GEOLOGIJA
GEOLOGICAL RAZPRAVE IN POROČILA
TRANSACTIONS AND REPORTS
TEKTONSKI OKNI PRI KNEŽAKU
Mario Pleničar S 3 slikami med tekstom in z geološko karto v prilcgi
V	razpravi o eocenskih območjih na Notranjskem in v Istri S t a c h e obširno obravnava tudi geologijo reške flišne kadunje in trdi, da je vzhodni (severovzhodni) rob kadunje prevrnjen in zapognjen proti jugozahodu (S t ache 1859, str. 328). Na tem robu opazujemo deloma med krednimi in flišnimi eocenskimi plastmi še eocenske apnence, deloma pa se kredne plasti stikajo s flišem brez vmesnih eocenskih apnencev. To kaže tudi, da so se kredne plasti delno narinile na fliš. Nekateri geologi so v zadnjih letih izrazili dvom, da gre pri Ilirski Bistrici res za nariv krednih apnencev na eocenski fliš. Strma apnena stopnja, ki naj bi pri Ilirski Bistrici šs predstavljala čelo nariva, se podaljšuje proti jugovzhodu mimo Reke do Bakra. Tam je ugotovljeno, da predstavlja strma stopnja samo vertikalni premik ob prelomu. Na severovzhodnem podaljšku, in sicer med Pivko in Postojno, stopnja polagoma izginja in plasti preidejo v normalno lego. Kredne plasti vpadajo pod eocenske apnence in ti pod fliš.
Na Stachejevi manuskriptni geološki karti Sežana—St. Peter v merilu 1:75.000 je zarisana jugozahodno od Knežaka, ki leži na stopnji, večja krpa fliša, ki jo pas eocenskega apnenca loči od reške flišne kadunje. S t a c h e je menil, da je ta fliš pod stratigrafsko starejšim apnencem v zvezi s flišno kadunjo. Potemtakem je posredno zagovarjal mnenje, da gre za tektonsko okno.
V	letu 1958 sem geološko kartiral okoli Knežaka in sem si razmere podrobno ogledal. Mnenja sem, da so Stachejeve trditve pravilne.
Da bi mogli razumeti tektonske razmere, moramo poznati normalni prehod krednih apnencev v eocenske apnence in le-teh dalje v fliš na obrobju reške kadunje. Tako normalno lego plasti vidimo skoraj na celotnem jugozahodnem robu reške kadunje. Tam leže spodaj debelokristalast temen bituminozni kredni dolomit in dolomitna breča, na njej sivi in beli radiolitni apnenci turonske in senonske stopnje, še više paleocenski mi-liulidni in kozinski haracejski apnenci ter na njih alveolinski in numulitni apnenci. Slednji postajajo navzgor vedno bolj lapornati ter tako preidejo
zvezno in brez jasne meje v flišni eocenski lapor, v katerem se prično pojavljati še više pole apnenega in kremenovega peščenjaka. Plasti, v katerih opazujemo zvezen prehod numulitnih apnencev v flišne laporje, so debele 5—10 m.
Vrnimo se sedaj h geološkim razmeram pri Knežaku, ki so pokazane na priloženi geološki karti v merilu 1:50.000. Tudi tukaj opazujemo vse
1. si. Vpad flišnih plasti pod eocenski apnenec blizu Podtabora
Fig. 1. Dip of the Flysch strata under the Eocene limestone near Podtabor
prej naštete plasti, le v obratni legi. Zgoraj je debelokristalast temen bitu-minozni kredni dolomit, pod njim razpokan apnenec, preprežen s kalcit-nimi žilicami in redkimi, slabo ohranjenimi radioliti, še niže svetlosiv radiolitni apnenec, ki je z radioliti tako bogat, da ga lahko imenujemo radiolitno brečo. V tej breči je najpogosteje zastopana vrsta Radiolites cf. depressus (Cornalia et Chiozza) Parona, ki je značilna za turonsko stopnjo
zgornje krede. Na tej breči leži severno od vasi Parje leča svetlosivega zrnatega apnenca, ki je sicer izvrsten gradbeni kamen, le da je na tem mestu precej tankoplastovit in ni mogoče dobiti iz njega večjih blokov. Petrografsko je zelo podoben nabrežinskemu marmorju. Niže sledijo plasti temnosivega apnenca s školjkasto krojitvijo, ki je reven z rudisti, pa bogat s foraminiferami zlasti z miliolidami. Kredne plasti zaključuje svetlosiv apnenec, v katerem se že pojavljajo radiolitne vrste, značilne za senonsko stopnjo. Pogostna sta rodova Biradiolites in Praeradiolites.
Sledijo miliolidni apnenci in ozek pas kozinskih apnencev, ki so na tem območju zelo revni s fosili. Samo obrobje aDnenčeve stopnje nad
2. si. Detajl s 1. slike Fig. 2. Detail of the fig. 1
flišno reško kadunjo je iz svetlih alveolinskih in numulitnih apnencev, pod katere padajo tik pod skalnato stopnjo plasti flišnega laporja in peščenjaka.
Geološka preseka C—D in E—F nam kažeta te razmere in jih obenem pojasnjujeta z zavihanim robom eocenske kadunje, ki je nastal zaradi narivanja krednih plasti Snežnika proti jugozahodu. Zavihan rob tvori prevrnjeno gubo. Ta guba na skrajnem severozahodnem delu karte pri Vel. Pristavi še ne vključuje flišnih plasti (glej presek A—B). Od Silen Taborja do Podtabora se fliš že vključuje v gubo, se zajeda vanjo v globino okoli 2000 m in na dveh mestih pogleda na dan skozi raztrgano krilo prevrnjene gube izpod numulitnega apnenca v obliki tektonskih oken.
Pri Podtaboru je pritisk krednih plasti pretrgal prevrnjeno gubo in kredni masiv je prodrl do flišne kadunje (1. in 2. si.). Rob z eocenskimi in paleocenskimi apnenci je ostal pod narinjenimi krednimi plastmi (glej presek G—H).
Oglejmo si sedaj tektonski okni. Pri vaseh Knežak in Zagorje sta sredi močno zakraselega apnenca dve krpi rodovitnega fliša. Posebno lepo lahko proučujemo geološke razmere v krpi pri Knežaku. Fliš vpada na vsem obrobju krpe pod apnene plasti, ki tvorijo obenem strmo stopnjo (3. slika). Tektonsko okno je torej nastalo zaradi antiklinalnega vzbočenja fliša
3 si. Flišno tektonsko okno pri Knežaku (v sredini slike) Fig. 3. Tectonic window of Flysch at Knežak (in the middle of figure)
pri upognitvi roba flišne kadunje nazaj proti jugozahodu. Flišne plasti, ki se kažejo v tektonskem oknu, so torej prevrnjene, kakor tudi vse apnene plasti na stopnji od krednih do eocenskih.
Podobne razmere so tudi pri Zagorju, le da je tam obrobje fliša bolj prekrito s preperino in geološke razmere niso tako očitne kot pri Knežaku.
Kot dokaz za nariv navajam obliko narivnega roba. Kjerkoli je namreč vrezana v ta rob hudourniška grapa ali potočna dolina, ki poteka pravokotno na narivni rob, sega v njej fliš daleč navzgor proti severovzhodu. Fliš leži torej pod apnencem. Če bi ležal apnenec pod flišem, bi imeli obratno sliko. Erozijske doline bi bile izdolbene v apnencu.
N ADANJE SELO
IlLIN TJ
NAOANJE SELO
IAOORJI
ZASOR)!
NE kneIak
»MRJE
RATEČEVO BRDO
BITI NJE
ooostenjJek
Sembije
JEMBIJE
Geologija, 5. knjiga
Pleničar: Knežak
Geološka karta in profili okolice Knežaka
Geological Map and sections of the Knežak Vicinity
Merilo 1:50000 Scale 1: SO 000
Holocen Holocene
Eocenski fliš Eocene flysch
Eocenski apnenec Eocene limestone
Paleocenski kozinski apnenec Paleocene Kozina limestone
Zg. kredni rudistni apnenec Upper Cretaceous rudistid limestone
Zg. kredna rudistna breča Upper Cretaceous rudistid breccia
Zg. kredni foraminiferni apnenec Upper Cretaceous Foraminifera limestone
Zg. kredni dolomit Upper Cretaceous dolomite
Prevrnjena guba in nariv apnenca na fliš pa imata tudi zanimive hidrološke posledice. Mislim, da se imamo prav tem tektonskim razmeram zahvaliti, da izvira na tem območju Pivka in da teče proti severu in ne proti jugu. Nekaj vode je pritekalo v Pivko iz številnih studencev, ki izvirajo v flišu obeh tektonskih oken. Danes so studenci pri Knežaku zajeti za vodovod (skupno so dajali v aprilu 1958 v 24 urah okoli 50 m3 vode),* pri Zagorju pa v vodnjakih. Glavni dotok vode v Pivko, ki ima prvi izvir pri Zagorju, drugi pa pri Parjah, prihaja od severovzhoda, to je s snežniškega območja. Ce ne bi bilo flišne zapore, ki je nastala pri gubanju in narivanju, bi voda v celoti odtekala v reško flišno kadunjo, podobno kot deloma uhaja v izviru Bistrice pri Ilirski Bistrici in morda ob prelomu v izviru v Podstcnjšku.
Večji del s Snežnika prihajajoče vode se odbije od flišne zapreke in teče od Zagorja in Pari j mimo Radohove vasi in Petelinja proti Postojni. Ta del vode se torej že razmeroma blizu Reškega zaliva iztrga jadranskemu povodju in se priključi črnomorskemu.
V sušni dobi prihaja Pivka na površino šele blizu Rakitnika. V kraških izvirih pri Zagorju in Parjah pa stoji voda v tem času več metrov pod površino nadzemne struge v umetno urejenih vodnjakih. Pri obeh vodnjakih so črpalke. V Zagorju, kjer pade nivo vode v suši tudi 14 m pod površino nadzemne struge, je električna črpalka, ki črpa vodo za vodovod v Zagorju. Pri Parjah stoji voda bliže površini in jo črpajo z ročno črpalko. Močvirja in jezera pri Petelinju in Palčju pričajo, da je tam podtalnica blizu površine. Petelinje jezero ima nadmorsko višino 530 m, izvir pri Parjah okoli 540 m, izvir pri Zagorju 554 m. V času večjih padavin bruha voda pri Parjah in Zagorju skozi odvodne kanale, ki so zato urejeni poleg črpalk in odteka po umetni strugi proti Radohovi vasi. V tem času se napolnijo z vodo tudi nekatera manjša polja severovzhodno od Knežaka. Tako polje je na primer pri gradu Kalce in ga domačini imenujejo Jezero. Njegova nadmorska višina je okoli 560 m. Če upoštevamo, d?, sega ves ta vodni horizont skoraj tik do „roba 50—70 m visoke apnene stopnje in 130—150 m nad dolino Reke, moramo vsekakor upoštevati vrednost zaporne flišne bariere. ki jo je povzročila tektonika
TWO TECTONIC WINDOWS AT KNEŽAK
In 1859 St ache has written on the flysch basin of Reka. He suggested, its northeastern border is turned up and Cretaceous beds are partly thrusted on the Eocene flysch.
Last summer I examined the geological conditions at Knežak near Ilirska Bistrica and I found that there are two tectonic windows of the flysch covered by the numulitic limestone. The first one at Knežak has been already mentioned by S t a c h e , the second one at Zagorje however, has not been known up to this time. The turned up border of the basin forms the recumbent fold in which the flysch is folded. This flysch
* Ta podatek mi je dal tov. Lovrenc Tomšič iz Knežaka, ki je delal pri vodovodu.
is looking through the bursted limb of the recumbent fold of the numu-litic Eocene-limestone in both tectonic windows. The recumbent fold is broken (up) at Podtabor and there the Cretaceous strata were thrust till to the flysch and they covered thus the Eocene and Paleocene limestones, which appear everywhere on the border of the Reka-flysch basin underneath the Eocene flysch. The torrent clefts, prove the overthrust, cutting the edge of the overthrust perpendicularly. In these clefts the flysch is extending for up to the North-East. The front of the overthrust as well as the recumbent fold are geomorphologically expressed in the form of the steep limestone wall above the flysch basin.
Because of the flysch barrier, caused by folding and thrusting the River Pivka is originating in the high Karst plateau at Zagorje and Parje. This river getting its water from the region of the Snežnik is flowing North to Postojna, through the cave of Postojna, the Karst-fields of Planina and Logatec, and reappears near Vrhnika as River Ljubljanica.
LITERATURA
Stache, G., 1859, Die Eocengebiete in Unter-Krain und Istrien, Jahrb. d. Geol. R. A.. X.. str. 272—331: Wien 1859.