mora pri sebi razčistiti, ali ji ‘ne’ zares pomeni ‘ne’ in se ustaviti, kadar je zaprošen, da z nečim neha. Spolne šale, razpravljanje o televizijskih spolnih vsebinah ali nazivanje nekoga s ‘srček, ne sodijo k obnašanju nadrejenih oseb, pravita Darlene Orlov in Michael Roumell. Pozorno in sočutno poslušanje pritožb je za nadrejene zelo pomembno – pri tem se morajo zavedati, da njihova ocena dogajanja ni pomembna, pomembno je, ali je žrtev dogajanje ocenila za spolno nadlegovanje. Ravno tako nadrejeni ne more ocenjevati trditev žrtve – njegova naloga je, da vse pritožbe obravnava enako resno. Prav tako opozarjata še na nevarno predvidevanje, da so nadlegoval-ci zgolj moški in žrtve zgolj ženske. Zaključek Po edini slovenski raziskavi, kije bila v zadnjih sedmih letih narejena na reprezentativnem vzorcu (Maca Jo-gan v okviru Slovenskega javnega mnenja 1999), je spolno nadlegova-na vsaka osma ženska in vsak osmi moški (Jogan, 2001: 167-182). Težko je oceniti, ali je spolnega nadlegovanja danes, ko imamo sprejeto zakonodajo na tem področju, več ali manj; lahko pa trdimo, da se o pojavu več govori in da je ozaveščenost zaposlenih boljša. Na vprašanje, zakaj prihaja do spolnega nadlegovanja, odgovarjata Lin Farley in Mary Bulzarik. Prva (po Baker 2005: 261) pravi, da je spolno nadlegovanje na delovnem mestu nastalo iz potrebe, da moški ohranjajo nadzor nad ženskim delom, druga (poNicarthy in drugi 1993: 9) pa meni, da se spolno nadlegovanje uporablja, da se nadzoruje dostop žensk do nekaterih služb, da se omejujeta njihova uspešnost in mobilnosti pri delu ter se kompenzira nemoč moških v njihovem lastnem življenju. 18 Pri obravnavanju spolnega nadlegovanja je treba upoštevati dva pomembna vidika (po Robnik, 2006: 112-113): da je meja, ali je neko ravnanje spolno nadlegovanje ali ne, individualno določena; ter da žrtev ni odgovorna za dejanja oziroma ravnanja nadlegoval-ca. Vsekakor pa nosi so(odgovornost) za pojav spolnega nadlegovanja na delovnem mestu delodajalec. Pri tem ne mislimo odgovornosti, da delodajalec lahko nadzoruje vedenje in ravnanje vseh zaposlenih v delovnem času, ampak objektivno odgovornost delodajalca, da ustvarja takšne razmere in vzdušje, ki ne bodo dopuščali neželenih ravnanj spolne narave ali drugih ravnanj, ki žalijo dostojanstvo zaposlenih. To pa je mogoče doseči s sprejetjem izjave o politiki proti spolnemu nadlegovanju, sprejetjem navodil za zaščito človekovega dostojanstva, z nudenjem pomoči žrtvam in storilcem ter z načrtnim ozaveščanjem zaposlenih o želenem vedenju na delovnem mestu. Juliane Lightle in Betsy Doucet (1992: 36) namreč pravita: »Čeprav je spolno nadlegovanje nezakonito, ga ne bodo izkoreninila sodišča, ampak zaveze organizacij ter posameznic in posameznikov« vIRI • Baker, N. C. Blue-Collar Feminism. The Link Between Male Domination and Sexual Harassment. V Gruber, E. J. in Morgan P. (ed) In the Company of Men: Male Dominance and Sexual Harassment, Northeastern University Press, Boston, 2005:243-270 • Coester, de S. in Estes, S. B. in Mueller C.W. Routine Activities and Sexual Harassment in the Workplace. Work and Occupations, 26(1999) 1; 21-49 • Corroto, C. The Architecture of Sexual Harassment. Cortina, V Gruber, E. J. in Morgan P. (ed) In the Company of Men: Male Dominance and Sexual Harassment, Northeastern University Press, Boston, 2005:243-270 • Firestone, M. J. in Harris, R. J. Changes in Patterns of Sexual Harassment in the U.S. Military: A Comparison of the 1988 and 1995 Do D Surveys. Armed Forces and Society, 25(1999) 4; 613-632 • Jogan, M. Seksizem v vsakdanjem življenju, FDV, Ljubljana 2001 • Lightle, J.in Doucet B. Sexual Harassment in the Workplace. A Guide to Prevention. Crisp Publications, California 199 • Lucero, A. M. in Middleton, K.L. in Finch, W R. in Valentine S.R. An Empirical Investigation of Sexual Harassers: Toward a Perpetrator Typology. Human Relations, 56(2003) 12; 1461-1483 • Mani, G. B.The Employer’s Advantage in Sexual Harassment Cases: How the Courts Have Discouraged the Victims of Sexual Harassment. Review of Public Personnel Administration, 24(2004) 1; 41-69 • Mueller, W C. in de Coster, S. in Estes S.B. Sexual Harassment in the Workplace. Unanticipated Consequences of Modern Social Control in Organizations. Work and Occupations, 28(2001) 4; 411-446 • Nicarthy, G. in Gottlieb, N. in Coffman, S. You don't have to take it! A Woman's Guide to Confronting Emotional Abuse at Work. Seal Press, USA 1993 • Orlov, D. in Roumell M. T. What Every Manager Needs to Know about Sexual Harassment. AMACOM, USA 1999 • Petrocelli, W in Repa, B. K. Sexual Harassment on the Job: What it is & How to stop it: Learn how to Protect Your Job & Your Legal Rights. Nolo, USA 1999 • Robnik, S. Spolno nadlegovanje na delovnem mestu – I. del. Utrip, 12(2004) 12; 57– 58 • Robnik, S. Spolno nadlegovanje na delovnem mestu kot mnogoplastni družbeni konstrukt – magistrsko delo. FDV, Ljubljana 2006 • Sheets, L. V. in Braver, S. L. Organizational Status and Perceived Sexual Harassment: Detecting the Mediators of a Null Effect. PSPB, 25(1999) 9; 1159-1171 • Tata, J. She Said, He Said. The Infuence of Remedial Accounts on Third-Party Judgements of Co-worker Sexual Harassment. Journal of Management, 26(2000)6; 1133-1156 • Webb Bonnell, S. Sexual Harassment... Shades of Gray: Guidelines for Managers, Supervisors and Employees. Pacifc Resource Development Group, USA 2004 • Welsh, S. The Multidimensional Nature of Sexual Harassment. An Empirical Analysis of Women’s Sexual Harassment Complaints. Violence Against Women, 6(2000) 2; 118-141 Pravni viri: • Direktiva 2002/73/EC o spremembi direktive 76/207/EGS o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev, Offcial Journal, 269/2002 • Zakon o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 42/02 • Zakon o enakih možnostih žensk in moških, Uradni list RS, št. 59/02 • Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih uslužbencih, Uradni list RS, št. 113/05 Drugi viri: • Spolno nadlegovanje na delovnem mestu (2004). Zloženka. Ljubljana: Vlada RS, Urad za enake možnosti. • Zagovornica enakih možnosti žensk in moških (2003). Zloženka. Ljubljana: Vlada RS, Urad za enake možnosti. Delo in varnost 52/2007/1 Aktualno DELoVnI čAS DELAVcEV V EU Andraž Rangus, univ. dipl. pravnik I IZVLEČEK Svet ministrov za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in potrošnike je na izrednem sestanku obravnaval novi kompromisni predlog direktive, ki spreminja dosedanjo direktivo o določenih vidikih organizacije delovnega časa. Spremenjeni predlog predlaga med drugim uvedbo in opredelitev novih pojmov, natančneje definicije “pripravljenost na delovnem mestu” oziroma “dežurstvo” in “neaktivni del časa pripravljenosti na delovnem mestu” ali “neaktivni del dežurstva”. ABSTRACT Council of ministers for employment, social policy, health and consumers discussed at an extraordinary meeting a new compromised proposition of a directive, changing the current directive dealing with certain aspects of work time organization. The changed proposition introduces and defines of new terms, and more precise definition of »stand-by at work place«, »turn of duty«, »inactive part of the stand-by time at work place« and »inactive part of the turn of duty«. 1. UvOd Finsko predsedstvo je 7. novembra letos sklicalo izredni sestanek Sveta EPSCO, t.j. Sveta ministrov za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in potrošnike. Na dnevni red je bila uvrščena ena sama točka, razprava o novem kompromisnem predlogu direktive, ki spreminja dosedanjo direktivo o določenih vidikih organizacije delovnega časa (direktiva 2003/88/ES). Njena vsebina sicer primarno spada v področje delovnih razmerij, vendar je zaradi področja urejanja eden od pomembnih zakonskih instrumentov, s katerim se zagotavlja tudi varnost in zdravje delavcev pri delu. 2. PRAvnA UREdItEv DELOVNEGA ČASA VEU Področje delovnega časa v EU urejata že dve direktivi, sprejeti 19931 in 003.3 Obe določata najdaljši možni tedenski delovni čas 48 ur, hkrati pa dopuščata tudi možnost izvzema (v nadaljevanju »opt-out«), v skladu s katero lahko dr- 1 Direktiva Sveta 93/104/ES z dne 23. novembra 1993 o določenih vidikih organizacije delovnega časa.  Direktiva 2003/88 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa. 3 V okviru EU sicer obstajajo še tri direktive, ki urejajo področje organizacije delovnega časa, vendar pa urejajo le posamezne sektorje: direktiva Sveta 1999/63/ES z dne 21 .junija 1999 o sporazumu o razporejanju delovnega časa pomorščakov, sklenjenim med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ESCA) in Federacijo sindikatov delavcev v prometu Evropske unije (FST), direktiva 2000/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 2000 o spremembah direktive Sveta 93/104/ES o določenih vidikih organizacije delovnega časa, s katerimi se vključijo sektorji in dejavnosti, ki so iz te direktive izključeni, ter direktiva Sveta 2000/79/ES z dne 27. novembra 2000 o Evropskem sporazumu o razporejanju delovnega časa mobilnih delavcev v civilnem letalstvu, ki so ga sklenili AEA (Združenje evropskih letalskih prevoznikov), ETF (Evropska federacija delavcev v prometu), ECA (Evropsko združenje pilotov), ERA (Evropsko združenje regionalnih letalskih prevoznikov) in IACA (Mednarodno združenje letalskih prevoznikov). žave članice v posameznih sektorjih omogočijo odstopanja od omejitve. Za natančnejše poznavanje ureditve področja organizacije delovnega časa na ravni EU so pomembne tudi sodbe Sodišča Evropskih skupnosti, še posebej sodbi SIMAP4 in Jaeger5. V prvi je sodišče odločilo, da se v delovni čas zdravnikov vštevata tako aktivni kot tudi neaktivni čas dežurstva. V Sloveniji je zakonodajalec v skladu z zahtevami sodbe SIMAP spremenil zakon o zdravniški službi6, po katerem se zdaj vse ure v dežurstvu, t.j. s stališča pravice do odmorov in počitkov, štejejo v delovni čas, prav tako pa se tudi vse aktivne in neaktivne ure v dežurstvu, ki jih zdravnik opravi v okviru polnega delovnega časa, vrednotijo kot delo v okviru polnega delovnega časa. Naj omenimo še, da se aktivne ure dežurstva, ki jih zdravnik opravi z delom prek polnega delovnega časa, vrednotijo kot delo prek polnega delovnega časa. V sodbi Jaeger je sodišče odločilo, da je zaradi dežurstva, ki mu sledi redno delo, izjemoma možno skrajšanje dnevnega počitka, ki mora sicer v skladu z zahtevami direktive trajati najmanj 11 zaporednih ur, vendar pod pogojem, da se delavcu zagotovi enakovreden nadomestni počitek takoj po opravljenih delovnih urah. Sodbi, s katerima ima težave večina držav članic7, sta bili, med drugim, tudi 4 Sodba Sodišča Evropskih skupnosti C – 303/98, Sindicato de Medicos de Asistencia Publica (SIMAP) proti Conselleria de Sanidad y Consumo de la Generalidad de Valenciana. 5 Sodba Sodišča Evropskih skupnosti C – 151/02, Landeshauptstadt Kiel proti Norbert Jaeger 6 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravniški službi /ZZDrS-D/ (Uradni list RS, št. 47/06, z dne 9.5.2006), ki spreminja besedilo 42. člena zakona o zdravniški službi. 7 Po zadnjih podatkih sta bili s sodbama usklajeni samo dve od držav članic, Italija in Luksemburg, druge pa so neuspešne pri izpolnjevanju zahtev ene ali kar obeh. Slovenija je s spremembo zakona o zdravniški službi /ZZdr-S/ (Uradni list RS, št. 47/06) slovensko zakonodajo uskladila z glavni povod za spremembo obstoječe direktive 2003/88. 3. SPREMENJEN PREDLOG DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAmEntA In SvEtA O SPREmEmBI dIREktIvE 2003/88/ES O DOLOČENIH VIDIKIH ORGANIZACIJE DELOVNEGA ČASA Komisija je v skladu z zahtevami direktive 2003/88 pregledala izvajanje dveh njenih členov, člena 19, ki omejuje možne derogacije od določenih referenčnih obdobij, zlasti določila o referenčnem obdobju za računanje povprečnega tedenskega delovnega časa, ter člena 22, ki omogoča odstopanja od določbe o najvišjem možnem tedenskem delovnem času 48 ur v določenem referenčnem obdobju (klavzula »opt-out«). Po pregledu omenjenih členov je Komisija 22.septembra 2004 objavila nov predlog direktive o spremembi direktive o določenih vidikih organizacije delovnega časa in ga dva dni kasneje poslala Evropskemu parlamentu in Svetu EU. V njemje predlagala štiri sklope ključnih sprememb v dosedanji ureditvi: – uvedbo in opredelitev novih pojmov, natančneje defnicije »pripravljenosti na delovnem mestu« oziroma »dežurstva« in »neaktivni del časa pripravljenosti na delovnem mestu« ali »neaktivni del dežurstva«, – možnost podaljšanja referenčnega obdobja, v katerem mora delovni čas delavca v povprečju znašati 48 ur na teden, iz štirih na dvanajst mesecev, – ureditev zagotavljanja nadomestnega počitka, če se prekorači ome- zahtevami sodbe SIMAP, medtem ko po mnenju Komisije ni usklajena z zahtevami sodbe Jaeger. Delo in varnost 52/2007/1 19 Aktualno jitev, postavljena pri odmorih in počitkih, ter – nova ureditev glede možnosti uporabe izjem od člena 6, ki postavlja maksimalni 48-urni tedenski delavnik. Prvotni predlog je sicer ohranil možnost »opt-outa« vendar pod strožjimi pogoji.8 Svet EPSCOje o predlogu direktive od njene objave razpravljal že šestkrat, pri čemer je štirikrat skušal doseči dogovor, vendar v dveh letih ni uspel zaključiti prve obravnave. Eden izmed glavnih razlogov za to, da predlog direktive do zdaj ni bil sprejet, kljub vloženim naporom luksemburškega, britanskega, avstrijskega in fnskega predsedstva, je nestrinjanje glede ureditve »opt-out-a«, t. j. možnosti, da države članice v določenih primerih in na določenih področjih odstopajo od omejitve maksimalnega 48-urne-ga tedenskega delovnega časa. Na junijskem zasedanju Sveta EPSCO je bilo nasprotovanje avstrijskemu kompromisnemu predlogu veliko z obeh strani. Tako je enajst držav članic, ki zagovarjajo počasno odpravo »opt-out-a«, avstrijskemu kompromisnemu predlogu nasprotovalo, ker ni vseboval jasno določenega datuma odprave te možnosti. V drugem taboru, kjer je moči združilo pet držav članic, so predlogu nasprotovali zaradi po njihovem mnenju prezahtevnih pogojev uporabe »opt-out-a«. Z izjemo ene države, ki je na junijskem Svetu avstrijskemu predlogu nasprotovala zgolj zaradi dejstva, da predsedstvu ni uspelo doseči zahtevane večine za sprejem predloga, je bilo drugih sedem držav predlog pripravljeno sprejeti. 4. nOvI kOmPROmISnI PREDLOG FINSKEGA PREdSEdSt vA Zaradi pritiskov Komisije, ki je v svojih izjavah vjavnosti že napovedala začetek postopkov pred Sodiščem Evropskih skupnosti proti 23 državam člani- 8 Predlog Komisije je obravnaval tudi Evropski parlament, ki je 11. maja 2005 zaključil prvo branje in k osnovnemu predlogu sprejel tudi 25 amandmajev. V skladu z amandmaji je Komisija spremenila svoj prvotni predlog, tako da je v besedilo predloga vključila novo določilo o spoštovanju družinskega življenja, dopolnila določila o izravnalnem (referenčnem) dvanajstmesečnem obdobju z zahtevo, da se takšno izravnalno obdobje lahko določi samo s kolektivno pogodbo ali z nacionalno zakonodajo, dopolnila določila o nadomestnem počitku, in sicer na način, da je treba nadomestni počitek zagotoviti v razumnem roku, ki se opredeli z nacionalno zakonodajo ali v kolektivnih pogodbah in z zahtevo, da se določbe »opt-out-a« lahko uporabljajo le tri leta po roku za prenos direktive, nadaljnje pa samo, ko takšno podaljšanje odobri Komisija (t.i. klavzula o »phasing out-u«). cam, ki svoje zakonodaje niso uskladile s sodbama SIMAP in Jaeger, je fnsko predsedstvo 7. novembra sklicalo izredni sestanek Sveta EPSCO, na katerem je predstavilo nov kompromisni predlog direktive, ki spreminja direktivo 2003/88. Ker je bila na zasedanjih Sveta EPSCO do zdaj razrešenih že večina vprašanj, je fnsko predsedstvo praktično »podedovalo« le še razrešitev najtežjega med njimi, t.j. ureditev »opt-out-a« na način, da bi ustrezal tako državam, ki zagovarjajo njegovo postopno odpravo, kot tudi tistim, ki zaradi potreb in tradicionalne ureditve trga dela zagovarjajo njegov obstanek in uporabo pod ohlapnejšimi pogoji. Kot glavne rešitve je fnski kompromisni predlog vseboval: 1. Ohranitev nadaljnje možnosti uporabe »opt-out« Finsko predsedstvo je še vedno kot glavno omejitev delovnega časa obdržalo zahtevo po maksimalnem tedenskem delovnem času 48 ur, ra-čunanem kot povprečje v določenem referenčnem obdobju. Kljub temu je fnski predlog omogočal tudi uporabo možnosti »opt-out«, vendar pod strožjimi pogoji: – »opt-out« lahko države uporabljajo še naprej, vendar mora biti določen v kolektivnih pogodbah ali v nacionalni zakonodaji, vendar je treba prej opraviti posvetovanje s socialnimi partnerji na ustrezni ravni. Odločitev za »opt-out« mora biti prostovoljna – s strani delavca, prav tako se možnost »opt-out« lahko uporabi le, če delodajalec in delavec ugotovita, da najdaljše referenčno obdobje ali druge feksibilnosti iz direktive ne zadostujejo, – delavec mora dati pisno soglasje za »opt-out«, katerega veljavnost ne sme presegati več kot eno leto, kljub temu pa je možno takšno soglasje naknadno podaljšati. Soglasje, dano ob podpisu individualne pogodbe, je nično in neveljavno, prav tako pa je nično in neveljavno soglasje, ki je dano v prvih tednih delovnega razmerja,9 – f nski predlog je uvedel omejitev, da noben delavec, tudi tisti, ki da svoje soglasje k »opt-out«, ne sme delati več kot 60 ur tedensko, raču- 9 S tem se zagotovi pravna varnost delavcev, saj zavrnitev podpisa soglasja k »opt-out« nikakor ne sme biti razlog, da bo delodajalec odklonil sklenitev delovnega razmerja. Finski predlog je tudi jasno določil, da delavec ne sme biti oškodovan, če ne da svojega soglasja k zahtevam delodajalca o daljšem delovnem času kot je 48 ur na teden ali ko od takšnega soglasja kasneje odstopi. 20 nano kot povprečje v obdobju treh mesecev. 2. Nobena država članica ne sme uporabiti vseh oblik feksibilnosti iz novega predloga Finski predlog je določil, da država članica, ki se odloči za uporabo možnosti »opt-out«, ne sme hkrati s tem uporabiti tudi možnosti zakonskega podaljšanja referenčnega obdobja10 na dvanajst mesecev. Kljub temu takim državam članicam ostaja na voljo možnost določitve dvanajstmesečne-ga referenčnega obdobja na podlagi kolektivnih pogodb. Prav tako lahko država članica, ki uporablja »opt-out«, iz objektivnih ali tehničnih razlogov oziroma zaradi potreb organizacije dela določi z zakonodajo, podzakonskimi predpisi ali upravnimi določbami, da referenčno obdobje ne more preseči šest mesecev. 3. Poročilo o evalvaciji Finsko predsedstvo je v besedilo predloga direktive vključilo tudi t.i. »klavzulo o pregledu«, v skladu s katero so dolžne vse države članice, ki uporabijo možnost »opt-out«, najkasneje v roku dveh let po roku, določenem za prenos direktive, Komisijo obvestiti o razlogih za »opt-out« ter sektorjih, dejavnostih in delavcih, kjer ga uporabljajo, pri čemer se morajo države članice predhodno posvetovati tudi s socialnimi partnerji. Ta člen prav tako zavezuje Komisijo, da ustanovi posebno komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki držav članic in evropskih socialnih partnerjev, katere namen je spremljanje uporabe možnosti »opt-out«. Finsko predsedstvo je z omenjeno klavzulo Komisijo tudi zavezalo k pripravi poročila o uporabi možnosti »opt-out« in o razlogih za njegovo uporabo, prav tako pa lahko v poročilu predlaga zmanjšanje števila ur in postopno odpravo te možnosti. 5. REZULTAT POGAJANJ NA SEStAnkU SvEtA EPSCO 7. nOvEmBRA Sprva je bilo slutiti pozitiven odziv držav članic na novi predlog fnskega predsedstva. Po vseh naporih, ki jih je za doseganje kompromisa v predlog direktive vložilo avstrijsko in vsa druga predsedstva pred njim, je bilo moč čutiti, da bo na zadnjem izrednem zasedanju Sveta EPSCO mogoče razrešiti tudi zadnje in najbolj žgoče vpra- 10 To je obdobja, v katerem se izračunava povprečje 48 ur na teden. Delo in varnost 52/2007/1 Aktualno šanje »opt-out-a«. H kompromisnemu vzdušju držav članic je še toliko bolj prispevalo opozorilo Komisije, da v primeru neuspeha namerava začeti postopek proti vsem 23 državam, ki kršijo sodbe Sodišča Evropskih skupnosti. Ne nazadnje pa je bilo (in še vedno je) treba razrešiti tudi vprašanje varnosti in zdravja delavcev pri delu, saj lahko, po sedanjih omejitvah in v skladu z možnostjo uporabe »opt-out«, ki so vključeni v direktivo 2003/88, delavec dela tudi do 78 ur tedensko. V razpravi ministrov na zasedanju Sveta EPSCO se je vprašanje o natančni določitvi datuma, s katerim bi prenehala veljati možnost uporabe »opt-out«, izkazalo za težje, kot je bilo sprva videti. Po vseh vloženih naporih fnskega predsedstva, da se doseže kvalifcirana večina, se je izkazalo, da so interesi petih držav članic, katerih zahteve so se nanašale na določitev datuma odprave »opt-out-a«, premočni, saj jim je z glasovi, ki jim pripadajo pri glasovanju, uspelo preprečiti sprejem dokumenta. Kljub kompromisni drži 20 držav članic je Franciji, Španiji, Italiji, Grčiji in Cipru uspelo preprečiti sprejem predloga, ki v svojem besedilu ni vključeval jasne zahteve po odpravi derogacije od zahteve po maksimalnem tedenskem delovnem času 48 ur. Po pregledu veljavne zakonodaje v okviru EU lahko ugotovimo, da je po zdaj veljavni ureditvi možno odstopanje od omenjene omejitve v višini 30 ur na teden. Delodajalec in delavec se lahko v skladu z zahtevami direktive 2003/88 dogovorita, da delavec dela največ 78 ur tedensko. Pri preračunu se morata namreč upoštevati omejitvi, da mora imeti delavec na razpolago najmanj zaporednih 11 ur počitka dnevno in zaporednih 24 ur počitka enkrat tedensko. V skladu s takšnim izračunom lahko pridemo do zaključ- ka, da delavec lahko opravlja svoje delovne zadolžitve šest dni vtednu, po trinajst ur na dan. S tega vidika je trenutno veljavna zakonodaja, predvsem ko imamo v mislih varnost in zdravje pri delu, vidno manj ugodna, kot pa fnski predlog, saj je slednji namreč zgornjo tedensko omejitev, ob uporabi derogacije, postavil na 60 ur. 6. kAkO nAPREj? Finsko predsedstvo je kmalu po preštevanju glasov in ugotovitvi, da sprejem dokumenta ne bo mogoč, končalo razpravo. Zanimivo je, da je bilo šest držav članic, ki so se še na junijskem Svetu EPSCO jasno zavzemale za odpravo »opt-out-a«, pripravljeno sprejeti fnski kompromis. Po vsej verjetnosti je k odločitvi teh držav veliko pripomogla tudi »grožnja« komisarja Špidle, da namerava Komisija, če predlog ne bo sprejet, začeti postopek v skladu z 226. členom Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljevanju: PES). Po tem členu ima Komisija namreč pristojnost sprožiti postopek pred Sodiščem Evropskih skupnosti proti vsem državam članicam, ki ne spoštujejo acquis communautaire, v okvir katerega sodijo tudi sodbe Sodišča ES. Vprašanje je, kako naprej, ali drugače, kakšne so in bodo posledice nespre-jema fnskega kompromisnega predloga. Nemčija je javno oznanila, da problematike v času svojega predsedstva ne misli odpirati, prav tako tudi v Portugalski ni videti velikega zanimanja za reševanje odprtih vprašanj. Za Portugalsko, v prvi polovici leta 2008, bo predsedstvo prevzela Republika Slovenija, za katero se tudi še ne ve, če misli »ugrizniti v jabolko spora«. Komisija je sicer napovedala sprožitev postopkov v skladu z 226. členom PES, vendar mesec dni po izrednem zasedanju Sveta EPSCO dejavnosti v tej smeri še ni opaziti. Treba je opozoriti predvsem na dejstvo, da vložitev takšne tožbe zahteva določene proceduralne postopke, ki so lahko tudi dolgotrajni, še posebej, ko je postopek potrebno sprožiti proti 23 državam članicam, pri čemer mora Komisija začeti postopek proti vsaki državi članici posebej.11 Nekaj je jasno. Države članice morajo v najkrajšem možnem času svojo zakonodajo prilagoditi zahtevam sodb SIMAP in Jaeger, če se želijo izogniti neželenim posledicam tožbe.1 Prav tako je popolnoma jasno, da je veljavna ureditev »opt-out-a« na ravni EU z vidika varnosti in zdravja pri delu manj ugodna, kot pa rešitev, ki je bila ponujena s strani fnskega predsedstva. Na koncu ostaja samo še vprašanje časa, kdaj bo sprejeta tudi nova direktiva, ki spreminja dosedanjo direktivo o določenih vidikih organizacije delovnega časa (direktiva 2003/88/ES). 11 To končno pomeni sprožitev 23 različnih postopkov. Zanimivo bo videti, če bo do vložitve tožb sploh prišlo, dejansko delovanje Komisije. Predvsem je zanimivo vprašanje, katera izmed držav članic se bo morala prva zagovarjati pred Sodiščem ES. To je seveda poleg same odločitve Komisije odvisno tudi od uspešnosti zagovora držav članic v postopku, ki poteka pred vložitvijo tožbe. 1 Finski predlog je po svoji vsebini problem dežurstev in njihovega vštevanja v delovni čas, kot to zahteva sodba SIMAP, rešil tako, daje določil, da se neaktivni del dežurstva ne všteva v delovni čas, razen če je z nacionalno zakonodajo ali kolektivno pogodbo določeno drugače. Prav tako je vprašanje iz sodbe Jaeger rešil na način, da j postavil zahtevo, da se delavcu zagotovi enakovreden nadomestni počitek v razumnem roku, ki ga določi nacionalna zakonodaja ali kolektivna pogodba. S tem se je izognilo zahtevi sodbe, po kateri je potrebno zagotoviti enakovreden počitek v obdobju, takoj po opravljenih delovnih urah. Tem rešitvam ni nasprotovala nobena država članica. Trenutna slovenska zakonodaja je usklajena z zahtevami sodbe SIMAP, vprašanje pa je, koliko je v našo zakonodajo prenesena odločitev Jaeger. Z vidika zakona o delovnih razmerjih /ZDR/ (Uradni list RS, št. 42/02, 79/06) sodbi nista vprašljivi, večji problem se pojavlja pri ureditvi enakovrednega nadomestnega počitka, kot ga zahteva sodba Jaeger v okviru zakona o zdravniški službi (uradno prečiščeno besedilo) /ZZdrS-UPB3/ (Uadni list. RS, št. 72/2006). Delo in varnost 52/2007/1 21 Razvoj in znanost ZnAnSTVEnA PRILoGA SCIEnCE SUPPLEmEnt Urednik/Editor prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med. VSEBInA – tS – C OntEntS Marjan Bilban, prim. prof. dr., dr. med., spec. med. dela, prometa in športa; ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d., Ljubljana, Chengdujska cesta 25 Prim. prof. dr. Bilban je specialist medicine dela, prometa in športa. Je predstojnik Centra za medicino dela na ZVD Zavodu za varstvo pri delu v Ljubljani in predstojnik katedre za javno zdravje na ljubljanski medicinski fakulteti. Na znanstvenem področju dela na pridobivanju vrhunskega znanja na področju medicine dela, prometa in športa v slovenskem prostoru in javnega zdravja v zdravstveni politiki države oziroma družbe. Na ožjem, strokovnem področju se ukvarja s proučevanjem vpliva ionizirajočega in neionizirajočega sevanja na genom in zdravje zaposlenih ter z vplivom drugih dejavnikov delovnega okolja na zdravje in delazmožnost. Andreja Pšeničny, univ. dipl. psihologinja Inštitut za razvoj človeških virov, Ljubljana IZGoRELoST Izgorelost so opredeljevali kot psihološki pojav, ki se pojavlja v “pomagalnih” poklicih, vendar je dosti širši pojav. V psihiatrični terminologiji se pojavlja šele kratek čas. Samo motnjo so prej uvrščali delno med depresijo, delno med tesnobnost, znana pa je bila tam, kjer so v želji po večji učinkovitosti ljudeje presegali meje lastnih zmogljivosti. Sindrom izgorelosti ima več faz, ki so opisane v nadaljevanju, prav tako sledi opis razvoja izgorelosti, njene posledice ter nasveti, kako iz izgorelosti. Stres na delovnem mestu je dokazano eden najpomembnejših povzročiteljev izgorelosti, vendar ju ne smemo enačiti. BURn-OUt Burn-out has been defned as a psychological phenomenon, appearing in »auxiliary« occupations, but in fact it is a much more spread-out phenomenon. It appeared in psychiatric terminology only recently. The disturbance has been ranged partly as depression, and partly as anguish, and appeared when people craving to increase their effciency exceeded the limits of their abilities. Burn-out syndrome has many development phases, which are described in the article, as well as their effects and advice, how to overcome it. It has been proved that stress at the work place is one of the principal causes for burn-out, but the two phenomena do not equate. Marjan Bilban, prim. prof. dr., dr. med., spec. med. dela, prometa in športa; ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d., Ljubljana, Chengdujska cesta 25 kAko RAZPoZnATI STRES nA DELoVnEM MESTU HOW TO IDENTIFY STRESS IN WORKING ENVIRONMENT Ferdinand Deželak, dr. univ. dipl. inž. Mirko čudina, prof. dr. METoDE In PoSToPkI ZA ZMAnJŠEVAnJE HRUPA, 3. DEL Avtorja skušata prikazati problematiko reševanja čezmernega hrupa v Sloveniji.Zakonodaja tako za delovno kot za bivalno okolje nalaga povzročiteljem hrupa, da odpravijo čezmerne obremenitve. Čeprav seje že marsikatero podjetje lotilo izvajanja protihrupnih ukrepov, pa jih je le redkim uspelo v celoti odpraviti. Najpogostejši vzrok je nestrokoven pristop nekaterih podjetij, ki se skušajo ukvarjati s protihrupnimi sanacijami. PREVENTING EXCESSIVE NOISE EXPOSURE, PART III The authors are trying to show the problems of dealing with excessive noise in Slovenia. There are legal requirements for those causing excessive noise to deal with it, separately for the working and habitation environment. Although many frms attempted to deal with excessive noise, only a few brought them to a complete success. The most common cause is lack of knowledge and expertise of some companies that specialise in noise control. 22 Delo in varnost 52/2007/1 Razvoj in znanost IZGoRELoST prim., prof. dr. Marjan Bilban, dr. med. Andreja Pšeničny, univ. dipl. psihologinja UvOd Pisatelj Greene je leta 1961 v ZDA izdal roman z naslovom »A Burn – Out Case«, v katerem opisuje razočaranega in duhovno izmučenega arhitekta, ki pusti službo in se zateče v afriško džunglo. Roman je med ljudi ponesel prvo idejo o pojavu izgorelosti. Burnout je kmalu postal znan socialni problem tako med laiki kot med opazovalci in komentatorji družbenih dogajanj. Kasneje so izraz povzeli in opredelili mnogi znanstveni raziskovalci, večinoma sociologi, psihologi, socialni delavci. Izraz burnout (angl.), v slovenščini iz-gorelost, izpraznjenost, tudi poklicni stres, je prvi uporabil klinični psiholog Freudenberger, kije raziskoval duševne težave pri osebju nekonvencionalne agencije za socialno delo. Po njegovem mnenju pride do izgorelosti takrat, ko je posameznik postavljen pred zahteve, ki presegajo njegove sposobnosti (energijo, moč, sredstva). Zanimivo je, da so tudi nemški strokovnjaki prevzeli izraz burnout (nem. ausgebrannt sein) in ga praviloma ne prevajajo. Izraz izgorelost je s šifro Z73.0 uporabljen tudi v Mednarodni klasifkaciji bolezni. Čeprav je dokazano, daje stres na delovnem mestu eden najpomembnejših povzročiteljev izgorelosti, pa stresa in burnouta ne smemo enačiti. Stres je neizogibna reakcija organizma na določeno nevarnost. Tega ne moremo trditi za izgorelost, ki je pravzaprav negativna reakcija na stres in je odvisna od posameznikovih sposobnosti za obvladovanje stresa. najbolj so izgorelosti izpostavljeni poklici, ki se ukvarjajo s pomočjo ljudem. V literaturi pogosto citirajo defnicijo, ki jo je podala Christine Maslach, pionirka na področju raziskovanja izgorelosti, kot jo povzemata Faber in Heifetz: izgorelost je sindrom telesne in duševne izčrpanosti, ki obsega razvoj negativne predstave o sebi, negativni odnos do dela, izgubo občutka Delo in varnost 52/2007/1 zaskrbljenosti in izostajanje čustev do strank. Pojav izgorelosti, izpraznjenosti je v svoji kompleksnosti mogoče proučevati z več vidikov: psihološko-indivi-dualnega, organizacijskega, ekonomskega, sociološkega in političnega. Če se pojavi sindrom izgorelosti pri strokovnjaku, potem ga opažamo na vseh ravneh njegove strokovne in osebne eksistence. Tako odkrivamo simptome na področju telesnega delovanja, čustvenega doživljanja, vedenja, mišljenja in stališč. Vsak lahko reagira na obremenitve v poklicu z njemu lastnim načinom, v skladu s svojo telesno kon-stitucijo, zdravjem, osebnostno strukturo in v interakciji s specifčnostmi poklicne obremenitve. Sindrom izgorelosti je kumulativen proces in se razvije postopno v daljšem časovnem obdobju. Razdelimo ga v več faz: 1. faza - velik delovni entuziazem: prevladuje izrazita potreba po potrjevanju. Zanjo je značilen intenziviran napor, ki ga vlagamo v doseganje ciljev. To pripelje do utrujenosti in posledično do upada delovne učinkovitosti. 2. faza - faza stagnacije: narašča frustriranost, ker vloženemu naporu ne sledi pričakovana nagrada. Prihaja do dvomov v lastno kom-petentnost, negotovosti pri delu, preutrujenosti, nezadovoljstva, kronične anksioznosti, motnje koncentracije. Motiviranost za delo upada, pojavljajo se tudi telesne težave ter psihosomatske bolezni (glavoboli, dispneja – težko dihanje, motnje srčnega ritma, zvišan krvni tlak, motnje prebave, spanja, prehranjevanja). Zaradi zmanjšane odpornosti se zvišuje tudi pojavnost malignih obolenj. Kronična utrujenost pa izpostavlja človeka tudi k nezgodam in poškodbam. Oseba težave dolgo zanemarja in jih doživlja kot moteče elemente pri izpolnitvi delovnih zahtev. Zaradi tega se distancira od drugih vsebin življenja (druženje, hobiji). Ker nima časa in energije za gojenje medosebnih odnosov, narašča netolerantnost do ljudi, nastajajo motnje v komunikaciji in prihaja do socialne izoliranosti. 3. faza - socialna izolacija: izražena je že depersonalizacija, ko oseba izgubi stik z notranjim svetom in se v stikih s stranko empatija zamenja z brezosebnim odnosom, nestrpnostjo, cinizmom. Prihaja tudi do vedenjskih odklonov, kar še bolj ruši odnose s sodelavci, strankami… Depersonalizacija poglablja občutek notranje praznine, ki jo oseba poskuša nadomestiti z zlorabo alkohola, psihoaktivnih zdravil… To povzroča še dodaten upad storilnosti in veča pritiske delodajalca. Prihaja tudi do izgub prijateljev in do razdora zakonov. 4. faza - apatija oz. skrajna izgorelost jasni so znaki depresivnosti in samomorilnih misli. Izgorelost povzroči pogosto izbruh telesne izčrpanosti, kronične utrujenosti in številnih psihosomatskih motenj oziroma bolezni, kot nespečnost, želodčne in prebavne težave, glavoboli, bolečine po vsem telesu - predvsem v križu in hrbtu, zvišan ali znižan krvni tlak, upad ali čezmerno povečanje telesne mase, težave s srcem in dihanjem, upad energije. V emocionalnem doživljanju odrivajo emocionalne motnje, kot so reaktivne emocionalne motnje: osiromašenje čustvenega odnosa do ljudi, za katere delajo, žalost, obup, občutje nemoči, čustvena neodzivnost, izoliranost, di-stanciranost, znižan frustracijski prag, razdražljivost, nezadovoljstvo, neraz-položenje, tesnoba, bojazni, parano-ičnost. Strokovnjakovo mišljenje se preoblikuje. Označuje ga togost, neizvirnost, nekreativnost, počasnost, raz-tresenost, poslabšanje miselne koncentracije in pozornosti. Stališča strokovnjaka vse bolj prevevajo cinizem, razvrednotenje strokovnih spoznanj, pomanjkanje idealizma in optimizma. Vedenje na delu in v privatnem življe- 23 Razvoj in znanost nju označuje lahko lenobnost, neprilagodljivost, nekorektnost, nestrpnost, nevljudnost, žaljivost, krivičnost, netolerantnost, nesolidnost, nediscipliniranost, površnost, zmanjšanje delovne učinkovitosti, konfikti s sodelavci in klienti. Pojavijo se lahko še težave v osebnem in družabnem življenju z vse pogostejšimi konfikti v partnerskih odnosih, v odnosih z lastnimi otroki, sorodniki, prijatelji, sosedi in znanci. Nenadoma začne razmišljati, da bi zamenjal poklic ali se zgodaj upokojil. Pojave opažamo najpogosteje pri zdravstvenih delavcih, predvsem v psihiatriji, gerontologiji, pediatriji, onkologiji itd., pri vzgojiteljih, učiteljih, socialnih delavcih, policajih, kriminalistih in drugih, ki delajo izključno z ljudmi. Sem lahko prištevamo tudi menedžerje oziroma vodilne in vodstvene delavce. Sindrom izgorelosti oziroma izpraz-njenosti prizadene najpogosteje strokovnjake po več letih prizadevnega in odgovornega opravljanja svojega poklicnega dela in le redko se pojavi kmalu po nastopu službe. Posebej ji bodo podlegli z delom preplavljeni in pretirano obremenjeni ljudje. Pojav opazimo pri posameznikih, ki so občutljivi, z veliko mero empatije, topli, angažirani v odnosih z ljudmi, k ljudem obrnjeni idealisti, ki pa so (lahko da tudi nekoliko slabše energetsko opremljeni) ob tem notranje negotovi, anksiozni, pretirano entuziastični in se hitro poistovetijo z drugimi ljudmi. Nekateri drugi, dobro energetsko opremljeni strokovnjaki, ki prav gorijo za svoje delo, pravi delovni »narkomani«, bodo čez čas reagirali s psi-hofziološko simptomatiko. To so pogosto nekoliko bolj agresivne, tekmovalne, intenzivne in aktivne osebnosti, ki zelo nihajo v svojem razpoloženju. Težko prenašajo stres in frustracije, so jezavi, razburljivi, ne prenesejo kritike svojega dela, močno reagirajo, če jih okolica ne ceni in časti, ali če je delo, ki ga opravljajo, nad ali pod njihovimi sposobnostmi. Za zadovoljstvo in zadovoljno opravljanje poklica je pomembna usklajenost osebnostnih lastnosti in zahtev določenega delovnega mesta. Spremembe, predvsem neprijetne, pa tudi prijetne, v posameznikovem življenju, npr. bolezen, razveza, ponovna poroka, smrt ljubljene osebe, ugodna ali neugodna menjava delovnega mesta, rojstvo otroka v srednjih letih, samotno življenje itd., lahko pospešijo ali sprožijo nastanek sindroma izgorelosti. 24 kAkO PREPOznAtI IZGORELOST Znaki izgorelosti: – telesni simptomi: slabo počutje, glavobol, nespečnost, bolečine v križu; kronična utrujenost in izčrpanost ob najmanjšem naporu; večja obolevnost, zlasti prehladi; težave ali motnje na področju spolnosti; težave z želodcem, prebavo ali odvajanjem; upad ali čezmerno povečanje telesne mase; povišan krvni tlak in holesterol, težave na ožilju in srcu; – čustveni simptomi: občutek tesnobe ob novih obremenitvah na delovnem mestu; depresivnostspomanjkanjemener-gije in volje do dela; nerazpoloženostspobitostjo, žalostjo, pesimizmom; otopelost za čustvene izzive obrav-navancev; izguba smisla za humor, sprostitev ali razvedrilo; izguba zanimanja za ljudi in dogajanje okoli sebe; nesposobnost iznašanja čustvenih vsebin: – vedenjski simptomi: izogibanje delovnim obveznostim, površnost; naraščanje odsotnosti iz dela, tudi neupravičene; pogosti prepiri s sodelavci, naraščajoča sovražnost; pogostejši problemi v domačem okolju, prepiri; zlorabe pomirjeval, uspaval in alkohola; upad delovne vneme, zmanjšana delovna učinkovitost; odpordoslužbe, sodelavcevin nadrejenih; težnja po spremembi delovnega mesta (beg iz poklica) opuščanje športnih, rekreativnih ali kulturnih aktivnosti: – področje mišljenja: slabša sposobnost koncentracije, pozabljivost; izguba motivacije za ustvarjalno delo; izogibanje novosti na delovnem mestu; iskanje krivcev za lastno neuspešnost zunaj sebe; destruktiven odnos do zahtev nadrejenih; zmanjšana sposobnost za kritično presojo dogajanja v okolju; odpori do timskega dela in skupinske pripravljenosti; izogibanje pogovorom, sestankom, dogovarjanju; zmanjšana miselna prožnost in zmanjšano samospoštovanje. Izgorelost je razkroj vrednot, dostojanstva, duha in volje. Je bolezen, ki se neprestano širi in ogroža človekovo zdravje. Zaradi tega pride do: – izčrpanosti – ljudje se počutijo telesno in čustveno preobremenjeni. Imajo občutek, da so brez moči, izpraznjeni, primanjkuje jim spanca, so utrujeni in brez energije; – cinizma – delavec se odmakne od sodelavcev in dela, njegov odnos postane hladen, nima več idealov. Zapre se vase in postane neobčutljiv za dogajanje. Zmanjša se njegova intenziteta za delo, obupava, da bo kdaj boljše; – neučinkovitosti – ko delavec občuti, da je njegovo delo premalo cenjeno, dobi občutek neprimernosti. Izgubi zaupanje v svoje opravljeno delo, da tisto, kar je dosegel, nima nobene vrednosti. RAZVOJ IZGORELOSTI Burnout so opredeljevali kot psihološki sindrom, ki se pojavi v »pomagalnih« poklicih, vendarje dosti širši pojav. Človek lahko izgori zaradi različnih, trajajočih vzrokov, ti pa so zmeraj povezani z njegovim vztrajnim prizadevanjem, odrekanjem, pričakovanji, s psihosoci-alnimi odnosi, kijih spremljajo, pa tudi njegovim subjektivnim načinom doživljanja. Močna negativna čustva so najboljši znak, da so naše obnašanje in pričakovanja v neskladju s stvarnostjo. Razdražljivost, bes, jeza, žalost…, ki spremljajo stanje izgorelosti, razkrijejo tisto, kar skrivamo v sebi. Čustva in obnašanje verno izkazujejo naše vrednote. Izgorelost je hkrati čustvena in nevrološka kriza, je kriza vrednot, v kateri nam močna čustva razkrijejo, kaj nam je resnično pomembno in vredno in kaj bomo morali spremeniti. Burnout v angleščini pomeni iztrošiti se, utruditi se, zlomiti se, izgoreti, ker je zahtev po tem, da smo močni in da izrabimo vse svoje moči in znanje, preveč. Je bolezen tistega, ki se bori. Izgorelost se v psihiatrični terminologiji pojavlja šele kratek čas – samo motnjo so prej uvrščali delno med depresijo, delno med tesnobnost, znana pa je bila tam, kjer so v želji po večji učinkovito- Delo in varnost 52/2007/1 Razvoj in znanost sti ljudje presegali meje lasnih zmogljivosti. Depresija je duševno stanje, v katerem poleg potrtosti, ki zavzema patološke dimenzije, nastopajo znižanje samospoštovanja ter vegetativne motnje- hujšanje, pešanje interesa za hrano, spolnost in tudi pogovor. Anksi-oznost ali tesnobnost je strah, ki nima smeri: če se npr. bojimo podivjanega bika, je strah usmerjen vanj. Pri anksi-oznosti smeri strahu ne čutimo, ampak ga doživljamo, kot da hkrati vdira od zunaj in istočasno iz naše notranjosti sili navzven. Značilnosti so pospešen utrip srca, tiščanje v prsih, misel na dušenje in mrzlično iskanje pomoči pri drugih. osnovna defnicija, ki opredeljuje sindrom izgorevanja, je izčrpavanje na psihičnem, fzičnem in čustvenem področju. To ni dogodek, ki se zgodi kar naenkrat, ampaktraja običajno daljši čas. Ker se človek ne odzove na utrujenost s počitkom, čez leta telo samo poskrbi zanj z zlomom. Takrat ni sposoben ne delati ne sprejemati odločitev in običajno po cele dneve prespi, z vrsto drugih hudih telesnih in psihičnih simptomov. Če poklicni stres traja dlje časa, privede do izčrpanja energije za delovanje. Vir energije so dejavnosti in odnosi, ki povzročajo ugodje in radost, ob katerih se sproščamo. Tega pa izgoreli ni več zmožen, ker je preveč utrujen. Nič več ne občuti ugodja in veselja, ne želi si ničesar več. Še zmeraj si prizadeva pri delu in v svojem socialnem okolju, vendar ga to ne radosti. Svet se mu zdi dolgočasen, naporen, monoton. Ko so težave zelo navzoče, se zjutraj zbuja enako utrujen, kot je zvečer legel spat, pogosto se prebuja sredi noči, tlači ga mora, sili ga na bruhanje, ima mravljince v rokah in nogah, obliva ga hladen znoj, zgubi tek, ima prebavne težave ipd. Nazadnje bolečina preplavi vse sfere njegovega bitja: telesno, čustveno, miselno in celo duhovno. Vse manj nadzira življenje. Težko se odloča in odločitve niso najbolj razsodne. Lahko se ga lotijo resne bolezni, zaradi nepozornosti in utrujenosti se mu zgodijo nezgode. Teže obvladuje socialne stike, lahko se jim začne izogibati ali pa postane razdražljiv in napadalen. Utrujenost vpliva tudi na spoznavne zmožnosti in sposobnosti osredotočenja misli, pride tudi do slabšanja spomina. Pride do upada motivacije za delo. Oseba je izčrpana in zato negativna do različnih vidikov dela, ki ga opravlja na delovnem mestu. V medsebojnih Delo in varnost 52/2007/1 odnosih postane prezirljiva, s čimer brani svojo psihično integriteto. Počuti se nesposobna, občutek ima, da ne dosega, kar želi, da ni produktivna. Več desetletij so izraz izgorelost uporabljali predvsem zato, da bi opisali razkorak, ki nastane med delavčevimi pričakovanji in tem, kar mu delovno mesto ponuja. Delavec, kije neko delo prevzel, je imel ob tem pozitivna pričakovanja, bil je navdušen, postavil si je cilje, želel je biti uspešen. Čez čas pa so se stvari spremenile in močno seje utrudil. Zdaj ga obvladujejo čustva frustrirano-sti, jeze, prezira, občutek neučinkovitosti in neuspešnosti. Začetna vnema in zagnanost sta popustila. Prizadeto je tudi njegovo osebno in socialno življenje na delovnem mestu. Raziskave so pokazale povezavo med tveganjem za razvoj poklicne izgorelosti ter osebnimi lastnostmi, kot so introvertiranost, ne-vroticizem, zaupanje vase. Kljub temu pa se je v zadnjih časih proučevanje vzrokov poklicne izgorelosti premaknilo od »preobčutljivega« posameznika k psihološkim delovnim okoliščinam, ki jih soustvarja podjetje. Poklicno izgorelost povzroča nenehen, četudi zmeren pritisk na delovnem mestu, pa naj izhaja iz odnosov ali poslovnih okoliščin. Vzrok za izgorelost je lahko tudi prevelik obseg dela, pri čemer so lahko delovne naloge zahtevne in raznolike, a ker jih je preveč, ne zbudijo več zanimanja, ampakzgolj občutek monotonije. zniki, ki imajo privzgojeno storilnostno naravnano samopodobo, torej se cenijo le toliko, kolikor naredijo. Na prvo mesto svojega vrednostnega sistema postavljajo potrebe drugih in tudi ob največjih dosežkih ne čutijo zadovoljstva, temveč si takoj postavijo nov cilj. Človek, ki zaznava svoje potrebe, bo reagiral na upadanje energije tako, da se bo spočil, izstopil iz nerecipročne situacije, kandidat za izgorelost pa bo potlačil potrebe in pri tem čutil tesnobo, na utrujenost in nezadovoljstvo pa bo reagiral s povečano storilnostjo. Z nadaljnjim izčrpavanjem se začne prva faza izgorelosti, ki se kaže v deloholizmu, za katero je značilen občutek kronične utrujenosti in zanikanja slabega počutja. Poklicna izgorelost je bolezen ljudi, ki tekmujejo sami s seboj, vduhu perfek-cionizma. Sindrom izgorelosti se skoraj izključno pojavi pri najmočnejših, najproduktivnejših, najodgovornejših, ustvarjalnih in zavzetih ljudeh. Izgorelost ni le čustvena in nevrološka kriza, ampak tudi kriza vrednot. Ta vodi do transformacije osebnosti – zamenjave vrednostnega sistema in iskanja novega odnosa do dela, ljudi in sveta. Ob tem se pojavijo depresivne, samomorilne misli in močna negativna čustva, jeza, ki razkrijejo, kaj je izgoreli osebi resnično pomembno in kaj bo morala spremeniti. Pri poklicni izgorelosti gre za psihološke delovne okoliščine, povezane s šestimi področji dela v podjetju: – delovna obremenitev, – nadzor na delom, – nagrada za opravljeno delo, – delovna skupnost, – pravičnost in – vrednote. Vseh šest področij je med seboj povezanih in vsa vplivajo na najvidnejše značilnosti poklicne izgorelosti: čustvena izčrpanost, jeza in prezir, neučinkovitost in neproduktivnost. V izgorelost vodijo neustrezni življenjski in delovni odnosi, v katerih veliko dajemo in svojih potreb ne zadovoljimo. Takšne odnose z drugimi ustvarjamo sami skupaj z njimi. Ko smo globoko v njih, pa se iz njih ne znamo več izviti. Vzrok izgorelosti je neravnotežje med vlaganjem oziroma črpanjem energije in zadovoljevanjem temeljnih potreb. Praviloma izgorijo najsposobnejši, najbolj zavzeti in učinkoviti posame- POSLEDICE IZGORELOSTI Po podatkih ameriškega inštituta za varnost in zdravje pri delu imajo v ZDA vsako leto kar 344 milijard dolarjev stroškov zaradi posledic stresa in izgorelosti na delovnem mestu. Tako izgubijo skoraj 300 milijonov delovnih dni na leto. V EU porabimo od tri do štiri odstotke BDP za odpravljanje posledic izgorelosti na delovnem mestu. Ameriško zdravniško združenje ugotavlja, da obremenitve in stres na delovnem mestu povzročijo več kot 80 odstotkov bolezni in drugih zdravstvenih težav. Raziskave v Veliki Britaniji in Skandinaviji kažejo, daje skoraj 60 odstotkov odsotnosti iz dela neposredno povezanih s stresom na delovnem mestu. Več kot polovica zaposlenih ima simptome zgodnjih faz, vsak deseti zaposleni pa doživi skrajno fazo izgorelosti, ki lahko trajno prizadene njegovo delovno zmožnost. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi raziskovalci na Nizozemskem. Na Finskem doživlja simptome izgorelosti 25 Razvoj in znanost več kot polovica zaposlenih, sedem odstotkov pa jih je že resno izgorelih. Izgorelost je tudi najpogostejši vzrok invalidskih upokojitev v tej državi. Stanje je še bolj črno, če poleg zdravstve- – nih stroškov upoštevamo tudi stroške, ki nastanejo zaradi zmanjšane storilnosti, absentizma in fuktuacije ter stroške invalidskih upokojitev, ki so lahko končna posledica izgorelosti. Svetovna zdravstvena organizacija upraviče- – no opozarja, da postajata depresija in izgorelost na delovnem mestu glavni odpuščanja ne veljajo več ali se sproti spreminjajo, vzajemna lojalnost med lastniki in zaposlenimi pa se zmanjšuje, častranzicije prinaša krizo vrednostnega sistema. Stereotipne slovenske vrednote, kot so pridnost, delavnost in skromnost, zamenjujejo učinkovitost, prodornost, doseganje statusa, sodobna komunikacijska sredstva nas z delovnim mestom povezujejo tudi v prostem času… poklicni bolezni 21. stoletja. V Sloveniji Deloholizem je eden od znakov izgore- letni zdravstveni stroški znašajo 80 mi- losti. Kljub temu, da deloholiki delajo in lijard tolarjev, zaradi bolniške odsotno- naredijo več, kot drugi delavci, pa je de- sti pa izgubimo 13 milijonov delovnih loholizem precej manj produktiven, kot dni. Če upoštevamo evropska razmer- kaže na prvi pogled. Podjetje namreč z ja, je več kot polovica teh stroškov in začasno povečano produktivnostjo na bolniških odsotnosti povezanih z izgo- račun preobremenjenosti in izgorelosti revanjem na delovnem mestu. dolgoročno izgubi več, kot pridobi. Raziskovalni podatki Eurostata kažejo, Do izgorelosti pride zaradi neustreznih, da tretjina delavcev nima nadzora nad izčrpavajočih in nerecipročnih odnosov svojim delom. Ljudje ne morejo vplivati tako vzasebnem kot v delovnem življe- na izbor delovnih postopkov in na to, nju. V takšnih odnosih so naše prave kako hitro mora biti delo opravljeno. potrebe nezadovoljene. Znaki se naj- Skoraj polovica zaposlenih poroča, da prej pokažejo na delovnem mestu, kaj- jih delo dolgočasi, celo več kot polo- ti pomanjkanje energije bremeni naš vica jih poroča o časovnih pritiskih in odnos do dela in nam zmanjšuje sto- prenapetih rokih, ki jih določajo drugi. rilnost. V domačem okolju je upadanje Poročajo tudi, da ne morejo razporediti energije navadno dlje neopazno, saj jo svojega delovnega časa, karvse govo- razporejamo bolj samostojno. V podje- ri o neskladju med pristojnostmi zapo- tjih do izgorevanja pripeljejo predvsem slenih, ko gre za vpliv na lastno delo in psihološke okoliščine dela. Mednje pričakovanji delodajalcev. spadajo delovna obremenitev, nadzor Na prvi in drugi stopnji izgorevanja je nad delom, nagrajevanje opravljenega imunski sistem precej manj odporen, dela, delovna skupnost, pravičnost in zato so infekcijske bolezni takrat po- vrednote ter predvsem odnosi v podje- gostejše. Kažejo se tudi pogostejše prebavne težave, težave s srcem in simptomi depresije. To so tudi sicer najpogostejši vzroki bolniške odsotnosti. Na tretji stopnji se težavam prvih dveh pridružijo še infarkt, možganska kap ali hujši depresivni sindrom, ki pa, podobno kot zmanjšano izločanje kor-tizola zaradi blokade osi HHS (hipota-lamus – hipofza – nadledvična žleza), zahtevajo tudi hospitalizacijo in večmesečno ali tudi večletno zdravljenje. Vzroke za takšno stanje lahko združimo v nekaj skupin: – produktivnostinkonkurenčnostsku-šamo povečati z večjim številom delovnih ur in posledično slabšimi delovnimi razmerami, tranzicijski procesi (privatizacija, zapiranje delovnih mest, omejevanje socialnih pravic, razslojevanje družbe) povečujejo občutek negotovosti med ljudmi; zaposlovanje je postalo kratkoročno in nezanesljivo, pravila igre napredovanja in tju in družbenem okolju. Vzrok za izgorevanje in izgorelost je neravnotežje (nerecipročnost) med vlaganjem (črpanjem) energije (telesne, čustvene, kognitivne) in zadovoljevanjem potreb (obnavljanjem energije) ter načini odzivanja oseb na nerecipročne situacije (osebnostne lastnosti) v življenjskih in delovnih okoliščinah. Proučevanje izgorelosti je pokazalo, da gre za tri skupine okoliščin, ki medsebojno vplivajo na njen nastanek: – družbene okoliščine (svetovno gospodarstvo nenehno spreminja potrebo po znanju ter sposobnostih delavcev in seli potrebe po delavcih na različne konce sveta. Ni več varnih poklicev in varnih delovnih mest. Prav tako ni več jasno opredeljenih družbenih vrednot, ki spet dajejo določen občutek varnosti), – psihološke okoliščine življenja in dela (vprašanje življenjske ekonomije. V vsak odnos vlagamo določen del svoje energije. Vlagamo oz. investiramo zato, ker pričakujemo, da bomo dobili investicijo povrnjeno, torej, da nam bodo ti odnosi zadovoljili določene potrebe (materialne, socialne, kognitivne potrebe, varnost, sprejetost, osebno rast…), – osebnostne lastnosti: najpogosteje pregorijo najsposobnejši, najodgovornejši in najučinkovitejši ljudje, tisti, ki so bili do zloma uspešnejši od povprečja. 26 StOPnjE RAzvOjA iZGORelOsTi Stanje dobrega počutja in polnih energetskih rezerv imenujemo čilost. Ko potrošimo del energije (telesne, čustvene, kognitivne) se pojavi stanje utrujenosti. To odpravimo s počitkom ali z zamenjavo aktivnosti. V bistvu smo ves čas v dinamičnem nihanju med tema stanjema. Nakopičeno utrujenost kot posledico pomanjkanja počitka in okrevanja po naporu, imenujemo preutrujenost. Odločitev o tem, kako bomo ravnali v tem stanju, je zavestna in lahko pomeni izbiro med zdravjem in boleznijo. Kandidat za izgorelost bo signale preutrujenosti ignoriral in še povečal svojo aktivnost, delovati bo začel skrajno storilno, namesto da bi se odmaknil od obremenitev. Z begom v deloholizem telesni opozorilni znaki poniknejo. Nadaljnje izčrpavanje vodi v izgorevanje. Prva stopnja izgorevanja je izčrpanost: občutek kronične utrujenosti, ki ga taka oseba ignorira in presega z aktiviranjem novih in novih osebnostnih resursov. Število znakov je majhno, zato imamo občutek, da gre za začasno stanje, ki ga je mogoče odpraviti celo z ignoriranjem počutja in krajšim dopustom. Značilna je izrazita storilno-stna usmerjenost, občutek odgovornosti ter občutek, da nas vsi potrebujejo. Ta stopnja lahko traja več let. Pojavi se: – občutek kronične utrujenosti, ki ne mine po počitku, – telesne bolečine zjutraj in zvečer, – napadi hitrega bitja srca ali panični napadi, – prebavne težave, – motnje spanja, – občutek razočaranja nad ljudmi, občutek, da so stiki z ljudmi naporni, – občutek frustriranosti in nemoči, Delo in varnost 52/2007/1 Razvoj in znanost – zanikanje telesne in psihične utrujenosti in bolečin, – povečana aktivnost, – razdražljivost in krivda, – žalost, depresivni občutki, – postavljanje potreb drugega pred svoje… druga stopnja izgorevanja je preiz-črpanost. Pojavijo se močni telesni in kognitivni simptomi preizčrpanosti in občutek ujetosti v način življenja in dela ter v odnose. Nanje oseba reagira aktivno, z menjavo delovnega ali osebnega okolja, vendar s sabo v nova okolja in odnose prenaša svoje lastne vzorce vedenja in s tem vzroke za izgorelost. Tako se še dodatno izčrpava, ker je za prilagajanje potrebna spet nova energija. Pojavijo se tudi občutki krivde in upadanja samopodobe. Raste število znakov kot njihova intenzivnost. Stopnja lahko traja leto do dve. Pojavi se: – močno nihanje krvnega tlaka, – telesne bolečine, – glavoboli, – upad energije, – občutek ujetosti, – jeza, ki se lahko stopnjuje do napadov besa in cinizma, – grobost in okrutnost, – nezmožnost obvladovanja lastnih čustev, – občutki krivde zaradi objektivne nemoči, – odtujevanje do bližnjih ljudi in sodelavcev, – oteženo prepoznavanje laži in manipulacij, – suicidalne ideje (brez sistematičnih priprav na samomor), – upadanje samopodobe, – zanikanje lastnih potreb, – potreba po umiku iz delovnega in življenjskega okolja… Tretja stopnja je adrenalna izgorelost. Pride do skoraj popolne izgube energije, velikega psihofzičnega in nevrološkega zloma (disfunkcija HHS osi), ki se pogosto kaže kot psihična motnja – ponavadi v obliki hudih depresivnih simptomov, ki lahko pripeljejo celo do samomora, lahko pa pride do infarkta, hudih prebavnih težav ipd. Sem uvrščamo tudi stanje neposredno pred zlomom, ko so vsi simptomi na višku, vendar se človek navzlic temu navzven trudi vzdrževati videz aktivnosti, pri čemer ne zmore več nikakršnega prilagajanja spremembam okoliščin. V to stopnjo spada tudi obdobje po zlomu, ko prvi popolni izčrpanosti sledijo intenzivni vpogledi, sprememba Delo in varnost 52/2007/1 vrednostnega sistema ter osebnostnih lastnosti. Obdobje pred zlomom lahko traja nekaj mesecev, sam zlom nekaj tednov, okrevanje po njem pa v povprečju dve do štiri leta. V obdobju pred adrenalnim zlomom je poleg intenzivne telesne in psihične simptomatike značilna: – izguba občutka za čas, – nezmožnost odločanja, – neprepoznavanje manipulacij, – močne motnje spanja, ponavadi kot nespečnost ali prekinjeno spanje, – napadi besa, skrajni cinizem, – depresivni občutki, – skoraj popolna prekinitev socialnih stikov, tudi z najbližjimi ljudmi, – odsotnost pobud, – nazmožnost načrtovanja, odsotnost sanjarjenja, – napadi joka, – izguba smisla in varnosti, – načrtovanje bilančnega samomora. Zvišanje kortizola, ki se pojavlja pri izgorevanju pred adrenalnimzlomom, se lahko kaže kot hiperglikemija, evforija, povišana energija, vznemirjenost, povišanje želodčne kisline, povišan krvni tlak, pa tudi zmanjšanje mišične mase in prerazporeditev maščobe v telesu (centralna debelost) ali kot zmanjšan imunski odziv organizma. Pomanjkanje kortizola po adrenalnem zlomu se lahko odraža kot hipoglikemi-ja, nemir, nespečnost, nesposobnost koncentracije, depresivnost, apatija, utrujenost (znižana presnova ogljikovih hidratov), razdražljivost, negativizem, upad iniciativnosti ali socialna izolacija. Neposredno ali posredno pride lahko do motenj v delovanju vseh organov v telesu. Pride do motenj v imunskem sistemu. Lahko pride do otekanja, omotičnosti, driske ali zaprtosti, znižanega krvnega tlaka, vrtoglavic. Pride do motnje v recepciji serotonina, kar ima za posledico depresivno simptomatiko. Lahko pride tudi do motenj v delovanju sprednjega možganskega režnja, kar ima za posledico spremembe v presoji in obnašanju osebe, spomina in izražanja čustev. Značilen je tudi: – ekstremno močan upad telesne energije (vsak telesni gib predstavlja izjemen napor), – onemogočeno ali skrajno oteženo ohranjanje budnosti (spanje tudi po 18 ur dnevno), – zmanjšanje odpornosti, – bolečine v mišicah in sklepih brez predhodnega napora ali znakov patoloških sprememb, – intenzivni znaki senzorne presatu-riranosti in izčrpanosti, ki se lahko stopnjujejo do nekaterih nevroloških simptomov (mravljinčenje po vsem telesu, tremor, moteča svetloba…), – nezmožnost koncentracije (nezmožnost branja ali razumevanja prebranega), – trganje miselnega toka, – skrajno omejen kratkoročni spomin in motnje priklica, – nezmožnost odločanja, – priprava na suicid ali suicidalna dejanja bilančnega tipa (občutek ujetosti, objektivne nemoči in predvsem izguba nadzora nad lastnim življenjem, ne pa izguba volje do življenja), – občutek skrajne ranljivosti in neza- ščitenosti, – občutek nemoči in krivde, ki so posledica zmanjšane sposobnosti, zamenja močna jeza in skrajni cinizem ter izrazito pozitivna samopo-doba, – po neka dneh popolne nemoči se začnejo pojavljati izjemno jasni vpogledi v svojo življenjsko situacijo, – navzlic težavam s koncentracijo in spominom je mišljenje zelo jasno, vendar nepovezano z emocionalno in motivacijsko komponento. Posledice adrenalnega zloma so lahko trajne in pripeljejo do invalidske upokojitve. Najbolj značilne so: – močan upad delovnih sposobnosti, – nenadni močni padci psihofzične energije brez prejšnje aktivnosti, – nezmožnost vzpostavljanja psihofzičnega ravnotežja, – periodično vračanje simptomov akutnega adrenalnega zloma v obremenilnih situacijah, – izrazit odpor do prejšnjih življenjskih in delovnih situacij, celo nezmožnost vračanja vanje, – osebnostne spremembe (odgovornost za druge zamenja odgovornost zase), spremembe vrednostnega sistema (zlasti upad altruizma in storilnosti kot vrednote). Ponavadi izgorele zdravijo enako kot depresijo, raziskave pa so potrdile, da imata depresija in izgorelost le četrtino skupnega. Izgorelost je enako pogosta pri moških in ženskah, vvseh starostih, vseh stopnjah izobrazbe in na vseh vrstah delovnih mest. Nekoliko bolj je prisotna v starostni skupini med 30 in 40 letom, ogroženost pa narašča s stopnjo izobrazbe. Med najbolj ogroženimi so učitelji, sledijo menedžerji, tr- 27 Razvoj in znanost govci, gostinci, delavci v osebnih in poslovnih storitvah, samostojni podjetniki in medicinsko osebje. Prvi raziskovalci so ocenjevali izgorelost predvsem pri zdravstvenih in socialnih ter delavcih, ki se poklicno ukvarjajo s pomočjo drugim: učiteljih, vzgojiteljih, defektologih, policistih, pilotih, novinarjih. Novejše raziskave pa kažejo, da so ogroženi prav vsi poklici. Po nekaterih študijah so najbolj ogroženi učitelji, sledijo zaposleni v gostinstvu, trgovini in proizvodnji, delavci v poslovnih storitvah, trgovini in šele na šestem mestu delavci v zdravstvu. O menedžerjih, učiteljih, marketinških delavcih, ljudeh v ustvarjalnih poklicih, programerjih, politikih, psihoterapevtih, ki so v študijah po svetu visoko rizični, pa pri nas ni podatkov. Izgorelost se med zaposlenimi in nezaposlenimi, ki jih pesti občutek nemoči, ujetosti v situacijo in vlaganje energije v prazno, pojavlja enako pogosto in intenzivno. KAKO IZ IZGORELOSTI V zahodnih državah, kjer je pojav iz-gorelosti najbolj izražen in raziskan, so se zavedli tudi velike gospodarske škode, ki jo prinaša odsotnost iz dela, menjava delovnih mest, zmanjšana učinkovitost dela, prezgodnje upokojevanje… Zato ne preseneča dejstvo, da so razvili številne programe, ki so usmerjeni v zmanjševanje stresa na delovnem mestu in v odpravljanje posledic izgorelosti. Razlikujemo preventivne in kurativne programe, glede na raven ukrepanja pa so lahko primarni (zmanjševanje stresa), sekundarni (obvladovanje stresa) ali terciarni (strokovna pomoč zaposlenim). Glede na ciljno populacijo so lahko usmerjeni v odnos posameznik – delovna organizacija ali pa na celotno delovno organizacijo. Med tehnikami so najpogosteje uporabljene učenje relaksacije in meditacije, biofeedback, kognitivne obvladovalne strategije in priporočanje sprememb na organizacijski ravni. Pri načrtovanju tovrstnih programov morajo sodelovati tudi zaposleni, ki bodo vključeni v izbrani program. Ponudba programov za pomoč pri obvladovanju stresa je vedno večja tudi v Sloveniji. Sicer pa se zdi, da splošnega odgovora, ki bi slehernemu jasno pokazal, kako najbolje obvladati stresne položaje in zmanjšati nevarnost izgorevanja, ni. Vsak si mora poiskati svoj recept v skladu s svojo osebnostjo, ambicijami, potrebami in izkušnjami. 28 Pri človeku, ki izgoreva, se pojavlja vse več telesnih in psihičnih težav. Ko gre k zdravniku, za telesne težave navadno prejme simptomatska zdravila in nasvet, naj si odpočije. Pri psihičnih težavah, kot so zmanjšanje koncentracije, motnje spanja, depresivni občutki ipd., pa mu zdravnik največkrat predpiše an-tidepresive ali pomirjevala. V obdobju izgorevanja so prvi sicer ustrezna pomoč, saj olajšajo neprijetne občutke in zavirajo (pretirano) izločanje kortizola. Antidepresivi še dodatno zmanjšujejo izločanje kortizola, ki je pri adrenalni izgorelosti zaradi funkcionalne motnje že tako ali tako znižan. Pomanjkanje kortizola se odraža kot apatija, utrujenost ali slabo počutje, saj vpliva na metabolizem ogljikovih hidratov. Logičen zaključek je torej, da dolgotrajno jemanje antidepresivov pri izgorelih osebah morda celo kronifcira stanje zmanjšanja energije. Prav tako je treba poudariti, da jemanje antidepresivov med izgorevanjem (ko je raven kortizola še povečana) sicer res popravi razpoloženje, vendar brez vzporedne psihoterapevtske pomoči lahko celo pospeši proces izgorevanja. Toda to ni dovolj. Zaradi boljšega počutja in občutka, da se mu je energija povrnila, se zlahka utegne zgoditi, da se bo človek še naprej izčrpaval, če ne bo ničesar spremenil v odnosu do samega sebe. Zato je treba tistemu, ki izgoreva, poleg zdravil nujno omogočiti strokovno svetovanje ali terapevtsko pomoč. Izgorelemu človeku moramo najprej omogočiti, da se odmakne iz situacije, ki ga je pripeljala do zloma, in ga zavarovati pred pritiski okolja. Neposredno po zlomu potrebuje predvsem varnost, občutek sprejetosti in mir. Ta faza traja, dokler človek znova na začuti volje do življenja (navadno je to nekaj tednov do nekaj mesecev). Vsa pozornost je takrat usmerjena v umirjanje telesa in počitek. Izgorelemu je treba omogočiti, da brez pritiskov spregovori o sebi in svojih težavah ter izraža občutke in čustva. Priporočeni ukrepi pri tistih, ki začutijo izgorelost: 1. skrbite zase – najprej postavite svoj lastni varovalni program. V svoje delo vpeljite zabavo ali tako vrsto dela, ki vas sprošča. Ko ste pod stresom, je pomembno, da čim več časa preživite s svojo družino, si vzamete čas za svoje konjičke in svoje interese, 2. določite meje vašega delovanja – premislite o svojem delu in določite področja, kje je treba določiti meje, npr. spremenite vaš delovni čas, zmanjšajte število težavnih strank, klientu recite NE, čeprav s tem tvegate odhod k drugemu strokovnjaku oz. v drugo podjetje, kar je bolj zdravo kot popuščati njegovim nerealnim zahtevam. Določiti je treba meje svojega profesionalnega dela in se prepričati, da v življenju obstajajo pomembnejše stvari kot je služba, 3. določite ukrepe za obvladovanje stresa – določite osebo, s katero se lahko pogovorite, če se ne želite o tem pogovoriti s svojimi kolegi. Obrnite se na starega študijskega prijatelja, bivšega profesorja ali mentorja. Pomoč lahko poiščete tudi v vaši verski skupnosti ali pri psihotera-pevtu. Možne so tudi skrajne rešitve, kot so vključevanje v izobraževanje zaradi preusmeritve poklicne kariere ali spremembe poklica, 4. analizirajte sami sebe - določite vaše vrednote in vaše želje, katere stvari delate dobro in radi oz. česa ne znate in ne marate delati. Izgorelost pogosto nastane zaradi nesorazmerja med vašimi željami in interesi na eni strani ter zahtevami vašega delovnega mesta na drugi. S takšno analizo se lahko odločite tudi za spremembo prakse, ker boste bolj natančno vedeli, kaj in kako želite delati, 5. premagajte kompleks, da so drugi vedno boljši in da se to dogaja le vam – danes so časi, v katerih se spremembe dogajajo zelo hitro. Razviti morate takšne veščine, ki vam bodo pomagale, da boste prenašali spremembe in ustvarili obrambne mehanizme za zaščito pred sindromom izgorelosti pri delu. Nekateri trdijo, da jih stres (pritisk) sili k boljšemu delu. To je do neke mere res, vendar pri večanju pritiska dosežemo točko, ko se kakovost naše storilnosti ne veča, ampak začne vztrajno padati. Zato sta toliko bolj pomembna samo-nadzor in udejstvovanje posameznikovih preventivnih ukrepov. Najprej poskušamo določiti glavne dejavnike stresa. Opredelimo, kaj nas pri delu vzpodbuja in kaj nas spravlja v nelagodje. Ponovno preverimo tudi svoja pričakovanja, kijih imamo o delovnem mestu, in zadolžitve. Pomembne so naše izkušnje uspeha (varovalni dejavnik) – na to ne smemo kar pozabiti. Delo in varnost 52/2007/1 Razvoj in znanost Oporne točke za izhod iz izgorelosti: – opredelite kratko- in dolgoročne cilje, ki temeljijo na realnih osnovah, – namenite več pozornosti lastnemu zdravju – prehranjevalnim in pivskim navadam in zdravi telesni aktivnosti, – rezervirajte si vsak dan čas za sprostitev in vsaj nekaj časa preživite brez v naprej določenih opravil, – osvežite svoja stara prijateljstva in vzpostavite nova in se z njimi pogovarjajte o svojih doživetjih in občutkih ter ne zadržujte svojih frustracij in jeze v sebi, – analizirajte, kako preživite posamezen dan in se naučite upravljati s časom, – naučite se reči NE, kadar vas pozivajo k opravilom, ki presegajo vašo razpoložljivo energijo in vaše zmožnosti, – naučite se prelagati odgovornost tudi na druge ljudi, ker niste nenadomestljivi, – skušajte ponovno najti smisel za humor, ki ste ga verjetno izgubili. Poskušajte se vsaj včasih nasmejati okoliščinam, – ostanite v stiku s samim seboj in svojimi vrednotami. Naučite se spoznati, kdaj ste presegli mejo izčrpanosti in kdaj so izčrpane vaše notranje zaloge energije. LItERAtURA: 1. 2. 3. 4. 5. Vrtačnik I. (Ne)ekonomika izgorelosti, Maneger 5, 2006 Pšeničny A. 17 mitov in 3 resnice o izgorelosti, Manager 3, 2006 Pšeničny A., Pernat M. Preprečevanje in zdravljenje adrenalne izgorelosti, Viva 5, 006 Pšeničny A. Adrenalna izgorelost – adrenalni burnout, Viva 4, 2006 Čepin-Čander M. Ko si na smrt utrujen - dobesedno, Dnevnik, Zelena pika 29. 4. 2006 6. Kužet Z. Podjetju ne smemo žrtvovati svojega zdravja, Dnevnik, 23. 5. 2006 7. Jurančič Šribar L. Izgorelost – metafora čas, ki ga živimo, Delo – Sobotna priloga, 8. 7. 2006 8. Miko N. Zakaj se braniti odkrite besede, Delo, Ona, 20. 7. 2006 9. Bandur S. Raziskava o izgorelosti. Najpogosteje doleti najbolj prizadevne ljudi. Delo, Delova borza dela. 22. 7. 2006 10. Podnar K. Izguba nadzora nad življenjem. Dnevnik, Moje zdravje, 5. 9. 2006 11.Vistorovski N. Življenjska izgorelost. Delo, Ona, 3.10.2006 12.Pšeničny A., Jurančič Šribar L. Nasilje vsakdanjega življenja, Andragoška spoznanja 12 (4): 2006 13.Findeisen D. Osebni izobraževalni moduli. Andragoška spoznanja 11 (2): 2005 14. Pšeničny A.,Findeisen D. Poklicna izgorelost ali zavzetost za delo, to je zdaj vprašanje, Andragoška spoznanja 11 (3), 2005 15. Pšeničny A. Počutil sem se kot petrolejka. Andragoška spoznanja, 11 (3), 2005 16.Šubic P. Diagnoza: Poklicna izgorelost, Manager 1, 2006 17. Maslach C., Leiter M.P. Resnica o izgorevanju na delovnem mestu. Educy, Ljubljana, 2002 18.Rotar Pavlič D. Izgorelost. 9. Krkini rehabilitacijski dnevi, Otočec, 2003 UPOKOJILA SE JE UREDNICA TATJAnA ŠRoL Konec lanskega leta je iz naše sredine odšla v zasluženi pokoj dolgoletna urednica revije Delo in varnost. Dolga leta je urejala revijo in skrbela praktično za vse, kar je bilo z revijo povezano. Poleg urejanja in zbiranja člankov je bila tudi lektorica in oblikovalka člankov ter vsebine revije. S svojim prizadevanjem je znala pritegniti najboljše avtorje. Z njihovimi zanimivimi članki je skrbela za branost in pestrost revije. Njena delavnost in zavzetost na eni ter umirjenost na drugi strani so lastnosti, ki so ohranjale revijo kljub težkim obdobjem (ob spremembi gospodarskega sistema) kot edino revijo na tem področju v Sloveniji. Z velikim veseljem je pred tremi leti sprejela nov izziv ob vsebinski prenovi revije, ki je nastala ob prihodu novih sodelavcev. Kljub upokojitvi pa ostaja povezana z revijo kot zunanja sodelavka. Želimo ji še veliko zdravja in uspehov in se ji zahvaljujemo za njen prispevek k reviji. Glavni in odgovorni urednik Mag. Milan SRNA Delo in varnost 52/2007/1 29 fRazvoj in znanost kAko RAZPoZ o ATI STRES V DELoVnEM OKOLJU prim., prof. dr. Marjan Bilban, dr. med. Stres je defniran kot sindrom, ki vklju- • 56 % delavcev poroča o tem, da osi hipotalamus - hipofza – nad- čuje nespecifčno reakcijo organizma morajo delo opravljati zelo hitro. ledvična žleza, kar lahko omogoči na doživljaj iz okolja. Če prilagodimo Vse pogosteje pa so delavci izposta- prilagoditev organizma ali pa vodi v pojem, da ustreza shemi delovnega vljeni tudi »šikaniranjem« in neprija- bolezni ali morebitno smrt; okolja, lahko defniramo stres kot opa- znim psihosocialnim razmeram v de- 4. lahko opredelimo kot doživetje, ki ženo porušeno ravnotežje med zahte- lovnem okolju: ima za posledico psihično nape- vami delovnega mesta ter posamezni- • 9 % delavcev poroča o »šikanira- tost, ta pa za organizem ogrožujo- kovimi zmožnostmi, da jih izvede, koso nju«, če fziološke procese; pomembne tudi posledice neuspeha. • 4 % poroča o pojavljanju psihične- 5. je dogajanje, ki zmoti človekovo no- Stres je generičen pojem, ki se nana- ga mučenja in izživljanja. tranje ravnovesje in aktivira njegove ša na začasni prilagoditveni proces. Podatki kažejo, da se pojavljajo zna- prilagoditvene procese, ki se odvi- Izgorelost pa je končna stopnja, ko ki preobremenjenosti, ki so posledica jajo na duševni, telesni in socialni odpovedo prilagoditveni procesi. Izgo- neustreznih organizacijskih razmerij, ravni; relost vodi v razvoj negativnih stališč neupoštevanja razpoložljivih kadrov in 6. je nekaj, kar človeku pomeni oviro, in vedenja do dela in organizacije, v pomanjkljivih vlaganj v kadrovske zmo- zahtevo, obremenitev ali izziv, na razvoj čustvene napetosti, utrujenosti, gljivosti v posameznem sistemu. Posle- katerega reagira s svojo oceno sta- izčrpanosti, medtem ko se to pri stresu dica tega je beg iz delovnega okolja. nja, ko tehta moč stresorjev in vre- ne pojavi nujno. V državah Evropske skupnosti je 50 dnoti vire za obvladovanje stresa, do 60 % izgubljenih delovnih dni po- kar vodi do njegove reakcije, 1. UVoD sledica doživetij preobremenjenosti, 7. je reakcija organizma na dražljaje doživetij stresa v delovnem okolju ali z iz okolja, ki ima znake obrambe in a rezuatov Eurostata iz leto drugimi besedami: Evropsko skupnost prilagajanja (stanje splošnega alar- 2000 The health safety of man and ma), stane absentizem zaradi negativnih women at work kaže, da postaja stres vplivov stresa 20 milijard evrov letno. 8. je kompleksna transakcija med v delovnem okolju drugi najpomemb- Stres v delovnem okolju je torej človekom in njegovim okoljem, ki nejši zdravstveni problem. Pred njim ska stvarnost ki so se je države razvi- zunanje sile ali pritiske povezuje s so le obolenja gibal, ki so lahko pos e- te E močno zavedl zavedajo se situacijsko bojaznijo prek zaznave dica neustreznih ekoloških in tehnolo- grož njenih ekonomskih posledic in zato so nje, ških pogojev dela. Stres na delovnem pripravljene vta namen tudi kaj storiti 9. je stanje psihične in fzične priprav- mestu, doživljanje napetosti, neobvla- ljenosti, da se z obremenitvijo soo- dovanja, razkoraka med zahtevami 2. DEFInIcIJE STRESA: čimo, se ji prilagodimo in jo obvla- delovnega okolja in zmogljivostmi de- damo, lavcev, je posledica vpliva neustreznih 1. je (v najširšem smislu) preobreme- 10. je pritisk, ki povzroča različne tele- organizacijskih razmerij in neupošte- njenost, ko ogroža fzično in dušev- sne in duševne težave, vanja razpoložljivih človeških virov. no integriteto človeka. Povzročajo 11. je nespecifčen odgovor organiz- Rezultati raziskav, predstavljenih v Eu- ga razni biološki (lakota, žeja, bo- ma, kije posledica prijetnih in ne- rostatu, kažejo, da: lezen), fzični (potres, požar, skraj- prijetnih stimulacij v razvoju sleher- • 35 % zaposlenih nima nadzora nad na temperatura okolja), psiholo- nega od nas (otroška doba, puber-svojim delom, ški (strah, neuspehi in negativna teta, doba odraslosti in starosti), • 29 % delavcev nima vpliva na izbor pričakovanja) in socialni dejavniki 12. v splošnem smislu je trošenje ži-metod dela, (konfikti v družini ali pri delu, brez- vljenjske energije, v posebnem pa • 30 % ne more vplivati na hitrost, s poselnost), stanje, ki ruši ravnovesje in se kaže katero morajo delo opravljati, 2. je sklop odzivov našega organizma s sindromom prilagajanja, • 39 % delavcev ne more vplivati na na delovanje stresorjev, ki poteka 13. je lahko vse, kar spodbudi človeka to, kdaj imajo odmor med delom, po določenem zakonitem vzorcu h kreativnosti in prisebnosti. Stres • 55 % delavcev ne more vplivati na (stresor - stadij alarma - stadij od- lahko pomeni tudi negativno ču-razpored delovnega časa, pora – stadij izčrpanosti); stveno stanje, ko posameznik ni • 40 % delavcev poroča o doživeti 3. je stanje organizma nad vplivom sposoben uskladiti svojega življe-monotoniji pri delu, mogočih in/ali dolgotrajnih doživ- nja in je neodporen proti zunanjim • 60 % delavcev poroča o pritisku, ki ljajev (stresorjev), na katere orga- in notranjim okoliščinam, ga doživljajo zaradi prenapetih ča- nizem ni pripravljen in za katerega 14. je občutenje fziološke, psihološke sovnih rokov, je značilno nespecifčno aktiviranje in emocionalne napetosti ob soo- 30 Delo in varnost 52/2007/1 Razvoj in znanost čenju z različnimi življenjskimi situ- ci, povišana ali znižana temperatu- ljiva oblika, saj sposobnosti za obvla- acijami, ra, hrup in drugi zelo intenzivni me- dovanje zahtev niso skladne s pritiski 15. je življenjsko dejstvo, ki ga lahko hanski ali fzični vplivi, ali z nalogami okolja. Tudi odsotnost obravnavamo kot impulz, odgovor- - biološki in fziološki stres, izzvan zahtev iz okolja je lahko vir škodljivega nost ali kot proces, z biološkimi in fziološkimi dejav- stresa. Posameznik zaradi takšnega 16. je program telesnega prilagajanja niki, kot so poškodbe organizma, stanja zapade v zdolgočasenost, neu-novim okoliščinam, odgovor na dra- izguba telesnih tekočin, toksični in stvarjalnost in nezadovoljstvo, pa tudi žljaje, ki motijo osebno ravnotežje, infektivni agensi, stradanje, motnje v bolezen. 17. je reakcija organizma na dražljaje bioloških ritmov, motnje metabol- Številni stresni dogodki izzvenijo brez iz okolja-vključuje znake obrambe nega ravnotežja in podobno, opaznih učinkov, saj so bili podporni in prilagajanja, - psihološki stres, povzročen z ne- viri dovolj učinkoviti. Nabava nove de- 18. je neskladje med dojemanjem zah- nadnim in nepričakovanim življenj- lovne opreme uspešnemu podjetniku tev na eni in sposobnosti za obvla- skim dogodkom, nevarno situacijo, ne bo delala težav (nevtralni stres), dovanje zahtev na drugi strani, ogrožanjem, konfikti in nizom dru- neuspešnemu pa bo povzročala vzne- 19. je telesna in duševna reakcija na gih pojavov in dejavnikov, ki imajo mirjenje (distres). spremembo, neprijeten ali ogrožajoč značaj za 20. je odziv organizma na potencialno posameznika, 3. DELoVnI STRES škodljiv dejavnik, - socialni stres, povzročen z dejav- 21. je odziv organizma na škodljive (zu- niki pretežno socialne narave, ki nanje) vplive, običajno ne prizadenejo le posa- 22.je dogajanje, ki ga sproži vsaka meznika, pač pa tudi določeno sprememba, ki zmoti človekovo no- socialno okolje in družbo v celoti. tranje ravnotežje in aktivira njego- Sem sodijo vse hitre družbene ve prilagoditvene potenciale, spremembe, ki ogrožajo osebne in 23. je stanje napetosti organizma, ki v kolektivne pravice, moralni in soci-njem sproži obrambo, s katero se alni sistem varnosti. Najpogosteje organizem sooči z vsem, kar ga ga povzročajo različni medosebni ogroža, spori, socialne krize, nemiri, upori 24. je vsota vseh nespecifčnih učinkov ipd. Običajno ne gre le za enega dejavnikov, ki lahko vplivajo na člo- samega, ampak za niz dejavnikov, veka. ki jih povezujemo v psihosocialne 25. … dejavnike stresa, kjer so poleg zu- Stres povečini povzroča nekaj/nekdo nanjih stresorjev pomembne tudi zunaj našega organizma, njegove po- osebne lastnosti in izkušnje izpo- sledice pa so notranje, psihološke ali stavljene osebe. fziološke narave, navadno opisane kot Stres sam po sebi ni škodljiv, saj ga za napetost, napor. Stresorje karkoli, kar učinkovito in ustvarjalno delo pravza- predstavlja človeku določeno zahtevo, prav potrebujemo. Med njegove učin- obremenitev in/ali izziv. ke uvrščamo tudi usposabljanje za re- Stresni odziv poteka po zakonitem ševanje težav, ustvarjanje dejavnega vzorcu. V prvi - alarmni fazi, povzroče odnosa do življenja, krepitev samoza- stresorji navadno upad in dezorgani- vesti in samospoštovanja. Pomemb- zacijo delovanja (šok), kmalu pase po- no je predvsem, kako človek zazna javijo znaki mobilizacije in pripravljanja skladnost in neskladnost zahtev okolja na spoprijem s stresorjem (protišok). in svojih sposobnosti, da lahko nanje V fazi odpora se okrepita delovanje in reagira. Ker je ta zaznava subjektivne prizadevanje organizma, da bi uspe- narave je razumljivo, da je doživljanje šno obvladal učinek stresorjev. Če posameznih vrst stresov pri vsakem ta prizadevanja uspejo, se delovanje človeku različno. Kar nekomu pomeni povrne na običajno raven, če so neu- hudo stresno obremenitev, lahko na spešna in takšna tudi ostanejo, začne drugega vpliva spodbujajoče, ali pa delovanje pešati, pojavijo se znaki iz- nima nobenega učinka. črpanosti in motnje, ki se v skrajnem O evstresu govorimo, kadar so učinki primeru končajo s smrtjo oziroma sa- stresnega dogajanja na posameznika Med stresorje na delovnem mestu so- momorom. pozitivni (nekateri ga imenujejo tudi dijo tudi: Klasifkacija stresa glede na objektiv- dobri stres). Takšno stanje ga zato mo- – časovni pritiski in (pre)hiter tempo ne dejavnike, ki delujejo na človeka in tivira za delo ter ugodno vpliva na tele- dela, z neodložljivimi temini, povzročajo stresno reakcijo: sno in duševno zdravje in počutje. – slaba organizacija dela, pomanjka- – fzični stres, povzročen z energet- Distres zajema negativne učinke, ki nje informacij, nepoznavanje svoje skimi spremembami v človekovem jih imajo stresorji na posameznika. vloge in odgovornosti na delovnem okolju, oziroma hitrim in nepričako- Označujejo ga kot napor ali napetost, mestu, vanim delovanjem mehaničnih ali ki ostane, kadar prvotna težava ni bila – nezmožnost organizirati svoje delo fzičnih dejavnikov, kot so npr. udar- zadovoljivo rešena. Za človeka je škod- ali vplivati na spremembo dela, Vire stresa po Cooperju in Marshallu lahko razdelimo na šest kategorij: 1. stres, ki izhaja iz dela (delovne obremenitve, dolgotrajen delavnik, izmensko delo, fzično delovno okolje), 2. stres, ki izhaja iz vloge odgovornosti (dvoumnost vloge, stopnja odgovornosti za druge, konfiktnostvlog), 3. stres, ki izhaja iz odnosov na delovnem mestu, 4. stres, ki izhaja iz kariernega odnosa, 5. stres, ki izhaja iz organizacijske strukture, klime, kulture, 6. delo in družina kot stresor. Individualni stresorji so pogojeni predvsem s posameznimi lastnostmi delavca oziroma posameznika. Stresorje na delovnem mestu lahko razdelimo na značilnosti delovnega okolja, kijih zaposleni doživlja kot grožnjo: - nasprotja med zahtevami in dejanskim izpolnjevanjem obveznosti na delovnem mestu; - nejasnosti delovnih zahtev o prioriteti, pričakovanjih in ocenjevanju; - preobremenjenost glede na dejanske možnosti; - nezadostna usposobljenost za delo (izobrazba, izkušnje, možnost dodatnega izobraževanja). Glavni povzročitelji stresa na delovnem mestu (gl. tab. 1) Delo in varnost 52/2007/1 31 Razvoj in znanost Tabela 1 DELO • zahtevnost dela • hitrost, spremenljivost, pomembnost dela • samostojnost pri delu • delo v izmeni, trajanje dela • fzično okolje (hrup, kvaliteta zraka: temperatura, prah…) • izolacija na delovnem mestu (delo v skupini, sam) VLOGA ORGANIZACIJE DELA • stopnja odgovornosti (odgovornost za druge) • konfikti vlog (konfiktne zahteve dela, številni nad- zorniki, vodstvo) • nejasnost vlog (nejasnost pri delitvi odgovornosti, pri pričakovanjih) MOŽNOST NAPREDOVANjA • nazadovanje, napredovanje • zagotovljeno delo (strah pred odpustom zaradi ekonomskih razlogov ali pomanjkanja dela) • možnost napredovanja • celostno zadovoljstvo pri delu ODNOSI PRI DELU • z nadzorniki, nadrejenimi • s sodelavci • s podrejenimi • nasilne grožnje, nadlegovanje… ORGANIZACIJSKA STRUKTURA, VZDUŠJE PRI DELU • sodelovanje pri odločitvah • način vodenja • način sporazumevanja – f zične obremenitve in prostorska omejenost, – nočno delo, delo s strankami in izolirano delo brez sodelovanja sodelavcev in nadrejenih, – napake in spodrsljaji niso dovoljeni in so kaznovani, tvorijo pritisk nad delavci itd. Delovni stres je defniran kot emocionalno stanje, ki je rezultat razlike med zahtevami in sposobnostmi posameznika za prenašanje stresa. Stresna situacija lahko postane negativna izkušnja z emocionalnega vidika, ki se lahko poveže z neprijetnimi stanji anksioznosti, napetosti, depresije itd. osnovna predpostavka je, da stopnja prilagojenosti na okolje oziroma skladnost med zahtevami okolja in karakteristikami posameznika neposredno vpliva na raven zadovoljstva in učinke pri delu. V tem primeru pod okoljem razumemo tako družbeno kot fzično okolje. Stres pri delu je mogoče opisati z več dejavniki: • delovni položaj je med najpomembnejšimi povzročitelji stresa pri delu. Neredko je povezan s pre-nasičenostjo z delom, ki je opazna pri tekočih trakovih in nekaterih delih s stroji. Posebej izpostavljena so vodilna delovna mesta – mene-džerji, pogosto delajo dlje, veliko telefonirajo, sprejemajo številne obiske in sodelujejo na številnih sestankih. Navadno tudi nadpovprečno kadijo in pijejo (alkohol), kar ima za posledico tudi veliko incidenco koronarnih bolezni. Preobremenjenost in/ali prenasičenost z delovnimi nalogami vpliva na krvni tlak in količino holesterola v krvi, • pomanjkanje kontrole (dela, ki ne dopuščajo avtonomije, svobodnega odločanja in časovne razporeditve ter soodločanja (nizka stopnja kontrole), imajo pogosto za posledico povišan krvni tlak in so dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja. Nove tehnologije pa žal zahtevajo ogromno tovrstnih opravil, • ponavljajoča se opravila (zanje je značilna tako prenasičenost kot pomanjkanje kontrole. Z avtomatizacijo je tega dela precej manj, še zmeraj pa ga najdemo ponekod (v industrijah z manj razvito sodobno tehnologijo) in je stresogeno), • odgovornost za druge (dokazano je slabše zdravstveno stanje menedžerjev v primerjavi z drugimi visoko usposobljenimi strokovnjaki, katerih delo ne vključuje toliko odgovornosti za druge. Ta je pomembno povezana s kajenjem, povišanim krvnim tlakom in visoko stopnjo holesterola v krvi. Prinaša mnoge dodatne napetosti, skrbi in včasih tudi težavne medosebne odnose. Občutek odgovornosti za 32 druge lahko zavira uspešno obvladovanje stresa in odločanje); • konfiktnost vlog (pojavi se, kadar se oseba znajde v primežu različnih pritiskov nadrejenih in podrejenih, sodelavcev in strank. Takšno stanje povzroča povišanje krvnega tlaka ter potrjeno vpliva na število pritožb o somatskih tegobah), • nevarnost (nekateri poklici (npr. vojaški, policijski, gasilski) so lahko zelo nevarni. Percepirana nevarnost vpliva na povišanje adrenalina, srčni utrip in krvni tlak. Če je takšno stanje dolgotrajno, lahko pride do bolezni. Seveda se ljudje z nekakšno samo-selekcijo odločajo za »nevarne« poklice. Izbirajo jih tisti, ki sta jim nevarnost in napetost ljubi, bojazen pa tuja. Vsekakor pa je podaljšana izpostavljenost nevarnosti (recimo med vojno) škodljiva (vojne nevroze in podobno), • stresorji okolja (vročina, onesnaženost zraka, hrup, prah in podobno, so v nekaterih primerih in delovnih razmerah izrazito patogeni dejavniki in povzročajo mnoge, tudi težje bolezni). Stres pomeni delovanje zunanjih ali notranjih dejavnikov, ki rušijo naravno ravnotežje organizma, tako da se javljajo reakcije prilagajanja, spremljane z različnimi fzičnimi in psihološkimi spremembami, ki lahko privedejo celo do bolezni. Veliko je dejavnikov in njihovih kombinacij, ki so lahko izvor psihičnega stresa v delovnem okolju: – odgovornostza varnost ljudi pri običajnem upravljanju strojev, naprav in tehničnih sistemov(upravljane vozil, delo z nevarnimi snovmi, eksplozivi…), – odgovornost za druge ljudi in odločanje o njihovem položaju, razvoju, zdravju, materialni varnosti ipd. (me-nedžerji, upravniki, nadzorniki…), – odgovornostza materialne vrednote (delo s skupno opremo, zahtevnejšimi napravami, večjimi vrednostmi…), – izolirana, osamljena delovna mesta brez stika z drugimi in možnost pomoči drugih pri ogroženosti (nočni čuvaji…), – utrujajoči oz. oteženi stiki z drugimi (dogovarjanje in pregovarjanje o zahtevnih vprašanjih, reševanju problemov, ki vplivajo na zdravje in emocionalno življenje drugih – delo s pacienti, učenci, strankami…), – ponavljajoča se in monotona dela, kjer se naloge ali operacije pona- Delo in varnost 52/2007/1 Razvoj in znanost vljajo v razmaku, krajšem od dveh občutljivost posameznika za določene biti prisoten na veliko sestankih, hkrati minut (tekoči trakovi, pakiranje, stresorje. pa mora svoje lastno delo dokončati do sortiranje, zbiranje, prebiranje…), Prvi dejavnik profesionalnega stresa, ki predvidenih rokov. – vsiljen ritem dela (ritem dela nare- izvira iz delovne organizacije, je količi- Ponavljajoče se delo obsega aktivno-kuje stroj, kontinuirani proizvodni na dela. Vodilni delavci preživljajo več sti, ki se ponavljajo v enakem vrstnem proces, ki ga ni mogoče prekinjati, časa na delovnem mestu kot zaposleni redu brez načrtovanih prekinitev z dru-delo s skupinsko normo…), na nižjih ravneh. Poleg tega si delo no- gimi aktivnostmi oziroma delovnimi – omejevanje svobode in iniciative sijo domov. Še posebej so obremenje- nalogami. Viri nezadovoljstva, ki vodijo pri delu (dela, ki se izvajajo vedno ni tisti, ki imajo dve službi (tudi ženske, do zaposlitvenega stresa, so pomanj-po predpisu in strogem vrstnem ki opravljajo drugi, nič manj zahtevni kanje nadzora nad delovno nalogo in redu: knjigovodstvo, vzdrževanje poklic še v domačem gospodinjstvu). malo samostojnosti, odgovornosti in letal točno po ček listi…), Preobloženost z delom lahko nastane sodelovanja pri odločitvah nadrejenih. – zahteva za razlikovanje detajlov kot posledica odpuščanja: podjetje iz Delavci na ponavljajočih se delih so in s skoncentriranim opazovanjem ekonomskih razlogov odpušča delav- pogosto anksiozni in pod s stresom, (kontrola kvalitete proizvodov, od- ce, njihove naloge pa preloži na tiste, kljub temu da ne izražajo nezadovolj-čitavanje informacij z ekrana, spre- ki so ostali. Vzrok preobloženosti z de- stva nad delom. mljanje dela stroja ter hitra reakcija lom sta tudi slaba delitev dela in slaba Najbolj so z delom zadovoljni delav-ob opozorilnem signalu…), organizacija časa. ci, ki imajo zahtevne delovne naloge – hitrost pri delu (simultano delo na Drugi dejavnik profesionalnega stre- in veliko možnosti odločanja o lastnem več strojih, delo v strežbi – proda- sa je zahtevnost dela. Ugotovili so, da delu. Velik nadzor nad lastnim delom in jalci, delavci za okenci, ki strežejo zahtevnost delovnih opravil povišuje možnost demokratičnega sodelovanja več ljudem naenkrat oz. opravljajo raven holesterola in tveganje za ishe- imata pozitivne zdravstvene posledice več delovnih nalog vzporedno…), mično bolezen srca. Prezahtevno delo na delavca. Oboje govori v prid temu, – kompleksno odločanje in reševa- lahko pripomore k višjemu krvnemu da sta nadzor nad lastnim delom in nje problemov, posebno če je delo tlaku, napetosti, zadregi in samospo- možnost soodločanja pomembna de-vezano na časovne roke, druge lju- štovanju. javnika zaposlitvenega stresa. di, pomanjkanje informacij, naspro- Zaposlitveni stres lahko nastane za- Raziskovalci ugotavljajo, da je delo tujočih informacij oz. proučevanje radi nejasno opredeljenih delovnih v izmenah tretji najpomembnejši de-alternativnih ali analiza več dejav- zahtev. Posledice nejasne opredelje- javnik zaposlitvenega stresa. Delo v nikov…), nosti delovnih zahtev so zmanjšanje izmenah poruši nevrofziološke ritme – drugi dejavniki, ki so povezani z zadovoljstva z delom, samozaupanja telesa, kar se lahko stopnjuje do bo-drugimi izvori psihičnega stresa: in samospoštovanja, splošno nezado- lezni, ki so povezane s stresom. Prav ekstremno izraženi higienski de- voljstvo z življenjem in občutek, da je tako ima delo v izmenah lahko negativ-javniki: hrup, prah, kemikalije, mi- vse zaman. Vse navedeno lahko vodi ne posledice na spanje in družinsko ter kroklima), organizacijski dejavniki: do depresije, nizke motivacije, name- socialno življenje. delo v izmenah, nočno delo, ne- na, da prenehamo delati, povečanega Pomemben stresor sodobnega časa je določen delovni čas), neustrezna krvnega tlaka… tudi delo z zaslonsko opremo. Delo delovna oprema in osebna varoval- K nastanku zaposlitvenega stresa z računalnikom je pogosto rutinsko in na oprema, možnost nastanka kri- lahko pripomore tudi konfikt delavca ponavljajoče; delavci ne čutijo dovolj tičnih dogodkov in izrednih situacij z njegovo delovno vlogo. Konfikt lah- izzivov in zanimanja, ker tako delo ne in posebni dejavniki medosebnih ko nastane zaradi različnih vzrokov: zahteva toliko sposobnosti kot ročno odnosov. Pomembne so tudi hitre sprememba delovne naloge; različni delo. Pri delu z računalnikom mora de-spremembe in inovacije na delu, še skupini nadrejenih zahtevata od delav- lavec obvladati številne spremenljivke, posebej, če se zahteva novo uče- ca različne usluge; delavec dela nekaj, hkrati pa program beleži delavčevo nje in sprememba delovnih navad. česar noče ali misli, da to ni del njego- učinkovitost, s čimer lahko delovodja Simptome stresa na delovnem me- vih delovnih dolžnosti. Posledice kon- delavce nadzira. stu lahko delimo na organizacijske in fikta z delovno nalogo so lahko zniža- Količina stresa, ki ga delavec doživlja, individualne. K prvim štejemo organi- nje zadovoljstva z delom (še posebej, je odvisna od tega, kako visoko je ume-zacijske značilnosti in pogoje, zahteve če prihajajo konfiktne delovne zahteve ščen v delovni hierarhiji. Nižji in srednji dela in značilnosti vlog. Obremenitve najvišjih vodilnih delavcev). menedžerji kažejo več znakov čustvena delovnem mestu so lahko ekolo- Na delu, ki zahteva udejstvovanje na nega in fzičnega slabega počutja kot ške, fziološke, psihološke, lahko pa različnih oddelkih delovne organiza- vodilni. Vir profesionalnega stresa je izhajajo tudi iz načina dela in psihoso- cije ali izven nje, je zaposlitveni stres občutek, da morajo za vodilno delovno cialnih zahtev. Med fziološke obreme- pogost. Delavci, ki so predstavniki mesto žrtvovati del prostega in časa, nitve štejemo položaj telesa pri delu, svojega oddelka znotraj delovne orga- namenjenega družini. Za srednje me-telesno dejavnost, težo dinamičnega nizacije, ali tisti, ki jo predstavljajo na nedžerje so stresne obremenitve po-mišičnega dela, senzorne in toplotne tržišču, so pod pritiskom tako svojega vezane z osebjem in novimi delovnimi obremenitve. Med psihološke obreme- oddelka ali organizacije kot zahtev ce- tehnologijami in postopki, ki jih morajo nitve spadajo intelektualne, psihosen- lotne organizacije ali tržišča. uvesti. Vir nezadovoljstva je občutek, zorne, psihomotorne in emocionalne odgovornost do ljudi je pomemben da ne morejo napredovati znotraj de-obremenitve. Fiziološke obremenitve, dejavnik profesionalnega stresa. Po- lovne organizacije in je novih delovnih kot so hrup, svetloba, vročina itd., lah- večuje stres, kadar mora delavec veli- možnosti malo, pa še pri tistih, ki so, ko povzročijo stres ali pa povečajo ko časa preživeti v interakciji z drugimi, velja velika tekmovalnost. Sprejeti mo- Delo in varnost 52/2007/1 33 Razvoj in znanost rajo celo več pomembnih odločitev kot posameznika, da se izpopolnjuje, kar vodilni, ki odgovornost zanje pogosto ima neredko za posledico pridobitev delijo na posvetih in sestankih. višjih kvalifkacij. Preobilica dela je Hiter tehnološki razvoj v drugi polovici pogosti vzrok stresa, velikokrat zla- 20. stoletja je privedel do velikih spre- sti zaradi nestvarnih rokov. Škodljivo memb v načinu dela in proizvodnje. je lahko tudi delo, ki ni spodbujajoče. Delovna populacijaje postavljena pred Ljudje, ki jih delo ne zadovoljuje ali se vse večje zahteve, kar je povezano z celo soočajo z dejstvom, da so odveč- učenjem in osvajanjem novih delov- ni, pogosto občutijo stres. Stres pora- nih veščin ter vse večjim pritiskom za jajo tudi medsebojni problemi, konfikti, čim hitrejšo proizvodnjo velike količine po kvaliteti in ceni konkurenčnih proizvodov. Spremembe v življenjskem in delovnem okolju se pojavljajo veliko hitreje, kot jim je človek sposoben slediti. Vsaka sprememba zahteva prilagajanje, če pa je le-to oteženo ali onemogočeno, spremembe povzročajo stres. Prišlo je do številnih organizacijskih sprememb: zmanjševanja števila zaposlenih, združevanja podjetij, dela za določen čas, strahu zaradi izgube delovnega mesta, daljših ali krajših obdobij brez zaposlitve, frustrirajoče- sovražnost, nesporazumi… 4. DEJAVnIkI ZA oBVLADoVAnJE STRESA Stres je uniformni odgovor organizma na vzroke, ki ogrožajo njegovo biološko, psihološko in socialno integriteto. Stresa ne določa tisto, kar ga povzroča, ampak človekova reakcija na ta vzrok, torej stresor. Dovzetnost za stres je pomembno odvisna tudi od posameznikovih osebnostnih lastnosti in sposobnosti. ga iskanja novega delovnega mesta ti- Dejavnike, ki vplivajo na obvladovanje stih, ki so ga izgubili, in občutka krivde stresa, lahko v osnovi delimo na: tistih, ki so ga obdržali…). Prav tako pomembne so funkcionalne spremembe: premeščanje delavcev na druga dela in naloge v istem podjetju oz. njihovo angažiranje na raznovrstnih delih, degradacija na lestvici del v primerjavi s prejšnjimi…Prišlo je do številnih fnančnih sprememb: plačilo po subjektivni oceni delodajalca, ki je neodvisna od učinka, kvalitete dela, pa tudi nizke, negotove, neredne plače…Organizacija ritma dela prav tako osebnostne lastnosti, kot so samospoštovanje, čustvena stabilnost, nagnjenost k depresivnosti, naučeni slogi soočanja s stresom, prehodne osebnostne lastnosti, kot so razpoloženja, čustvena stanja, okolje, ocena obremenjujoče situacije, možnost izpovedovanja negativnih občutij, situacijske in druge zunanje dejavnike, kot so socialna opora, sredstva, empatija in altruizem. lahko pripomore k poklicnemu stresu: Dejavniki, ki vplivajo na obvladovanje sprememba delovnega časa, delo v izmenah, podaljšan delavnik, delo v skrajšanem delovnem času… K psiho-socialnim dejavnikom sodi tudi neenakost in nekorekten odnos na delu, stil upravljanja, ki je zasnovan na popolnem izključevanju delavcev iz procesa odločanja, pomanjkanje komunikacije in slabe organizacije dela, napetih medosebnih odnosov tako med upravo in zaposlenimi, kot med samimi zaposlenimi. Najbolj ogroženi so tisti, ki imajo zahtevno delo, pa nobenega vpliva na delovne obremenitve, ravno tako tudi tisti, ki nimajo dovolj dela in oni, ki so frustrirani, ker niso napredovali. Kadar je visoka zahtevnost dela zastavljena na nizki stopnji avtonomije, se napetost kopiči, kar lahko po določenem času okvari zdravje. Po drugi strani pa visoka zahtevnost dela, povezana z visoko stopnjo avtonomije in z zmožnostjo obvladovanja izzivov, aktivira 34 stresa in psihičnih obremenitev: • Osebnostne lastnosti: čustvena stabilnost (moč jaza, an-ksioznost), nagnjenost k depresivnosti in nau- čena nemoč, občutje nadzora in kompetentnost, naučeni slogi soočanja s stresom in obrambnega reagiranja, empatija, zmožnost vživljanja in so- čustvovanja, altruizem, pripravljenost pomagati, značilnosti medosebnega obna- šanja (odprtost, zaupanje, zmož- nost poiskati podporo pri drugih, spretnost v medsebojnih odnosih), sposobnost, znanje, veščine, zdravstveno stanje… • Prehodne osebnostne značilnosti: razpoloženje, čustvena stanja, vloge, možnost “izpraznitve” in izpovedo- vanja negativnih občutij, ocene in presoje obremenjujoče situacije (kot izziv, grožnja, škoda ali izguba), razlage in atribucije obremenjujoče situacije (inter- in eksternalne, glo- balne ali specifčne, univerzalne ali individualne), • Situacijski in drugi zunanji dejavniki: socialna opora (s strani družine, prijateljev, znancev, institucij), sredstva, rezerve (materialne možnosti), stopnja empatije in altruizma pri drugih osebah… 5. REAkcIJE nA STRES Izpostavljenost stresu se kaže na različne načine, posledice pa so vidne na telesnem in duševnem zdravju: • Telesni znaki: – spremembe v apetitu, – spremembe v telesni teži, – pogosti glavoboli, – vrtoglavica, – nespečnost, – pogosti prehladi, – napetost in bolečine v mišicah, – prebavne motnje, – razbijanje srca, – kronična utrujenost, – alergije, – povečanouživanjealkoholainpo-mirjeval ter več kajenja… • Duševni znaki: – tesnoba, nemir, napetost, – potrtost, nemoč, obup, – nagle spremembe razpoloženja, – razdražljivost, napadalnost, – nočne more, – pogost jok, – depresije, – zaskrbljenost, – nezadovoljstvo, pretirana občutljivost, – pomanjkanje samospoštovanja, – občutek praznosti, – dvomi, izguba perspektive, – apatičnost, – negativizem, – pozabljivost, zmedenost… • Znaki, ki se kažejo v medosebnih odnosih: – netolerantnost, – nezaupanje, – zmanjšani kontakti s prijatelji, – izolacija, – skrivanje, – težave v komunikaciji, – zmanjšana potreba po spolnosti… • Znaki, ki se kažejo pri delu: – občutek preobremenjenosti, utrujenosti, Delo in varnost 52/2007/1 Razvoj in znanost – neučinkovitost, neuspešnost, pretirano skrb za lastno zdravje in so ba dela, gre k drugemu nadrejene- – nedokončane naloge, lotevanje pogosto v bolniškem staležu (beg v bo- mu…), vedno novih nalog, lezen), drugi spet gredo v drugo skraj- – načrtovanje delovnih ciljev (realno – izguba perspektive, nost (zanemarjanje lastnega zdravja in opredeljevanje ciljev, ki so dose- – težave s koncentracijo in pozor- skrbi zanj, za osebni izgled, higieno, gljivi in ne pripeljejo k neprestanim nostjo, lahko se razvijejo oblike odvisnosti od prepirom, kaj je narejeno in kaj ni), – pomanjkanje novih idej, alkohola, drog ali zdravil, iger na sre- – razumevanje za osebne probleme – odpor do dela… čo… Lahko pride do težav vzakonu za- (razumevanje za probleme in mo- Patogene reakcije na stres se kažejo radi dolgov, kraj, prometnih prekrškov, rebitna pomoč pri reševanju veliko kot fziološke, emocionalne in kogni- agresivnosti, izpadov besa, fzične de- pomenita tistemu, kije v težavah). tivne reakcije in spremembe obna- strukcije vse do samomora. Kognitivne šanja. Prve so reakcije endokrinega, reakcije se kažejo kot motnje opaža- 7. LITERATURA živčnega in imunuloškega sistema. nja, koncentracije, spomina, zmanjša- Predhodniki bolezenskih reakcij so na sposobnost učenja, težave pri odlo- 1. Čabarkapa M. Psihološki aspekti kardiovaskularne, gastrointestinalne, čanju, zmanjšanju kreativnosti… stresa. Vidaković A. Medicina ra- genitourinarne, respiratorne in druge. da. KCS- Institut za medicino rada Subjektivne težave se kažejo lahko 6. ZMAnJŠEVAnJE STRESA i radiološku zaštitu, Udruženje me- kot glavoboli, tremor ali nervozni ne- dicine rada Jugoslavije, Beograd hotni zgibki, izsušena sluznica grla in Osnova za reševanje težav s stresom 1996 ust, krči in bolečine v mišicah in prsih, je, da poznamo vire, ki vodijo k stre- 2 Pavićević L., Bobić J. Stres na ra- povišan krvni tlak, astmatični napadi, snim situacijam. Pomembni so pred- du Šarić M., Žuškin E. Medicina ulkusne spremembe vzdolž prebavne vsem ukrepi: sluznice, bolečine v trebuhu in driske, – bodite si na jasnem glede svojih pogostejše uriniranje, motnje menstru- zmožnosti (pomeni, de ne vozite z alnega ciklusa, povečanje prostate. največjo hitrostjo, pač pa primerno Emocionalne spremembe in motnje svoji zmogljivosti), obnašanja se v začetku kažejo kot ge- – mislite pozitivno, ne negativno (ve-neralizirane anksiozne motnje (če so dno je pot, ki vodi naprej, le najti jo vezane na delovno aktivnost in če se je treba), pretirana anksioznost in zaskrbljenost – naučite se sprostiti (v mirnem ko-javljata večino dni v šestih mesecih). tičku, izbrišemo vse motnje, ki se Pride lahko do stalne apatije, žalosti, pojavljajo v zavesti…), nesposobnosti sodelovanja v aktivno- – odpočijte si od časa do časa (ne stih, ki vodijo do zadovoljstva, tesno- mislimo na nič), še posebej, če ste ba, občutek nemira, agitacija, izguba zasvojeni z delom, občutka varnosti, samozaupanja, ob- – kontrolirajte poživila (delujejo le za-čutek manjše vrednosti, razdražljivost, časno). občutek preobremenjenosti, motnje Bolje bomo obvladali stres, če si bomo koncentracije… Psihične težave lahko na jasnem, kaj lahko spremenimo. Ne prerastejo v trajne anksiozne motnje, predajamo se popolnoma, ne postaja- hipohondrijo in panične napade, pri mo pasivni do tistega, česar trenutno mills: Macmillian press, 2000 katerih ima prizadeti pospešeno bitje ne moremo spremeniti. 10. Musek J., Pečjak V. Psihologija, srca, pritisk v prsih, slabost, vlažne Stres lahko obvladamo z oblikovanjem Educy, Ljubljana, 2001 dlani, suhostvžrelu in ustih in občutek svojih stališč in vedenja. Lahko se na- 11. LookerT., Gregson O. Obvladajmo dezorientacije. Spremembe vedenja, učimo, da rešujemo konfiktne situacije stres: Kaj lahko z razumom storimo ki nastanejo lahko v sklopu stresa, so z dogovarjanjem in s prilagajanjem ter proti stresu, Cankarjeva založba, nezmožnost prilagajanja, pretirano po- s kompromisi, namesto da si nakoplje- Ljubljana, 1993 udarjanje lastnih aktivnosti, čezmerno mo težave, če bi za vsako ceno upo- 12. Rotar Pavlič D. Družina in stres. Dru- delo, zanikanje simptomov, sumniča- rabljali prevladovanje. Ali da zanikamo žinska medicina. Združenje zdravni- vost, izmikanje sodelavcem, zapira- konfiktne situacije. kov družinske medicine SZD, Ljub- nje vase, izmikanje delu, odklanjanje Pomemben način obvladovanja stre- ljana 00 odgovornosti, zanemarjanje dolžno- snih situacij je še: 13. Selič P. Psihologija bolezni našega sti, zamujanje na delo oz. predčasno – umik (enostaven umik iz stresnih časa. Znanstveno in publicistično zapuščanje dela… Nekateri kažejo razmer: umik iz skupine, spremem- središče, Ljubljana, 1999 rada i okoliša. Medicinska naklada, Zagreb, 2002 3. Trstenjak A. Psihologija dela in organizacije, Dopisna delavska univerza Univerzum, Ljubljana, 1979 4. Tyrer P. Kako živeti s stresom, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987 5. Maslach C, Leiter M.P. Resnica o izgorevanju na delovnem mestu. Educy, Ljubljana, 2002 6. Powwel T. Kako premagamo stres, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999 7. Battison T. Premagajmo stres, DZS, Ljubljana, 1999 8. Newhouse P. Življenje brez stresa. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000 9. Sutherland V. J., Cooper C. L. Strategic stress management. Hond- Delo in varnost 52/2007/1 35 Razvoj in znanost METoDE In PoSToPkI ZA ZMAnJŠEVAnJE HRUPA III. del dr. Ferdinand Deželak, univ. dipl. inž.,* prof. dr. Mirko Čudina** 1. UvOd V praksi obstajajo različni protihrupni ukrepi, vendar nobeden od njih ni univerzalno uporaben. Pri njihovi izbiri moramo poleg želene redukcije hrupa običajno upoštevati še druge dejavnike, predvsem tehnične in ekonomske narave, pa tudi estetske, higienske in splošne varnostne zahteve za obratovanje strojev. Za uspešno reševanje čezmernega hrupa je treba natančneje analizirati resnost problema, zato je prvi korak vezan na ustrezne vibroakustične meritve in analize ter identifkacijo pomembnejših hrupnih virov ter izdelavo kakovostne strokovne tehnične dokumentacije, kot je bilo opisano v prispevku v prejšnji številki revije. Zadeva je pravzaprav podobna kot v zdravstvu, kjer je treba najprej diagnosticirati bolezen in jo šele nato zdraviti. Od pravilne diagnoze je močno odvisna tudi uspešnost zdravljenja. Žal pa, kot že omenjeno, večina naših izvajalcev diagnosticiranju hrupnih virov ne posveča dovolj pozornosti ali pa ga celo popolnoma zanemarja. Protihrupni ukrepi zagotavljajo največji uspeh, to je največje zmanjšanje hrupa ob najmanjših stroških, če se upoštevajo že v fazi načrtovanja hrupnih strojev in naprav ali projektiranja oziroma načrtovanja sprememb. Integrirani morajo biti v načrtovalni proces konstrukcije ali rekonstrukcije strojev, delovnih procesov, prostorov in opravil, vključno z delovnimi operacijami, transportom materiala, varnostjo, er-gonomijo in varstvom okolja. Ob nabavi kupec lahko izbira med različnimi hrupnimi stroji. S pazljivo montažo in lego vgradnje strojev oziroma hrupne naprave v prostoru oziroma industrijskem obratu lahko prav tako vplivamo na manjše emisije njihovega 36 hrupa. Najmanjši uspeh pri znižanju hrupa, ob sicer tudi najvišjih stroških, so ukrepi pri že dobljenem in monti-ranem stroju, ki je že začel obratovati. Korelacija med vloženimi stroški in doseženo stopnjo znižanja hrupa oz. akustične kakovosti je grafčno predstavljena na sliki 1. Znižanje hrupa lahko dosežemo pri viru (znižanje emisije), med virom in sprejemnikom (povečanje transmisij-skih izgub) in na za hrup občutljivem mestu (znižanje imisije in hrupne ek-spozicije pri sprejemniku), slika 2. Protihrupni posegi na samem viru imajo najvišjo prioriteto na lestvici protihrupnih ukrepov. Med drugim tudi zato, ker so delavci najpogosteje v neposredni bližini hrupnega vira (npr. stružnice, vrtalnega stroja, motorja transportnega sredstva itn.) in so v celoti prizadeti s hrupom, ki ga ta vir emitira. Zaradi tega imenujemo ukrepe za znižanje hrupa s posegi na samem viru primarne ukrepe. Ukrepe s posegi na transmisijski poti od vira k delavcu, kot na primer montaža protihrupnih kabin, postavitev pregrad ali ograj, glu-šnikov itn., pa imenujemo sekundarni ukrepi, ki so dostikrat nepraktični, ker lahko ovirajo delovni proces, razgled, dostop, utesnjujejo prostor itn. Še slabše je z ukrepi na mestu sprejema (poslušalca), saj osebna varovalna oprema ali kabine pogosto motijo pri delu in komunikaciji, povzročajo tudi utesnjenost, razne alergije itn. Včasih jih poimenujemo terciarni ukrepi in so na repu prioritetne liste izvajanja protihrupnih ukrepov. Praviloma se uporabljajo kot začasen ukrep oziroma izhod vsili. Tudi s tehničnega in z okoljevarstve-nega vidika imajo prednost ukrepi na mestu vira, prav tako s stališča varovanja delovnega in življenjskega okolja. Zaradi tega tudi predpisi narekujejo tak vrstni red izvajanja protihrupnih ukrepov. Zmanjševanje hrupa na mestu vira je tudi najcenejše, vendar je res, da zahteva tudi največ znanja. Na potrebna znanja, ki bi jih izvajalec Slika 1. Uspešnost protihrupnih ukrepov v posameznih fazah Delo in varnost 52/2007/1 Razvoj in znanost Slika 2. Možni načini zmanjševanja hrupa sanacije hrupa moral imeti, smo opozorili v prispevku v prejšnji številki revije Delo in varnost. 2. vRStE PROtIHRUPnIH UkREPOv Protihrupne ukrepe izbiramo glede na vrsto virov hrupa in njihove karakteristike, torej glede na njihovo zvočno moč, sliko sevanja oziroma usmerjenost in spekter hrupa (več o tem glej v prispevku v prejšnji številki revije Delo in varnost). Na podlagi ravni zvočne moči vira in njegove lege proti za hrup občutljivemu mestu ugotovimo, za koliko zvočni vir presega dovoljeno raven za vir hrupa oziroma kakšen je njegov pomen za hrup na opazovanem - imisijskem mestu ter na podlagi tega, za koliko je treba zmanjšati njegovo raven. Na osnovi slike sevanja oz. usmerjenosti vira ugotovimo, kateri del vira hrupa največ prispeva k zvočni moči vira in ga je zato treba prvega sanirati. Na podlagi analize zvočnega spektra pa lahko ugotovimo mehanizem nastajanja hrupa in s tem potrebne ukrepe za sanacijo vira. Pri izbiri protihrupnih ukrepov za sanacijo vira upoštevamo poleg karakteristik vira še značaj vira v tehnološkem procesu, njegove druge (npr. energetske) karakteristike, režim obratovanja (stacionaren ali spremenljiv), čas delovanja (stalno ali občasno) in razpoložljive metode oz. ukrepe za zmanjševanje hrupa. Ukrepi za zmanjševanje hrupa lahko temeljijo na inženirskih in/ali alternativnih metodah, slika 3. Ker zvočno moč lahko zmanjšamo le z inženirskimi metodami, jih zakonodaja edine priznava. Na grobo delimo inženirske protihrupne ukrepe na primarne ali aktivne in sekundarne ali pasivne. Pri- Delo in varnost 52/2007/1 marni so ukrepi zmanjševanja hrupa na mestu vira, sekundarni pa na poti širjenja in/ali sprejema. Vsak od teh ukrepov ima več nadaljnjih možnosti, glej sliko 3. Čeprav univerzalnega recepta za znižanje hrupa vira ni, lahko tehnične postopke, ki se v praksi največ uporabljajo, strnemo v tri faze. Na splošno lahko hrup vira zmanjšamo že v fazi načrtovanja dejavnosti, v fazi snovanja vira hrupa in v fazi eksploa-tacije. 2.1. Zmanjšanje hrupa v fazi načrtovanja in snovanja novih izdelkov V fazi načrtovanja, rekonstrukcije in opremljanja prostorov je treba izbrati in nabaviti čim manj hrupnih delovnih strojev, naprav in delovnih postopkov, s čim nižjo vrednostjo ravni zvočne moči. V fazi snovanja lahko skonstruiramo manj hrupne stroje in naprave s pravilno izbiro postopka ali tehnologije, s spremembo njegove geometrije (dimenzij in oblike), tipa stroja, števila stopenj ali delovnih elementov stroja (števila lopatic, batov, zob, kril), z izbiro vrtljajev in obremenitve, oziroma lege obratovalne točke itn. Več o tem v poglavju 3 in slika 3). ZMANJŠEVANJE HRUPA Primarne metode na mestu vira Sekundarne metode na poti širjenja hrup Spremembe Spremembe Aktivno Disipativne Reaktivne geometrije obrat, razmer dušenje hrupa metode metode - Dimenzij ¦Tipa ¦Število delovnih elementov (npr. lopatic) Feedback Vrtljajev Obremenitve "—Feedforward . Hitrost sproščanja energije Notranja " izolacija Zunanja 'izolacija .Ekspanzijska " komora .Helmholtzov resonator ¦ Kombinacija Ovire in pregrade + vpliv " razdalje, tal in vremena -Dušilni elementi 1000 "z frekvenca Slika 3. Ukrepi za zmanjševanje hrupa 37 Razvoj in znanost 2.2. Faza montaže prožnosti, mase, s premikom reso- kami energije. Mehanizmi povzroča- nančnih frekvenc, itn.), nja hrupa so lahko aerodinamični (v V fazi montaže je treba poskrbeti: – da so delovni stroji pravilno mo rani (horizontirani, centrirani), – za zadostno zvočno izolirnost p sosednjim za hrup občutljivim storom oziroma navzven, za zadostno absorpcijo zvoka v njem resonančnim učinkom itn. izpušni cevi batnega stroja)prevelike – z zmanjšanjem vibrirajočih površin plinastem mediju, npr. zraku) oz. hid-– da so delovni stroji pravilno montirani (horizontirani, centrira za zadostno zvočno izolirn sosednjim za hrup občutlji storom oziroma navzven, z upoštevanjem oziroma izogiba- in hitrosti v sistemu (npr. v sesalni ali (zmanjšanje dimenzij vibrirajočih rodinamični (v kapljevinastem mediju, rani (horizontirani, centrirani), za zadostno zvočno izolirnost sosednjim za hrup občutljivim pro- čin in turbulentnosti toka, ni) hrup je posledica pulzacije tlaka površin, perforacija površin), npr vodi), mehanski in elektromagne- za zadostno zvočno izolirnost proti – zznižanjem pretočnih hitrosti teko- tni. Aerodinamični (hidrodinamič- hrupnih prostorih, tako da bo od- Raven vira hrupa lahko zmanjšamo hitrosti toka in njee turbule mevni čas v slišnem območju čim tudi, če upoštevamo usmerjenost slike nestacionarnosti toka medija in inte-nižji, padec ravni zvočnega tlaka sevanja vira, npr. s pravilno izbiro lege rakcije toka s stacionarnimi ovirami s povečanjem oddaljenosti od vira njegove vgradnje v prostoru in glede ali nasprotno, ekspanzije plina (npr. pa čim večji. na druge stroje in delavce, z modifka- v ekspanzijskih kanalih, curek plina cijo valovnih front pri razširjanju hrupa pri iztekanju iz posod ali pri letalskih 23. Zmanjševanje hrupa v fazi (omejitev valovnih front, absorpcija turbopotisnikih), zaradi nestacionar- delovanja in eksploatacije virov zvočnih valov absorpcija zvoka v de- nih sil na l ticah rotorja turbinsk hrupa lovnih prostorih ali vzdolž njegove poti stroja itn. Tipični primeri so prezrače- razširjanja) itn. V fazi eksploatacije hrupnega vira lah- vani sistemi, razni turbinski stroji (ven- ko njegovo raven zmanjšamo s pravilno 3. PROtIHRUPnI UkREPI nA tilatorji, kompresorji, črpalke, vetrnice, izbiro obratovalnih parametrov (vrtilne vIRIH primarni UkREPI turbine), frekvence in obremenitve), nadalje z sistemi. njihovo zamenjavo z drugimi manj hru- Pri previsokih ravneh hrupa nalaga Mehanski hrup povzroča trenje v le- pnimi stroji, z njihovo modifkacijo itn. veljavna zakonodaja zmanjševanje žajih, tesnilih, jermenskih, verižnih, Pri zamenjavi z manj hrupnimi stroji in hrupa na samem viru. Zato mora biti zobniških in tornih prenosnikih moči, napravami upoštevamo tudi možnost zmanjševanje hrupa na mestu vira med ščetkami in kolektorjem elektro- izbire z manj hrupnimi delovnimi pro- načrtovano kot prva izmed možnosti, motorja itn. Hrup mehanskega izvora cesi oziroma postopki, z uporabo novih biti mora tudi primarna naloga vsa- je lahko tudi posledica vibracij posa- tehnologij, z zamenjavo njihovih posa- kega inženirja, ki se ukvarja z zmanj- meznih strojnih komponent, kijih vzbu- meznih delov in podobno. Posamezni ševanjem hrupa. Predvsem pa je to jajo dinamične sile. Te so največkrat delovni procesi so lahko bistveno manj naloga konstrukterja oz. snovalca posledica spremembe tlačnih, udarnih hrupni od drugih, kljub temu pa dajejo stroja ali naprave. Nič manjše odgo- ali masnih sil oziroma udarcev, neurav- enake proizvodne rezultate (n.pr. žaga- vornoste nimajo tehnolog, montažer noteženosti mas in podobno. Te vibra- nje v kapljevinskem sredstvu namesto in vzdrževalec stroja ali postroja. Zato cije se prenašajo na sevalne površine, v zraku, rezanje z vodnim curkom (wa- metodo imenujemo primarna ali ak- npr na ohišja strojev. Tipični primeri terjet), vrtanje in razbijanje materiala s a metoda. so zobčeniki, kladiva, mehanske sti- hidravličnim pritiskom namesto s serijo Zmanjševanje hrupa na mestu vira se skalnice, turbinski stroji (črpalke, kom- udarcev in podobno). Včasih je pripo- začne že pri sami nabavi hrupne opre- presorji, ventilatorji, turbine), električni ročljiva tudizamenjava hrupnega dela me, pri čemer mora biti kupec p ozoren, motorji in generatorji ter podobno. stroja oziroma naprave. Večkrat hrupa ali je proizvajalec že poskrbel za dovolj Elektro etni h je rezu nizke emisije hrupa. Od tod tudi zahte- ne povzroča sam stroj, temveč njegovo spremembe elektromagnetnega va po obveznem označevanju hrupnih orodje ali obdelovani material (obdelo- lja npr. med poloma elektromoto strojev s podatki (nalepko) o emisiji vanec). Pomembno je tudi vzdrževanje ki povzroči spremembe geometrij hrupa, kar omogoča upravljavcem vi- strojev in naprav (mazanje, občasno oblike feromagnetičnega materiala rov hrupa, da lahko že v fazi načrtova- rov hrupa, da lahko ž e v fazi načrtova- t centriranje in uravnoteženje, pričvrsti- nja dejavno livajo na litiko varova- (magne os rikcijo) in posledično vibra- tev ali zamenjava zrahljanih in odvitih nja delovnega in bivalnega okolja pred cije elektromagnetnega materiala elementov, itn.). hrupom (statorskega in rotorskega lamelnega Hrup strojev in napravvfazi eksploata- Primarni protihrupni ukrepizagotavlja- paketa). Drug pomemben vir elektro- cije lahko zmanjšamo z njihovo delno jo znižanje hrupa v širšem pomenu be- magnetnega hrupa, ki zaradi močno modifkacijo, npr. sede in ne samo na eni lokaciji oziroma poudarjenih visokih frekvenc dostikrat – z zmanjšanjem obratovalnih sil in smeri Po drugi strani so integrirani v povzroča težave v okolju, so transfor- tlakov, tehnološki proces, zato povečini ne matorji, včasih pa tudi električni gene- – z vzdrževanjem dinamičnega rav- motijo normalnega delovnega proce- ratorji notežja, sa. Zahtevajo pa dobro poznavanje Ti mehanizmi vzbujajo periodične sile, – z zmanjšanjem števila obratov, tehnologije, tehnološkega postopka ali ki delujejo na tok medija, po katerem – s podaljšanjem trajanja delovnega procesa in zadostno predznanje iz teh- se širijo, ali na mejno strukturo, in pov- cikla, nične akustike. zročajo vibracije strukture ali struktu- – z razklapljanjem obratovalnih sil, Primarne metode zmanjševanja hru- ralni hrup. Hrup se prenaša delno po – z uporabo »manj hrupnih« materia- pa temeljijo na principu spremembe pretočnem mediju in delno po struktu- lov, mehanizma povzročanja hrupa oziro- ri. Pri širjenju po strukturi strukturalni – z zmanjšanjem odziva vibrirajočih ma vzdrževanja čim nižjega razmerja hrup vzbuja nihanje okolišnega zraka površin (s povečanjem dušenja, med izsevano zvočno in drugimi obli- in posledično spet slišni hrup. 38 Delo in varnost 52/2007/1 Razvoj in znanost Od vseh mehanizmov je aerodinamični, ki temelji na spremembi tlaka medija, najbolj intenziven; sledi mu vibracijski, ki temelji na nihanju strukture stroja ali naprave. In kako ju zmanjšamo? Aerodinamični hrup zmanjšamo z naslednjimi ukrepi: – z znižanjem pretočnih hitrosti medija, npr. s povečanjem pretočnega prereza, – s preprečevanjem naglih sprememb tlakov, npr. z odpravljanjem motenj vtoku medija ali s čim manjšimi spremembami smeri toka in pretočnega prereza, – z zmanjšanjem periodičnih nihanj tlakov na vzbujevalnem viru, npr. z zmanjšanjem intenzivnosti sprememb tlačnih motenj, – s stacionarnim proflom hitrosti, npr. s pravilnim načrtovanjem pretočnih komponent itn. Vibracijski hrup zmanjšamo: – z zmanjšanjem vzbujevalnih dinamičnih sil, npr. s preusmeritvijo teh sil na ozko masivno ali togo območje strukture, – z vgradnjo izolatorja (vzmeti ali podložke iz gume ali plute) med obremenjene in neobremenjene dele stroja; od vgrajenega izolatorja se zvočno valovanje refektira nazaj, tako da od izolatorja naprej ni sevanja od površin strukture oziroma je močno zmanjšano, – z uravnovešenostjo (boljšim balan- siranjem) nihajnih mas, – s spremembo (povečanjem) mase, togosti ali dušilnih lastnosti strukture, – z dodajanjem elastičnih plasti, ki podaljšajo trajanje impulza oziroma čas delovanja sile, – z dodajanjem dušilnih elementov na tanke metalne površine, – s povečanjem zvočne izolativnosti z izolacijskimi ovojnimi materiali, – z zmanjšanjem vibracijskih hitrosti na vzbujevalnih točkah strukture strojev (n.pr. z dodajanjem mas in prožnih elementov), – z zmanjšanjem prenosa vibracij do sevalnih površin (uporaba elastičnih elementov in materialov z visokim notranjim dušenjem), – s spremembo togosti vibrirajočih površin, npr. z vpeljavo profliranih nosilcev, z upognitvijo ali orebritvi-jo plošč, – z zmanjšanjem učinkovitosti sevanja vibrirajoče strukture (tanke na-rebričene stene namesto debelih, togih sten, perforirane metalne plošče), itn. Delo in varnost 52/2007/1 Uporabljeni ukrep je odvisen od poudarjene frekvence v spektru hrupa. Z izbranim ukrepom vplivamo tudi na lastna nihanja strukture, zato moramo skrbeti, da bodo vzbujevalne sile čim bolj oddaljene od lastnih nihanj, če se hočemo izogniti pojavom resonance in nevarnostim zloma strukture oz. konstrukcije. Frekvence vzbujevalnih nihanj so najpogosteje v ozki zvezi z vrtilno frekvenco stroja in/ali številom lopatic (npr. ventilatorja). Lastna nihanja strukture pa so odvisna predvsem od geometrije in sestave strukture same. Hrup na mestu vira lahko torej zmanjšamo, le če poznamo mehanizme, ki povzročajo hrup, te pa lahko nadalje spremenimo le, če poznamo parametre, ki vplivajo nanje. Tako lahko npr hrup ventilatorja, kot najpogostejšega vira hrupa, zmanjšamo s spremembo geometrije ventilatorja (njegove dimenzije in oblike) ali s spremembo obratovalnih razmer (vrtilne frekvence in obremenitve). Praviloma spreminjamo tiste parametre, ki najbolj vplivajo na hrup ventilatorja. Ker na hrup ventilatorja najbolj vpliva obodna hitrost rotorja (približno s šesto potenco), je razumljivo, da bomo hrup ventilatorja zmanjšali s spremembo (zmanjšanjem) obodne hitrosti (u=Dnn), torej z zmanjšanjem premera rotorja D ali njegove vrtilne frekvence n. Hrup ventilatorja lahko zmanjšamo tudi s pravilno izbiro drugih dimenzij in sestave ventilatorja, npr. s pravilnim številom lopatic in njihovo razporeditvijo, s pravilno izbiro vstopnih in izstopnih kotov in obliko lopatic rotorja (proflirane, ukrivljene ali ravne), s pravilno razdaljo med rotorjem in statorjem, z vgradnjo vodilnika (pred ali za rotorjem), s pravilno vgradnjo v cevovodni sistem, z izbiro materiala in tehnologije izdelave (kovičeni, uliti, zvarjeni) itn. Hrup ventilatorja je odvisen tudi od lege obratovalne točke. Pri danem ventilatorju in vrtilni frekvenci je lega obratovalne točke odvisna od karakteristike sistema. Slednja pa je odvisna od uporov v sistemu. Upori v sistemu so odvisni od dolžine ali prereza cevovoda ali kanalov, od vgrajene zapiralne ali regulacijske opreme (armature), od spremembe smeri kanala ali cevovoda itn. Ventilator proizvaja najmanjši hrup pri optimalni točki obratovanja oziroma pri maksimalnem izkoristku, pri višjih in manjših pretokih od optimalnega se hrup povečuje, najbolj v bližini meje črpanja pri ventilatorjih z nestabilno karakteristiko. Hrup venti- latorja lahko torej zmanjšamo s premikom lege obratovalne točke. Na lego obratovalne točke pa lahko vplivamo s spremembo geometrije ventilatorja in/ali njegove vrtilne frekvence ali s spremembo geometrije sistema. Pri spremembi teh parametrov moramo paziti, da ne spremenimo energetske karakteristike ventilatorja in njegovega izkoristka. Podobno velja za vse druge vire hrupa. Pri zmanjševanju hrupa stroja ali naprave mora torej strokovnjak, ki to opravlja, poznati tako principe delovanja stroja ali naprave in njegove osnovne karakteristike, kakortudi parametre, ki vplivajo na spremembo hrupa. Težava je, da neizkušen strokovnjak, ki se dovolj ne spozna na princip delovanja stroja, ne more niti približno ugotoviti, v kateri točki npr. ventilator obratuje, v optimalni ali precej stran od optimalne točke, kaj kakšna geometrijska sprememba pomeni za druge (energetske) karakteristike ventilatorja, za njegovo varno delovanje itn. 4. UkREPI zA zmAnjšEvAnjE HRUPA nA POtI RAzšIRjAnjA -SEkUndARnI UkREPI Med sekundarne protihrupne ukrepe prištevamo posege okrog hrupnih virov, na poti od vira do sprejemnika (delavca oziroma za hrup občutljivega objekta), da bi znižali hrup na opazovanem imisijskem mestu. Znižanje hrupa v delovnem in bivalnem okolju je na splošno zapleteno, saj je treba upoštevati tudi vse specifčnosti okolja. Pri reševanju čezmernega hrupa na poti njegovega razširjanja proti delavcu oziroma za hrup občutljivemu objektu, je v prvi vrsti potrebno natančneje poznati mehanizem razširjanja. Del hrupa se širi namreč po zraku, del pa po konstrukciji. Zato je treba za uspešno protihrupno sanacijo vsak delež posebej ovrednotiti. Najpreprostejši poseg je izkoriščanje geometrijske divergence in absorpcije zvoka v zraku, kar lahko dosežemo z lokacijo hrupnega vira na čimvečji oddaljenosti od za hrup občutljivega mesta. Žal pa imamo običajno zelo malo manevrskega prostora. Raven zvočnega tlaka iz točkovnega vira pada v prostem zvočnem polju s 6 dB/(podvojitev oddaljenosti), linijskega pa s 3 dB/(podvojitev oddaljenosti). Če je prisotno odmevno zvočno polje, to je v zaprtih prostorih, je upadanje dosti počasnejše, še zlasti na večjih oddaljenostih od hrupnih virov. 39 Razvoj in znanost Sekundarne - pasivne ukrepe uporabimo takrat, ko primarni ne zadoščajo ali tako narekujejo ekonomski kazalniki. Temeljijo na principu interference, absorpcije in odboja zvoka. Interferenca je značilna pri sistemih z aktivnim dušenjem hrupa, absorpcija pri uporabi disipativnih metod in odboj pri uporabi reaktivnih metod (slika 3). Med disi-pativne metode uvrščamo notranjo in zunanjo izolacijo cevovodov in kanalov ter notranjih sten prostorov in industrijskih hal, nato glušnike, ovire, pregrade, oklepe in kabine z absopcijskimi akustičnimi oblogami. Pri disipativnih metodah se zvočna energija izniha v porah absorpcijskega materiala in spremeni v toploto. Med reaktivne metode uvrščamo ekspanzijske komore, Helmholtzov resonator in kombinacijo obeh. Pri reaktivnih metodah se zvočna energija odbije proti viru in interferira z vpadnim zvokom in se izniči. Posebnost disipativnih in reaktivnih sekundarnih ukrepov je, da so disipativni učinkoviti pri višjih frekvencah (nad 1000 Hz), reaktivni pa v spodnjem frekvenčnem območju in znotraj ozkega območja frekvenc (glej diagrama na desnem delu spodaj na sliki 3). Uporaba oklepov, pregrad, ovir ali kabin se lahko nanaša na sam vir, na pot širjenja ali na mesto sprejema (poslušalca). Sekundarni - pasivni ukrepi za zmanjšanje hrupa so praviloma tehnološko dosti bolj enostavni od primarnih in zato laže uresničljivi, vendar ne nujno tudi cenejši in tehnično sprejemljivejši. Na primer srednja cena kvadratnega metra dela protihrupne pregrade ali kabine običajno presega 50.000 tolarjev (209 evrov). Zahteve po prezračevanju v notranjosti kabine, osvetljenosti, požarni varnosti, dostopa z vrati, varnosti pri delu in podobno lahko te stroške še občutno povečajo. Zato stroški izdela- ve že srednje velike kabine dosegajo nekaj milijonov tolarjev oziroma več tisoč evrov. Cena izdelave kvalitetnega protihrupnega elaborata je tako običajno nižja kot znašajo stroški postavitve srednje velike protihrupne kabine. Če po drugi strani upoštevamo že opisano dejstvo, daje veliko število protihrupnih kabin v praksi nekvalitetnih oziroma celo nepotrebnih, vidimo, kakšen dolgoročni prihranek lahko prinese kvalitetna strokovna študija z upoštevanjem vseh naštetih faz v prispevku prejšnje številke revije Delo in varnost. Vgradnja npr. glušnika pomeni prav tako precejšen strošek, zaseda prostor, je upor ali motnja toku zraka ali plina kot nosilcu zvočne energije v ceveh in lahko se celo zgodi, da ne zmanjša hrupa, zlasti če ta prevladuje pri nizkih frekvencah. Lahko se celo zgodi, da vgradnja glušnika premakne lego obratovalne točke ventilatorja v področje višjega hrupa ali celo v področje meje črpanja, kar izniči učinek glušnika ali ga celo preglasi. Lahko je vloženi strošek večji od koristi, ki jih pridobimo s prodajo izdelka na trgu itn. Protihrupna sanacija s pregradami in delnimi kabinami po drugi strani zniža hrup samo v določenih smereh, v nekaterih drugih pa ga lahko celo poveča. Pomanjkljivost popolnih protihrupnih kabin okrog hrupnih virov pa je poleg visoke cene še otežen dostop delavcev in materiala, poslabšanje osvetli-tvenih razmer, problem sproščanja in odvajanja toplote in s tem povezane požarne nevarnosti, dodatne statične obremenitve konstrukcij, itn. Posebej bomo predstavili izvedbi, od katerih je ena aktivno dušenje hrupa kot najbolj atraktivna in tehnično iz-popoljnjena metoda, in druga s protihrupnimi kabinami, ki se pri nas, kljub zastarelosti, najpogosteje uporablja za zmanjšanje hrupa od vira hrupa do za hrup občutljivega mesta. Poleg tega bo predstavljen tudi učinek s povečanjem absorpcije sten v zaprtih prostorih, ki se uporablja v hrupnejših industrijskih halah, predavalnicah in avditorijih, da bi se zmanjšal odmevni čas, in učinek pregrad proti posameznim virom hrupa v prostorih ter ograj proti prometnemu hrupu, ki jih tako pogosto srečujemo ob cestnih in železniških tirih. 4.1. uporaba sistemov z aktivnim dušenjem hrupa Ta se v zadnjem času intenzivno razvija. Temelji na elektronskem izničenju hrupnega signala in je med vsemi metodami zmanjševanja hrupa na poti širjenja ali sprejema najzanimivejša. Metoda temelji na principu ustvarjanja protihrupa enake amplitude in frekvence, kakor ga ima hrup samega vira. Hrup iz vira posnamemo z mikrofonom, posneti zvok pošljemo v procesorsko enoto, ki sprejeti zvok predela in v protifazi pošilja v zvočnik, ki ta zvok emitira v tok z glavnim (izvirnim) signalom (slika 4a). Pri tem prihaja do interference in izničenja hrupa, ker je dovajani hrup (teoretično) po amplitu-dah in frekvencah enak tistim od vira. Poznamo dva principa, eden je z brez-zančno (feedback), drugi pa z zančno krmilno strukturo (feedforward). Oba sta občutljiva na hitre spremembe zvočnih pojavov, zato je aktivno dušenje hrupa najprimernejše pri nekaterih stacionarnih nizkofrekvenčnih virih hrupa, do 500 oz. 1000 Hz, ki jih je težko dušiti s klasičnimi protihrupnimi ukrepi, npr. pri klimatizirnih, ventilacijskih in črpalnih sistemih, pri dizelskih agregatih, ladijskih motorjih itn. Običajno se uporablja v kombinaciji s pasivnimi metodami, npr. glušniki, tako nemoteni zmanjšan zvok zvok m] mmmm^Yi»m^~— ventilator i ^n t vhodni | mikrofon <^-*---------------*l zvočnik 1 J korekcijski Sp mikrofon [računalniška 1 enota _|^ katalizator tok plina magnetni elektronika števec vrtljajev 2" - 4" zvočnik rgtizvoka 2"-4" zvočnik ojačevalnik vhodni signal korekcijski signal a) Slika 4. Aktivno dušenje hrupa s protizvokom 40 b) Delo in varnost 52/2007/1 Razvoj in znanost da se uporablja “aktivna metoda” za odmevnega časa in se v grobem pri- oretično poveča za 6 dB, medtem ko je zmanjšanje hrupa pri nizkih frekven- bližku izraža z enačbo v praksi to povečanje običajno za kacah, “pasivna metoda”, npr. z glušniki, _ , A2 _ Ti kšen decibel manjše. Za natančnejšo pa v področju višjih frekvenc. Primer ~ °^~7~ °^7^ (1) oceno pa je treba upoštevati še doda- uporabe sistema aktivnega dušenja tne akustične učinke, predvsem njeno ” kjer je A 1 ekvivalentna absorpcijska hrupa na izpušnem sistemu dizelske- resonančn površina prostora pred sanacijo, A pa ga agregata je na sliki 4b. ter uklon. po njegovi sanaciji. Podobno pomeni ” kjer je A 1 ekvivalentna absorpcijska hrupa na izpušnem sistemu dizelske- resonančno in koincidenčno frekvenco površina prostora pred sanacijo, A pa ter uklon. Pri načrtovanju protihrupnih pregrad T prvotni odmevni čas, T pa odmev-4.2. Uporaba protihrupnih kabin ni čas po dodani absorbciji Iz enačbe se pogosto dogaja, da dajejo načrto- S protihrupnimi kabinami je mogoče je razvidno, da lahko splošno raven doseči zmanjšanje hrupa na poti nje- hrupa v prostoru znižamo za 3 dB, če govega širjenja. Njihova učinkovitost je odmevni čas razpolovimo, pri štirikra- odvisna od zvočne izolativnosti njenih tnem znižanju se raven hrupa zmanjša sten, absorpcije na njihovih notranjih za 6 dB, itn. stenah, odprtin in prenosnih poti za Vendar pa ima povečanje zvočne ab- strukturalni zvok pa tudi od njene po- sorpcije tudi pomemben subjektivni vezave z zvočnim virom. Če je kabina direktno pritrjena ali prislonjena na vibrirajoči zvočni vir se vibracije prenašajo skoraj v celoti na kabino. Ta lahko začne vibrirati z enako frekvenco kot vir hrupa in z amplitudo, ki je lahko še večja kot pri viru. Amplituda in frekvenca nihanja kabine sta odvisni od mase, učinek, ki dostikrat presega objektivnega. Eden glavnih razlogov za to je premik frekvenčnega spektra v območje nižjih, manj nadležnih frekvenc. Povečana absorpcija sten prostora torej zmanjša odmevni čas, vendar tudi izboljša razumljivost govora v prostoru, zato je metoda izredno pomembna valci pretiran poudarek njeni zvočni izolirnosti, zanemarjajo pa uklonske učinke na njenih robovih. Poleg višinskega uklona so lahko pomembni tudi bočni ukloni, zato je treba poskrbeti, da ima pregrada poleg potrebne višine tudi zadostno dolžino. Na splošno je pregrada tem učinkovitejša, čim večja je razlika med vsoto uklonskih poti in neposredno potjo zvočnih žarkov. Medtem ko uporabljamo pregrade praviloma za točkaste zvočne vire znotraj prostorov, pa poznamo še ograje za varovanje proti linijskim zvočnim virom, kot sta cestni in železniški promet (cestne ograje). Te so lahko na eni ali sanaci e pa e doka preprosta. -------i---------------------------- dosega 10 % celotne površine kabine, v obNki, ki jih varuje pred vremenskimi potem celo če uporabimo visokoizo- livi 4.4. Uporaba protihrupnih vp. lacijske materiale, z njo ne moremo pregrad zmAnjšAnjE doseči znižanja ravni hrupa več kot 10 5. dB. V praksi se tovrstni parametri veči- Protihrupne pregrade in zaslone obi- noma podcenjujejo ali celo zanemar- čajno postavljamo blizu hrupnih stro- jajo, zato je znižanje hrupa s kabinami jev in naprav. Njihova učinkovitost je Stroji in naprave povzročajo vibracije, praviloma manjše od pričakovanega. slabša kot pri kabinah, namenjene so ki se prenašajo dalje po strukturi (ohiš- za varovanje pred hrupom le v določe- ja strojev, tla, stene, inštalacije). Del te 4.3. Povečanje absorpcije sten nem delu prostora oziroma v določeni energije se nato izseva iz strukture v znotraj zaprtih prostorov smeri. Precej je odvisna od njihovih obliki slišnega zvoka oziroma hrupa. dimenzij, smeri in oddaljenosti. Veči- Nujne ukrepe za zmanjšano razširja- Znižanje splošne ravni hrupa v delov- noma so sestavljene iz kovinskih, be- nje strukturalnega hrupa je treba pred- nih prostorih lahko dostikrat dosežemo tonskih, lesenih, steklenih ali plastičnih videti že v načrtovalni fazi. Kasneje je tudi s povečanjem zvočne absorpcije plošč, ki so z notranje strani (obrnjene to dosti težje izvedljivo, včasih pa celo na stropu in stenah. Pri tem je treba proti hrupnemu viru) po potrebi prekri- neizvedljivo. Najprej pa moramo ugo- upoštevati frekvenčne karakteristike te z zvočno-absorpcijskim materialom. toviti, kolikšen del hrupa se sploh pre- hrupnih virov, razporeditve strojev in Z njimi varujemo delovno mesto oziro- naša po strukturi, kar je dostikrat zelo delovnih mest ter geometrijo prostora. ma nasprotno stran pred neposrednim zahteven akustični problem. Večina Pred posegom je priporočljiva analiza vplivom zvočnega polja iz hrupnega izvajalcev ga obvlada, zato se pogosto akustičnih lastnosti prostora, predvsem vira. Zato je pomembno, daje posre- dogaja, da se enostavno osredotočijo njegove odmevnosti in stopnje difuzije. dni (odmevni) delež hrupa čim manjši, na montažo kabin, ki varujejo le pred Za prostore z difuznim zvočnim poljem kar dosežemo s hkratnim povečanjem hrupom, ki se razširja po zraku. To je je značilno, da je raven zvočnega tla- zvočne absorpcije v prostoru. Če ni seveda velik strošek, ki pa v primeru, ka od določene razdalje od vira dalje uklonskega in odmevnega zvočnega če prevladuje strukturalni hrup, ne pri- praktično konstantna. polja, sta pomembni predvsem povr- nese rešitve. S povečanjem absorpcije v prostoru z šinska masa pregrade in frekvenca Znižanje strukturalnega hrupa je zah- difuznim zvočnim poljem se ustrezno vpadlega hrupa, pred katerim naj bi teven problem, pred katerim so največ- zmanjša odmevni čas, s tem pa tudi pregrada varovala. S podvojitvijo mase krat potrebne natančnejše meritve vi- splošna raven hrupa. Znižanje ravni pregrade oziroma frekvence vpadlega bracijskih in akustičnih veličin, analize hrupa ?L je odvisno od spremembe zvoka se njena zvočna izolativnost te- in izračuni. Najpogostejše metode za Delo in varnost 52/2007/1 41 Razvoj in znanost znižanje ravni izsevanega hrupa, ki je proti mrazu, soncu, dežju in vetru). Kot pa s posrednim učinkovanjem na posledica prenosa po strukturi, so: zadnji ukrep pri delavcih pride v poštev človeka, tako da zmanjšamo njego- – protivibracijska izolacija (montaža uporaba osebne varovalne opreme. To vo občutljivost za dojemanje hrupa. strojev na primerne protivibracijske so najpogosteje čepki in slušalke. Prvi Človek sprejema večino informacij z izolatorje). Težke stroje postavimo pogosto povzročajo alergijo, druge očmi (do 87 %), zato ga lahko napačne na samostojne temelje z zadostno pa motnje pri gibanju in komunikaci- ali negativno delujoče barve kaj hitro maso in ločimo od druge konstruk- ji, zato jih delavci pogosto odložijo ali utrudijo. Zelo pogosto se utrudi “prek cije (npr. s plastjo iz plute), jih ne uporabljajo, čeprav bi jih, glede oči”. Ko se utrudijo oči, postane utruje- – s pretvorbo strukturalnega zvoka v na visoke ravni hrupa, morali. Obsta- no celo telo. To pomeni, da vodijo bar- toploto z dušenjem sevalnih struk- jajo tudi slušalke z aktivnim dušenjem ve do fzioloških in psiholoških spre- tur, hrupa, ki jih pogosto uporabljajo piloti memb v človeku, ki zmanjšajo njegovo – ovijanje cevovodov in raznih feksi- helikopterjev. utrujenost in občutljivost za hrup in bilnih spojev z ustreznimi izolacij- V bivalnem okolju ustreza tovrstnim hkrati izboljšajo njegovo razpoloženje sko-dušilnimi materiali, ukrepom pasivna zaščita, to je pove- in delovno storilnost. Primer takega – z elastičnimi veznimi elementi med čanje zvočne izolacije šibkih fasadnih učinkovanja je izobešanje ženskih ak- strojem (kompresorjem, črpalko ali elementov (zvočnih mostov); največ- tov po delavnicah in industrijskih halah. ventilatorjem) in tlačnim oziroma krat okna in vrata. Eksperimentalni testi so te učinke tudi sesalnim cevovodom, praktično potrdili. – z elastičnim obešanjem in vpenja- 7. ALtERnAtIvnE mEtOdE Uporabnost umetniških slik je toliko njem cevovodov in zračnih kanalov zmAnjšEvAnjA HRUPA večja, če upoštevamo, da slike iz plat- torej ima objektivno (zvok) in subjektivno komponento (neželen). Do zdaj smo poudarjali omejevanje zvoka kot prostora, povečajo tudi absorpcijo zvoka v prostoru. Eksperimenti so pokazali, da umetniške slike absorbi- na nosilne stene ali stebra itn. ma- Hrup je defniran kot neželen zvok, na, uokvirjene in obešene na stenah osnovi rje. Na-tastih in na sle-ajno ne ogosto racije v takšnih razmerah še povečajo. se le zaznavanje (percepcija), metod, ki poleg učinka na spremem- Pri izbiri metode upoštevamo tudi maso strojev, število obratov in na osnovi tega izberemo primerne izolatorje. Nameščanje raznih gumijastih, plutastih in podobnih podstavkov pod stroje na slepo, brez predhodnih analiz, običajno ne prinese zadovoljivih rezultatov, pogosto pa se dogaja, da se hrup in vibracije v objektivno komponento. Pri alternati- rajo, odvisno od barvnega nanosa na vnih metodah pa gre za zmanjšanje platno, do 33 % vpadle zvočne ener- vpliva subjektivne komponente. Tu se gije in to v najbolj slišnem delu spek-torej zvočna moč hrupa ne zmanjša, tra, od 500 do 1500 Hz, zato jih lahko kakor pri inženirskih metodah, spre- vključimo tudi v seznam inženirskih hrupa in tako ublaži neželeni učinek vplivajo tudi na zmanjšanje odmevno-hrupa. sti prostora in posredno na izboljšanje 6 PROtIHRUPnI UkREPI nA ki odvrne pozornost poslušalca od bo percepcije za dojemanje hrupa mEStU SPREjEmA Alternativne metode temeljijo na na- razumljivosti govora v njih, npr. v sta- Delavce, ki so izpostavljeni visokim čelu spremembe (izboljšanja) zaznave novanjih, učilnicah, predavalnicah, ravnem hrupa, lahko zavarujemo tudi s (percepcije) motilnih učinkov hrupa, avditorijih itn. V šolskih učilnicah in protihrupnimi kabinami, iz katerih bodo na primer z uporabo primernih form in predavalnicah lahko umetniške slike lahko nadzorovali delovni proces. Ta- oblik (dizajnom) ter arhitektonskih ele- služijo tudi v izobraževalne namene, kšne kabine opremimo tudi s primerno mentov, ki presegajo njihovo primarno kdo je kdo v slikarstvu. Slike vse pogo- ventilacijo, osvetlitvijo, če je potrebno, funkcijo, z dekoracijo, z usklajevanjem steje postajajo inventar pisarn in hod- pa tudi s klimatizacijo. Takšne in po- forme in vsebine v slikarstvu in skulp- nikov upravnih poslopij. Pričakujemo dobne kabine se lahko uporabljajo tudi turi, z uporabo barvnih vtisov in oblik lahko, da bodo v bližnji prihodnosti za nekatere druge namene (npr. tele- (fgurativnost), s perspektivo, ki po- krasile tudi industrijske hale in dela- fonske kabine v hrupnih obratih, na vi- globi prostor itn. Barve ali umetniške vnice. Umetniške slike lahko pome- ličarjih in gradbenih strojih ter žerjavih, slike lahko učinkovito uporabimo za nijo več kakor samo kulturno potrebo ki varujejo delavca proti hrupu pa tudi zmanjšanje neželenih učinkov hru- nekega okolja ali posameznika. 42 Delo in varnost 52/2007/1 Pravni nasveti PoGoJI ZA UPokoJEVAnJE V LETU 2007 Nina Kos, univ. dipl. pravnica Kako do minimalnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za pridobitev pravice do starostne pokojnine v letu 2007? Splošna pogoja za pridobitev pravice do starostne pokojnine sta dopolnjena starost zavarovanca in pokojninska doba. Oba morata biti izpolnjena hkrati, razlikujeta pa se glede na spol zavarovanca. Obstajajo tri različne kombinacije starosti in pokojninske dobe kot različice minimalnih pogojev za zavarovanko oz. zavarovanca. Ženske imajo v letošnjem letu tri možnosti: starost pokojninska/ zavarovalna doba 55 let in 8 mesecev 36 let in 6 mesecev pokojninske dobe 60 let in 8 mesecev najmanj 0 let pokojninske dobe 6 let in 8 mesecev najmanj 15 let zavarovalne dobe Ko torej ženska dopolni starost 55 let in 8 mesecev in ima hkrati dopolnjenih 36 let in 6 mesecev pokojninske dobe, se lahko starostno upokoji. Enako velja, če izpolni katero od drugih dveh kombinacij starosti in pokojninske oz. zavarovalne dobe. Moški imajo letos prav tako tri možnosti: starost pokojninska/ zavarovalna doba 58 let 40 let pokojninske dobe 63 let najmanj 0 let pokojninske dobe 65 let najmanj 15 let zavarovalne dobe Ko torej moški dopolni starost 58 let in ima hkrati dopolnjenih 40 let pokojninske dobe, se lahko starostno upokoji. Tudi pri drugih dveh minimalnih kombinacijah starosti in pokojninske oz. zavarovalne dobe pridobi pravico do starostne pokojnine. dOdAnA dOBA Če zavarovanec nima izpolnjene pokojninske dobe, kije potrebna za pridobitev pravice do starostne pokojnine, Delo in varnost 52/2007/1 se lahko upošteva kot dodana doba za izpolnitev pogoja minimale pokojninske dobe tudi: 0 čas zaključenega študija na dodi-plomskem in podiplomskem šolanju, 0 čas dejanskega obveznega vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali usposabljanja za rezervni sestav policije in 0 čas, v katerem je bil zavarovanec prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali brezposelna oseba. V teh primerih se letos upošteva šest dvanajstin tega časa kot dodana doba (eno leto je letos 6 mesecev dodane dobe). Kot dodana doba pa se lahko upošteva tudi četrtina obdobja, ko je bil zavarovanec vključen v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Poudariti je treba, da dodana doba pomeni le »pomoč« pri izpolnitvi pogoja pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Dodana doba torej ne vpliva na višino odstotka za odmero starostne pokojnine. ZniŽanje s TaROsTi Razveseljivo je tudi, da lahko zavarovanec izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, tudi če ne izpolnjuje pogoja starosti. To pomeni, da se lahko v določenih primerih ob izpolnitvi pogoja pokojninske dobe starostna meja zniža in vseeno pridobi pravica do starostne pokojnine. Znižanje starostne meje je mogoče v primerih: 0 za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki je slovenski državljan in za katerega je zavarovanec skrbel in ga vzgajal vsaj pet let, 0 zaradi dela na delovnem mestu, na katerem se je delavcu štela zavarovalna doba s povečanjem (benefcirana doba), 0 zaradi dela v poklicih, ki ga zaradi narave in teže dela po dopolnitvi določene starosti ni mogoče uspešno opravljati, 0 zaradi osebnih okoliščin, ki so pogojene z zdravstvenim stanjem zavarovanca in 0 zaradi vključitve ženske v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti. ZniŽanje s TaROsTi Za OtROkE Za koliko se bo znižala starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine za otroke, je odvisno od števila otrok: število otrok znižanje starosti za 1 4 mesece 10 mesecev 3 18 mesecev 4. in vsak naslednji 10 mesecev Če zavarovanec uveljavlja znižanje starostne meje za štiri otroke, se mu starostna meja zniža za 2 leti in 4 mesece (upošteva se torej 18 mesecev za tri otroke in dodatnih 10 mesecev za četrtega otroka). Vendar pa je znižanje starosti omejeno. Za žensko se lahko na tej podlagi zniža največ do starosti 53 let, za moškega pa le do 58 let. ZniŽanje s TaROsTi ZaRadi štEtjA zAvAROvALnE dOBe s POvečanjem (BEnEFICIRAnA dOBA) Če je zavarovanec 1. januarja 2001 delal na delovnem mestu, na katerem se je štela zavarovalna doba s povečanjem in je imel hkrati dopolnjenih 23 let pokojninske dobe (ženske) in 25 let (moški), se mu starost zniža za toliko mesecev, kot jih je pridobil na račun štetja zavarovalne dobe s povečanjem. Če je imel zavarovanec krajšo pokojninsko dobo oziroma je na takem delovnem mestu delal v preteklosti, pa je določena spodnja meja starosti. V takih primerih je znižanje starosti odvisno od stopnje povečanja zavarovalne dobe. ZniŽaNJE ZaRadi OseBnih OkOliŠ jeIN Določenim zavarovancem se starost zniža zaradi njihovih osebnih okoliščin: za eno leto za vsaka štiri leta, prebita na delu oz. vzavarovanju. Zavarovalna 43 Pravni nasveti doba tem zavarovancem pa se poveča za četrtino dejanskega zavarovanja (eno leto dejanskega zavarovanja je 15 mesecev zavarovalne dobe, in to za izpolnitev pogojev in odmero pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja). Gre za zavarovance, ki so v delovnem razmerju ali na drugem delu in pri katerih je podana katera od z zakonom določenih osebnih okoliščin. To so zavarovanci: – s telesno okvaro najmanj 70 %, – vojaški invalidi od I. do VI. stopnje, – civilni invalidi vojne od I. do VI. stopnje in – slepi, gluhi, oboleli za distrofjo in sorodnimi mišičnimi ali nevromišičnimi boleznimi in paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo, multiplo sklerozo ter ekstrapiramidnimi obolenji. ZniŽanje zARAdI vStOPA v OBvEznO zAvAROvAnjE PREd dOPOLnjEnIm 18. LEtOm StAROStI Gre za znižanje, ki ga lahko uveljavlja le ženska. Če je ženska vstopila v zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti, lahko uveljavlja pravico do starostne pokojnine pri nižji starosti: pri dopolnjeni starosti 55 let 8 mesecev in 36 let in 6 mesecev pokojninske dobe. Predpisana starost se lahko zniža največ do starosti 53 let. Letos se upošteva šest dvanajstin časa obveznega zavarovanja pred dopolnjenim 18. letom starosti. Pri drugih dveh kombinacijah minimalnih pogojev se predpisana starost iz tega naslova ne znižuje. OSnOvA zA OdmERO StAROStnE POkOjnInE Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove. Za izračun pokojninske osnove pravilo upošteva povprečne mesečne plače in zavarovalne osnove, od katerih so plačani prispevki, zaporednih 17 let zavarovanja, ki so najugodnejša v času, od vključno leta 1970 dalje. Plača ali zavarovalna osnova se upošteva, če je bila izplačana oziroma so bili od nje plačani prispevki za najmanj šest mesecev. Pri izračunu pokojninske osnove pa se ne upošteva plača oziroma zavarovalna osnova iz koledarskega leta, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do starostne pokojnine. Naj omenim še najnižjo pokojninsko osnovo, ki znaša od 1. januarja 2007 450,10 evrov, in najvišjo, ki od istega datuma dalje znaša 1.800,41 evrov. zvo Želite organizirati predavanje, seminar? ZVD d.d., Chengdujska cesta 25, Ljubljana, ima dve dvorani: predavalnico v pritličju, sejno sobo v 1. nadstropju. Predavalnica sprejme ca. 90 udeležencev in ima: predsedniško omizje z ozvočenjem • govorniški pult z ozvočenjem • stropni in prenosni LCD projektor • osebni računalnik (prenosni) • mikrofone • DVD+video • dvojni kasetofon • CD predvajalnik • pomično projekcijsko platno • regulacijo razsvetljave • grafoskop • dostop do interneta • klimo. CENA CELODNEVNEGA NAJEMA: CENA NAJEMA PO URAH: 400,60 € Z DDV ZAČETNA URA 100,15 € Z DDV NADALJNJA URA 50,07 € Z DDV Sejna soba sprejme ca. 30 udeležencev in ima: • prenosni LCD projektor • osebni računalnik • pomično projekcijsko platno • regulacijo razsvetljave • grafoskop • klimo. CENA CELODNEVNEGA NAJEMA: CENA NAJEMA PO URAH: 200,30 € Z DDV ZAČETNA URA 100,15 € Z DDV NADALJNJA URA 50,07 € Z DDV Avla omogoča: • pogostitev med odmori • postavitev razstav • registracijo udeležencev Kontaktna oseba: Ladi Lebar, E ladi.lebar@zvd.si, T 01 585 51 69, M 031 333 610 44 Delo in varnost 52/2007/1 Zakonodaja IZ URADnEGA LISTA REPUBLIkE SLoVEnIJE (od 7. 12. 2006 do vključno 29. 1. 2007) Ureja: Nina Kos, univ. dipl. pravnica Uradni list RS, št. 127/2006 z dne 7. 12. 2006 Državni zbor je sprejel: ZAkon o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP) ZAkon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o za-pisovalni opremi v cestnem prometu (ZDCOPMD-A) Pogodbeni partnerji so sprejeli: koLEkTIVno PoGoDBo za tekstilne, oblačilne in usnjarsko-predelovalne dejavnosti (KPtoupd) o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust PoPRAVEk h Kolektivni pogodbi za dejavnost trgovine Slovenije, podpisani v Ljubljani dne 10.10.2006 in objavljeni v Uradnem list RS, št. 111/06 z dne 27.10.2006 Uradni list RS, št. 128/2006 z dne 8. 12. 2006 Državni zbor je sprejel: ZAkon o javnem naročanju (ZJN-2) ZAkon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS) Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je sprejelo: PRAVILnIk o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Uradni list RS, št. 129/2006 z dne 12. 12. 2006 Državni zbor je sprejel: ZAkon o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEkom-A) ZAkon o dopolnitvi Zakona o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (ZZSV-B) Uradni list RS, št. 131/2006 z dne 14. 12. 2006 Državni zbor je sprejel: ZAkon o bančništvu (ZBan-1) Delo in varnost 52/2007/1 ZAkon o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2) Ministrstvo za zdravje je sprejelo: PRAVILnIk o obliki in načinu vodenja evidenc in poročil o prepovedanih dro-gah Uradni list RS, št. 132/2006 z dne 15. 12. 2006 Vlada RS je sprejela: UREDBo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov Ministrstvo za gospodarstvo je sprejelo: PRAVILnIk o elektromagnetni združljivosti (EMC) Ministrstvo za obrambo v soglasju z Ministrstvom za okolje in prostor je sprejelo: PRAVILnIk o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti Pogodbeni partnerji so sprejeli: koLEkTIVno PoGoDBo za lesarstvo Uradni list RS, št. 133/2006 z dne 18. 12. 2006 Državni zbor je sprejel: ZAkon o varnosti cestnega prometa (uradno prečiščeno besedilo) (ZVCP- 1-UPB4) Uradni list RS, št. 136/2006 z dne 22. 12. 2006 Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v soglasju z Ministrstvom za zdravje sprejelo: PRAVILnIk o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je sprejelo: PRAVILnIk o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o nomenklaturi poklicev Zdravniška zbornica Slovenije je v soglasju z Ministrstvom za zdravje sprejela: PRAVILnIk o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o zdravniških licencah Uradni list RS, št. 138/2006 z dne 28. 12. 2006 Državni zbor je sprejel: oDLok o programu varstva in razvoja parka Škocjanske jame za obdobje 2006-2010 (OdPVRPŠJ) Ministrstvo za gospodarstvo je sprejelo: PRAVILnIk o spremembi Odredbe o enostavnih tlačnih posodah PRAVILnIk o spremembi Pravilnika o tlačnih opremi PRAVILnIk o spremembi Pravilnika o premični tlačnih opremi Uradni list RS, št. 139/2006 z dne 29. 12. 2006 Državni zbor je sprejel: ZAkon o občinskem redarstvu (ZO-Red) ZAkon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom (ZOPDA-A) ZAkon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-D) ZAkon o spremembah in dopolnitvah Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI-D) Uradni list RS, št. 140/2006 z dne 29. 12. 2006 Vlada RS je sprejela: UREDBo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je sprejelo: PRAVILnIk o spremembah Pravilnika o spremembah Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev 45 Zakonodaja Uradni list RS, št. 1/2007 ZAkon o prekrških (uradno prečišče- Pogodbeni partnerji so sprejeli: z dne 05.01.2007 no besedilo) (ZP-1-UPB4) RAZLAGo Kolektivne pogodbe de- ZAkon o socialnem varstvu (uradno javnosti bank in hranilnic v RS Državni zbor je sprejel: prečiščeno besedilo) (ZSV-UPB2) ZAkon o nacionalnih poklicnih kvali- ZAkon o usmerjanju otrok s posebni- Državni zbor je sprejel: fkacijah (uradno prečiščeno besedilo) mi potrebami (uradno prečiščeno be- stn oPRAV rometu ak ZPCP o prevozv ce -(ZNPK-UPB2) sedilo) (ZUOPP-UPB1) ZAkon ovarstvu pred požarom (uradno Uradni list RS, št. 2/2007 prečiščeno besedilo) (ZVPoz UPB1) Uradni list RS, št. 7/2007 z dne 09. 01. 2007 z dne 26. 01. 2007 Državni zbor je sprejel: Uradni list RS, št. 5/2007 Vlada RS je sprejela: ZAkon o notariatu (uradno prečišče- z dne 19. 01. 2007 UREDBo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz naprav za nobesedilo) (ZN-UPB3) Vlada RS je sprejela:_ ZAkon o nematerializiranih vredno- UREDBo o spremembi in dopolnitvi stnih papirjih (uradno prečiščeno be- Uredbe o organiziranju, opremljanju in sedilo) (ZNVP-UPB1) usposabljanju sil za zaščito, reševanje ZAkon o trgovini (uradno prečiščeno in pomoč besedilo) (ZT-UPB4) RESoLUcIJA o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007-2011 (skupaj za večjo varnost) (ReNPVCP) Državni zbor je sprejel: SkUPno LETno PoRočILo o izva- PoPRAVEk Zakona o prevozih v ce-janju Zakona o dostopu do informacij stnem prometu (ZPCP-2) javnega značaja za leto 2005 proizvodnjo, predelavo in obdelavo tekstilnih vlaken UREDBo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz naprav za proizvodnjo celuloze in naprav za inte- Pogodbeni partnerji so sprejeli: grirano proizvodnjo vlaknin in papirja, RAZLAGo Kolektivne pogodbe de- kartona ali lepenke javnosti bank in hranilnic v RS UREDBo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz naprav za proizvodnjo papirja, kartona in lepenke Uradni list RS, št. 3/2007 z dne 12. 01. 2007 Uradni list RS, št. 6/2007 z dne 23. 01. 2007 Vlada RS je sprejela: Državni zbor je sprejel: UREDBo o emisiji snovi in toplote pri ZAkon o izvršbi in zavarovanju (ura- odvajanju odpadne vode iz naprav za dno prečiščeno besedilo) (ZT-UPB4) proizvodnjo kovinskih izdelkov 23 SA Zavod za varstvo pri delu d.d. Vabimo vas, da obiščete našo spletno stran www.zvd.si in si ogledate novosti oziroma nas obiščete na Chengdujski cesti 25 v Ljubljani. 46 Delo in varnost 52/2007/1 NAVODILA AVTORJEM ZA PRIPRAVO ČLANKOV VSEBInSkA nAVoDILA SPLoŠno TEkST REcEnZIJA nASLoV čLAnkA AVTOR IZVLEčEk VSEBInA EnAčBE TABELE SLIkE MERSkE EnoTE VIRI kRATIcE In okRAJŠAVE nASLoV UREDnIŠTVA Revija Delo in varnost sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja varnosti in zdravja pri delu in požarnega varstva ter druge prispevke, pomembne in zanimive za stroko. Avtor mora v spremnem besedilu napisati, kakšen je članek (znanstven, strokoven, poljuden) oziroma za katero rubriko je namenjen. Objavljamo članke, ki doslej še niso bili objavljeni v drugih revijah in ki dobijo pozitivno oceno recenzenta. Članek mora biti napisan v slovenščini. TEHnIčnA nAVoDILA Avtorji oddajo članek na formatu A4 z oštevilčenimi stranmi, slog pisave naj bo Arial. Naslov naj bo napisan v velikosti 14pt in sredinsko centriran, ostalo besedilo v velikosti 11pt, presledek med vrsticami pa naj bo 1,5. Besedilo mora biti obojestransko poravnano. Članke za znanstveno prilogo daje uredništvo pred objavo v pregled anonimnemu recenzentu, ki ga določi glavni in odgovorni urednik, in vjezikovni pregled. Naslov mora biti jasen in zgoščen ter napisan v slovenščini in angleščini. Naslovu sledi navedba avtorja z: – imenom in priimkom – polnim habilitacijski in znanstvenim nazivom ter ustanovo, kjer je zaposlen, – kratkim opisom področja, na katerem deluje. Če je avtorjev več, se predstavi vsakega posebej, na čimbolj zgoščen način. Članku mora biti dodan izvleček v slovenščini in angleščini (približno 100 do 150 besed). Ločeno morajo biti navedene ključne besede. Napisan naj bo v tretji osebi. Vsebina naj bo razdeljena na poglavja in razdelke, ki so oštevilčeni. Za poudarke v besedilu uporabljajte poševni tisk in ne krepkega ali podčrtanega. Sprotne opombe naj bodo oštevilčene in navedene pod tekstom. Enačbe naj bodo na desnem robu oštevilčene s številko v okroglem oklepaju. Pri decimalnih številih uporabljajte vejico. Tabele naj bodo v besedilu napisane na tistem mestu, kamor sodijo. Zaporedna številka in naslov tabele naj bosta navedena zgoraj nad tabelo. Pod tabelo oziroma sliko pojasnite vse okrajšave oziroma simbole, ki so v njej. Slike morajo biti omenjene oziroma natisnjene v besedilu članka in označene z zaporedno številko ter s podnapisom, ki pojasnjuje njihovo vsebino. Merske enote morajo biti v skladu z mednarodnim sistemom enot (SI). Zgleda navajanja za knjigo: 1. Bilban, M. Medicina dela, ZVD d.d., Ljubljana 1999 2. Srna, M., Sodnik, A. Priročnik za izvajanje pregledov in preizkusov delovne opreme, ZVD d.d., Ljubljana 2006 Zgled navajanja za članek iz revije: 1. Jakopič, J. Pitje alkoholnih pijač, odvisnost od alkohola in delo. Delo in varnost 42 (1997) 5; 39-45 Zgled navajanja za članek iz zbornika referatov: 1. Polič, M. Psihologija in prometna varnost: teorije, spoznanja in praksa. V Bilban, M.(ed) Strokovni posvet o medicini prometa, ZZD-SZD, Sekcija za medicino dela, Rogaška Slatina, 1998:99-106 Zgled navajanja za elektronske vire: 1. http://vzd.gov.si/vzd.gov.si/et2005 V naslovu in izvlečku naj ne bo kratic. Kjer se kratica v besedilu pojavi prvič, naj bo izraz polno izpisan, v nadaljevanju uporabite kratico v oklepaju. ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. DELO IN VARNOST Chengdujska cesta 25, 1000 Ljubljana Na naslov uredništva pošljite original članka. V spremnem dopisu naj bo naveden avtorjev elektronski naslov, njegova telefonska številka ter poštni naslov. Identično elektronsko različico v formatu MS Word pošljite na naslov: tatjana.srol@zvd.si Delo in varnost 52/2007/1 47 pf^B^^^ j- k^i ^fim - ¦ fcBW^ '^m^^HP^^HH ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. Institute of Occupational Safety Osnovna dejavnost ZVD d.d. je presku?anje, izvajanje ter zagotavljanje varnosti in zdravja v delovnem in aivljenjskem okolju ter varstvo pred ionizirajoËimi in neionizirajoËimi sevanji, poaarno varstvo, varnost v prometu, publicistika in izobraaevanje, opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev, meritve radioaktivnosti, hrupa in drugih fizikalnih parametrov. Kljub raznolikosti storitev si na vseh podroËjih enotno in povezano prizadevamo dvigniti kakovost storitev in samega poslovanja na najvi?jo mogoËo raven. Potrjujemo jo s certificiranjem po standardu SIST ISO 9001:2000, z akreditiranjem preskusnih laboratorijev po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 in z akreditiranjem kontrolnih organov po standardu SIST EN 45004. Center za medicino dela je prejel leta 2000 certifikat za sistem kakovosti ISO 9002:1994, leta 2002 pa za posodobljen standard ISO 9001:2000. Laboratorij za fizikalne meritve je prejel akreditacijo po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 za izvajanje meritev zvoËne izolirnosti v zgradbah in I zvoËne izolirnosti gradbenih elementov, za merjenje hrupa v zgradbah in v naravnem in aivljenjskem okolju. Tradicija izvajanja meritev hrupa in zvoËne izolativnosti je na ZVD ae zelo dolga in sega v ?estdeseta leta. Ves Ëas smo bili na tem podroËju vodilni v draavi in na?i strokovnjaki so vedno tudi aktivno sodelovali pri vzpostavljanju zakonodaje in pripravi predpisov s tega podroËja. Akreditacija preskusnega laboratorija po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 je mednarodno veljavna v vseh draavah EU. Laboratorij za dozimetrijo in Laboratorij za merjenje specifiËnih aktivnosti radionuklidov sta prejela akreditacijo po standardu SIST EN ISO/IEC 17025. ZVD opravlja za svoje naroËnike celostno storitev; poleg osebne dozimetrije tudi redni strokovni nadzor veËine virov sevanja v draavi (tako v medicini in industriji, kot v drugih panogah) ter meritve radioaktivnosti v naravnem okolju in prehrambeni verigi. J Kontrolni organ - Laboratorij za dvigala je prejel akreditacijo za kontrolo dvigal po standardu SIST EN 45004 za Tip A. Akreditacija je ena prvih te vrste, podeljena v Sloveniji, in obsega konËno kontrolo dvigal pred dajanjem v uporabo in periodiËno ter sprejemno kontrolo (kontrolo J po bistvenih spremembah ali nezgodah) dvigal, ki so ae v uporabi. ZVD ima na podroËju presku?anja in kontrole dvigal bogate izku?nje. Na?i strokovnjaki letno pregledajo veË kot polovico vseh dvigal v draavi. Kar nekaj kontrol so v zadnjem Ëasu opravili tudi za misijo UN na nemirnem Kosovu. Vabimo vas, da obi?Ëete spletno stran www.zvd.si ali nas obi?Ëete na Chengdujski cesti 25 v Ljubljani. Za podrobnej?e informacije smo vam na voljo na: T: 01/585 51 00, F: 01/585 51 01 in E: info@zvd.si Nove publikacije Praktične smernice za preiskave delovnega okolja – PRAH Praktične smernice za varno premeščanje bremen Priročnik za varno vzdrževanje ADR 2007 Priročnik za strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu Priročnik za varno delo z viličarji m n-iiiijt ---VlH- ppj^^llSl rt-ltf-iirr +ala-MW U Priročnik za izvajanje pregledov in preizkusov delovne opreme s kontrolnimi in merilnimi listi Zahteve za razsvetljavo pri delu in standard 12464 EVZD39 Program za vodenje evidenc varnosti in zdravja pri delu IOT & RIOT Program za izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja in njene revizije ŠIFRANT IOT & RIOT Program Šifranti VZD za vnos nastavitev ocene tveganja in kriterijev nevarnosti tveganja Več informacij: Barbara Vogrič, T 01/585 51 00, F 01/585 51 01, E barbara.vogric@zvd.si