Naročnina mesečna 12 Lir, ca inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir. u Inozemstvo 50 Lir. Ček. rai. Ljubljana 10.650 ca naročnino in 10349 za inserat«, Podrulnica« Novo meat«. Izključna pooblaSfenka za oglaSevanJe Italijanskega in tnjega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milan«. VENEC Izhaja vsak daa zjutraj razen pon«d«I|ka la dneva po prazniku. g Uredništvo la «pravat Kopitarjev« 6, Llabljana. a i Redazione, Ammlnlstrazlonei Kopitarjeva 6, Lnbiana. i | Teleloa 4001—4005. | Abbonamentl: Me«* 12 Lire; Estero, m«-•• 20 Lir«, Edin on« domenica, anno 34 Lir«, Estero 50 Lir«. C. C. P j Lubiana 10.650 per {li abbo« nam en ti; 10.349 pec 1« Inserzioni. Filial«« Novo mest« Coneesslonarla escluslva per la pnbblleRS d! provenlenza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milana. Finska, Madžarska in Romunija v vojni z Anglijo Vojno poročilo št. 552 Boji pri Bir el Gobiju Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V Marmariki na bojiščih pri Tobruku in pri S o 11 u m u ničesar posebnega. Razvoj bojev na grednjem odseku jo povzročil obnovo bitk med nasprotnimi oddelki na področju Bir elGobbija. Boji sc nadaljujejo. Dasi slabo vreme ovira delovanje itali-jansko-nemškega letalstva, je to ponovilo napade na bojišču in sicer so posegle v boj edinice bombnikov, ki so se zapletle v srdite letalske hoje, pri tem pa so jih uspešno podpirali lovci iz spremstva. 13 sovražnih letal je bilo od naših lovcev sestreljenih v plamenih, 2 pa sta blii sestreljeni od nemških lovskih letal. Mnogo sovražnih letal jc bilo učinkovito zadetih. 4 naša in 4 nemška letala 6e niso vrnila. Ponoči so angleška letala bombardirala N a p o 1 i. 7 mrtvih in približno 40 ranjenih. Prizadcjana jc bila pomembna škoda na stanovanjskih hišah, in razni požari so bili hitro obvladani. Nočni lovci so sestrelili eno napadalno letalo, ki je padlo na tla v okolici Ot-taviana. Letalo je imelo 6 mož posadke, in so bili 4 mrtvi, dva pa ranjena ter ujeta. Dve sovražni letali, ki sta bili zadeti od protiletalsko obrambe, sta padli v morje in sicer eno severno od Baie, drugo pa pred Capo Mi-seno. Berlin, 6. dec. AS: Berlinski pristojni krogi podčrtavajo, da je nemško letalstvo tudi v novembru doseglo pomembne uspehe proti angleškemu otočju, proti angleški oskrbovalni plovbi in med letalskimi boji nad Sredozemskim morjem. Medtem pa je delavnost angleškega letalstva proti Nemčiji, proti zasedenim pokrajinam ob Rokavskem prelivu in nad Norveško zelo popustila. Delavnost nemškega letalstva pa v zadnjem času zelo narašča. Poleg bombnih napadov na pristanišča in na ladje, ki vozijo potrebščine v Anglijo, so letala s svojimi bombami razdejala dve veliki železarski tovarni pri Medlesboroughu in bombe so zadele tudi industrijske naprave na Škotskem, v Newcastleu, Doveru in Plymouthu. Nemška letala so tudi polagala mine pred angleškimi pristanišči. Tako je nemško letalstvo povsod navzoče. Razširjenje vojne nikakor ni škodovalo moči nemškega letalstva. V mesecu novem- Tokio, 6. dec. as. Te dni je bila v Tokiu končana azijska gospodarska konferenca, katere so se udeležili zastopniki Japonske, Kitajske, Mandžurije in notranje Mongolije. Na kongresu je bila sprejeta resolucija, ki pravi, da so zastopani narodi čvrsto odločeni izpolniti »svoje poslanstvo v srednji Aziji«. Tako bo zagotovljen trajen mir azijskemu kontinentu. Resolucija tudi omenja, da se v Aziji uvaja novi red, toda ta novi red ima še mnogo sovražnikov. Položaj je zelo kočljiv in sedaj je vzhodna Azija prišla pred odločitev, od katere je odvisna usoda ene milijarde azijskega prebivalstva. Tajska pripravljena na vojno Bangkok, 6. dec. as. Tajski parlament je sprejel in odobril izredne ukrepe, ki naj bi Tajsko postavili v popolno pripravljenost na vojno. Sprejet je bil zakon proti vohunstvu, neki drugi zakon pa dopušča zaplembo zalog živil. Zastopnik vlade je na isti seji razložil naloge, ki jih ima tajsko prebivalstvo, če bi izbruhnila vojna. Angleško vojno brodovje preide pod ameriško poveljstvo Berlin, 6. dec. as. V Washingtonu krožijo glasovi, da nameravajo Amerikanci prevzeti poveljstvo nad tistimi angleškimi vojnimi ladjami, ki se vojskujejo v južnem delu Atlantika. Potopljena angleška ladja Newyork, 6. dec. AS: Pristojni pomorski krogi izjavljajo, da je bil angleški tovorni parnik »Empire Ability« potopljen, in sicer blizu Kanarskih otokov. Angleži hite iz šanghaja Šanghaj, 6. dec. AS. Še 500 angleških državljanov je zapustilo Šanghaj. Vse angleške ladje, ki opravljajo službo na kitajskih vodah, so bile pobarvane s sivozeleno barvo. Neki nizozemski tovorni parnik je nenadoma odplul iz Šanghaja, ne da bi naložil tovor, ker ga je najbrž hitro vpoklicala vlada v nizozemski Indiji Dva angleška par-nika, ki hi morala pluti na severno Kitajsko, sla odpovedala svojo progo in sta odplula v Iiong-kong. Tokio, 6. dec. AS. Japonski parnik »Tatuta-maru« je odplul iz Jokohame v Ameriko in v Pa- Rim, 6. dec. AS. Ponoči je londonski radio objavil naslednjo novico: Vladam Finske, Madžarske in Romunije bodo [>oslane note, da je Anglija v vojnem stanju s temi državami. Finska ima okrog 400.000 kms površine s 3,700.000 prebivalci. Romunija ima po zadnjih podatkih 245.000 km» in 16 milijonov prebivalcev. Madžarska pa ima 175.000 km3 s 14 in pol milijona prebivalcev. Stockholm, 6. dec. AS. Dopisnik lista »Stockholm Tidningen« predvideva, da angleška vojna najjoved Finski, Madžarski in Romuniji ne bo imela za posledico nobenih vojnih dejanj. To dejanje ima samo platoničen pomen, kar naj potolaži sovjetskega angleškega zaveznika. Ameriška vlada pa je bila o vsem obveščena. Angleški vojni napovedi se bo najbrž pridružila še vojna napoved vlade takozvane svobodne Norveške, da bi se tako ohranilo načelo severnega zavezništva. Angleški ultimat Madžarski je ponoči potekel Budimpešta, 6. dec. s. Predsednik madžarske vlade Bardossy je včeraj sporočil poslanski zbornici, da je angleška vlada po poslaništvu Združenih držav v Budimpešti poslala madžarski vladi spomenico, ki ima značaj ultimata. Spomenica zahteva, naj se madžarske čete umaknejo z vzhodnega bojišča, če ne, se bo Anglija smatrala v vojnem stanju z Madžarsko. Ultimat je potekel nocoj ob polnoči. Novica o angleški izsiljevalni grožnji ni prišla poslanski zbornici nepričakovano, ker je angleška propaganda- že nekaj tednov skušala priti- bru je nemško letalstvo vsega izgubilo nad Ro-kavskim prelivom, nad Norveško in nad Sredozemskim morjem, vštevši Severno Afriko, 49 letal, angleško letalstvo pa je v celem izgubilo 317 letal. Od tega je angleško letalstvo izgubilo na zahodu 184 letal in med temi je bilo 68 lovcev in 75 bombnikov. Nad Sredozemskim morjem in v Severni Afriki je angleško letalstvo izgubilo 127 letal, od tega je bilo 52 lovcev in 75 bombnikov. V bojih med nemškimi in angleškimi lovci so Angleži izgubili 41 letal, nemci pa 3 letala. Berlin, 6. dec. AS. Angleško letalstvo je zopet skušalo preleteti čez Rokavski preliv, izgube angleškega letalstva pa so bile pri tem izredno težke. Po poročilih, ki so do sedaj prispela, so včeraj Angleži pri Brestu izgubili 3 bojna letala in tri lovce. Pet letal so sestrelili nemški lovci, eno letalo pa obrežno protiletalsko topništvo. Na nemški strani ni bilo nobenih izgub. namo, da bi odpeljal jajionske državljane iz obeh držav. Parnik bo priplul v Los Angeles dne 14. decembra in bo iz tega pristanišča odplul dne 1. februarja. Parnik se bo ustavil tudi v raznih me- , hiških pristaniščih. Parnik se mora vrniti na Japonsko v prvih dneh meseca marci skati na Finsko, Romunijo in na Madžarsko. Nezaslišani angleški korak, ki izdaja običajne angleške politične načine, v ničemer ne vznemirja Madžarske, ki je z vstopom v vojno proti Rusiji sklenila bojevati se tudi proti njenim demokratskim in bogataškim zaveznikom. Predsednik vlade Bardossy je v začetku svojega poročila dejal, da mora naznaniti dejstvo, ki bo vzbudilo v zbornici najgloblje ogorčenje. Minister Združenih držav je po nalogu angleške vlade poslal madžarski vladi spomenico, v kateri Anglija sporoča, da se bo smatrala v vojni z Madžarsko, če Madžarska ne bo nehala sovražnosti zoper Rusijo do 5 decembra ob 24. uri. Pri teh besedah so vsi poslanci skočili na noge ter uprizorili pomembno in prepričljivo manifestacija na čast madžarskim oboroženim silam, ki se ob boku držav Osi bijejo zoper boljševizem. Berlin, 6. dec. s. Z ozirom na odgovore, ki so jih romunska, madžarska in finska vlada dale na ultimatum angleške vlade, pravijo v pristojnih nemških krogih saipo, da je sleherna izmed teh treh držav najbrž zatrdno ravnala po zapovedih svojih življenjskih narodnih koristi. Ni pričakovati, da bi Nemčija zavzela za zdaj kako stališče, ker ni nemško zunanje ministrstvo še dobilo besedila teh ultimatov. Sovjetski napadi Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 6. dec. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na raznih krajih vzhodnega bojišča je bil sovražnik s krajevnimi napadi vržen nazaj. Ob kolenu Doneča so bili odbiti močni sovjetski napadi in je imel sovražnik velike izgube. Sovražni poskus za izpad iz Petrograda je propadel in je imel sovražnik veliko krvave izgube. V Finskem zalivu so mornarsko napadalne čete zavzelo otok Osmusar. Letalstvo je z bombami v polno zadelo več prevoznih vlakov na ozemlju Vologde in je ponoči napadlo železniške napravo in oskrbovališča pri Moskvi. Velike bombe so padle na letalsko tovarno Ribinsk ob Volgi. V boju proti angleškemu oskrbovalnemu bro-dovju so podmornice potopile pet ladij s skupno 25.500 tonami. Bojna letala so ponoči napadla pristaniške naprave v jugozahodni Angliji. Pri napadalnih poskusih angleškega letalstva nad Rokavskim prelivom in ob nizozemski obali je bilo sestreljenih 8 sovražnih letal. Pred norveško obalo sta dva lovca podmornic napadla angleško podmornico, jo z globinskimi bombami prisilila, da je prišla na površje in jo nato potopila s topniškim ognjem. V Sev. Afriki so znova izbruhnili hudi boji. Berlin, 6. dec. AS. V Konigsbergu je bilo zborovanje arhitektov in inženjerjev na jKibudo ministra Todta. Na kongresu je bilo ugotovljeno, da so že pripravljene nemške tehnične sile, ki bodo odšle na vzhod izvajat ogromne načrte. Arhitekti in gradbeniki ter nemški zidarji so že sedaj jio-klicani, da odidejo v jKikrajine na vzhodu, kje' bodo sodelovali pri obnovitvenih delih. Tudi Madžarska je v objemu nacionalne revolucije Budimpešta, 6. dec. AS. Pred parlamentom s« je začela razprava o državnem proračunu in ja na seji prvi govoril predsednik vlade Bardossy. V svojem govoru je med drugim izvajal: Tudi Madžarska je vsa v objemu nacionalno revolucije, ki je na pohodu in ta revolucija se izraža v preosnovi države Med navdušenim ploskanjem cele zbornice je Bardossy izjavil, da je fašistična revolucija v 20 letih vpostavila nove ustanove in tc ustanove morajo biti vzgled drugim državam. Ducejev genij je čuval nad obnovo Italije. Vse tisto, kar je fašizem opravil na polju narodnega življenja in sicer v socialnem in kor-porativnem oziru, zahteva pozornost in spoštovanje vsega sveta Madžarska nacionalna revolucija more črpati mnogo dobrin iz fašizma, da bi se nova Madžarska lahko naslonila na trdne temelje, kajti v novi Evropi ima Madžarska nalogo, da izvede svoje poslanstvo. Na konferenci v Berlinu, kjer se je zbralo toliko zastopnikov novih evropskih držav, ki se vojskujejo protj boljševizmu, se je očrtala nova edinost Evrope, ki bo zagotovila mir vsemu svetu. ob Doncu odbiti Položaj na bojišču Berlin, 6. dec AS. Dopisnik Štefani javlja: V vojaških krogih v Beriinu vlada optimizem v pogledu razvoja bojev pri Rostovu. Armada generala Timošenka je v desetdnevnih neprestanih napadih imela ogromne izgube,*ki nikakor niso v razmerju z doseženimi uspehi. Veliki sovjetski napadi so se v zadnjih 24 urah zrušili v ognju nemškega topništva. Tudi v Sehastopolu so sovjetske četo skušale s protinapadi, a jih je topništvo vrglo nazaj. Nemško težko topništvo bombardira naprej utrdbe okrog Sebastopola. Položaj glavnega mesta sovjetske zveze je izredno kočljiv. Sovjetsko poveljstvo je mobiliziralo tudi vse žene od 18. do 40. leta za hrambo mesta. 200.000 moskovskih žena je bilo poklicanih, da pomaga utrjevati mesto. Dobile bodo pa tudi orožje in strelivo za slučaj, če bi prišlo do pouličnih bojev. Mnogo žensk pa je bilo poslanih v prvo črte. To potrjujejo tudi dopisniki angleških listov. Neprestana nemška bombardiranja so Moskvi zelo škodovala. Industrijski deli mesta so fKirušeni. Vsa vojna industrija, ki je bila v Moskvi zelo velika, je ustavljena. Neresnično poročilo ameriške agencije Rim, 6. dec. as. Agencija Štefani zanika novico, ki jo je objavila ameriška agencija in ki pravi, da bi bili dve italijanski diviziji uničeni na vzhodnem bojišču. Pomorski spopad na Baltiku Stockholm, 6. dec. AS. Z Aalandskih otokov poročajo, da je prišlo do pomorske bitke več milj južno od otokov ih sicer v noči na petek. Sovjetska križarka bi naj bila napadla neki finsk' vendar finski konvoj mi biil zadet. Topniški ogenj' se je zelo dobro slišal. Angleška ofenziva v Libiji propadla Ženeva, 6. dec. as. »Journal de Geneve« pro učuje položaj na bojišču v Marmariki in pravi, da general Cunningham ni dosegel nobenega cilja, ki ga je s svojo ofenzivo v Circnaiki hotel doseči. Ti cilji pa so bili: 1. Uničenje sil Osi, ki so zbrano med egiptovsko mejo in Tohrukom; 2. osvoboditi Tobruk, da bi se preprečil umik italijanskih čet. Angleška ofenziva se je ponesrečila in sedaj so vsi načrti angleškega poveljstva postavljeni na glavo. List poudarja, da »je jasno, da so Angleži napravili veliko napako pri presoji in da je general Cunningham podcenjeval sovražne sile in njihovo vrednost.« Taborišča za begunce v Turčiji Budapest. 8. dec. AS. Poročila iz Ankare javljajo, da je Turčija zgradila veliko talrorišče za tisoče Rusov, ki t*> zbežali in poiskali v Turčiji zavetišča. Begunci so le večinoma ljudje, ki so se rešili boljševiškega gospodstva. Zeio veliko jih je na begu pomrlo, mnogi pa so tudi utonili že pri vkrcanju in kasneje na begu. Prehrana Grčije Atene. 6. dec. AS: Včeraj je bila seja vlade, na kateri so obravnavali vprašanja prehrane države. Predsednik vlaHe je po seji dal nekaj izjav pred zastopniki tiska in je v teh izjavah podčrtal, da se je treba zahvaliti zasedbenim obla-stem, Če ho Grčija lahko uvažala živež iz raznih 1 evropskih držav- Madžarska je slavila rojstni dan regenta Horthyja Budimpešta, 6. dec. AS: Danes slavi vsa Madžarska rojstni dan svojega regenta admirala Nikolaja Hrthyja. Že snoči so vsi madžarski listi objavili obsežne članke, v katerih popisujejo in poveličujejo regentovo življenjsko delo. Regent Horthy sp>ada med najuglednejše osebnosti v sedanji Evropi in zgodovina Madžarske je v zadnjih 23 letih večinoma izraz njegovega dela in truda. Iz grdobij versajskega miru in izpod nasilja komunističnega režima, ki ga je na Madžarskem uvedel Bela Kun, je regent Horthy madžarski narod popeljal na boljša pota, ko je zajx>čel jiohod proti boljševizmu in v kratkem času iztrebil iz Madžarske komunizem. S svojim pohodom na Budimpešto je admiral Horthy povezal usodo Madžarske z usodo tistih narodov in držav, ki se vojskujejo proti komunizmu in se je Madžarska seveda kmalu znašla na isti poti ka- 92. rojstni dan maršala Mackensena Berlin, 6. dec. AS. Nemški maršal von Macken-een slavi danes 6Voj 92. rojstni dan. Ponesrečen prvi polet novega ameriškega letala Newyork, 6. dec. AS. Iz Baltimora poročajo, da je te dni ogromno ameriško vodno letalo izvedlo svoj prvi polet. Med tem poletom pa je motor letala začel goreti. Podrobnosti še niso znane. Washington, 6. dec. AS. Predsednik vojaškega odbora v senatu Reynolfs je hudo kritiziral dejstvo, da je ameriška vlada dovolila ameriškim letalcem, da lahko stopijo v službo pri maršalu Cangkajškr Senator Reynolfs je izjavil, da je to »nemoralno dejanje ameriške vlade«, kor Italija v okviru fašistične revolucije. Danes naziva madžarski narod regenta Horthyja kot »očeta domovine«. Madžarska zunanja politika se je pod njegovim modrim vodstvom kmalu navezala na fašistično Italijo in na narodnosociali-stično Nemčijo. Zaradi te politike je Madžarska kmalu lahko priključila tiste dele svojega ozemlja, ki so ji bili odvzeti z versajsko pogodbo. Madžarska vojska se danes vojskuje ramo oh rami z zavezniškimi vojskami za obnovo Evrope. Slavni madžarski pisatelj Ferenz Ilerczeg je tako I>ojasnil delo regenta Nikolaja Horthyja. Nikolaj Horthy je državi vrnil red, ljudem zavest važnosti, Evropi je vrnil Madžarsko, Madžarski pa odprl bodočnost. Za nas Madžare je Horthy biserna os, okoli katere se suče nova madžarska narodna politika. Lakota v Indiji Kanton, 6. dec. AS. Iz Bombaya poročajo, da je nastala lakota v mnogo vaseh v pokrajini Bom-bay. Lakota je posledica velike suše. Več tisoč kmetov bo najbrž moralo umreti od gladu. Svinec na švedskem Stockholm, 6. dec. AS. V bližini VerbSka v srednji Švedski so odkrili velika najdišča svinca in srebra. Osnovana je družba, ki bo kopala rudnine. Omejitev potniškega prometa v Franciji Vfchy, 6. dec. as. Prometni minister je objavil, da bodo od 15. decembra naprej ukinjeni 10% potniških vlakov. S to omejitvijo j'e bil železniški promet zmanjšan za 45% v primeri 6 6tanjem pred vojno. Velika premoč nemškega letalstva na vseh bojiščih Azijski narodi so za mir v Aziji četrti dan zasliševanj pred tržaškim posebnim sodiščem za varstvo države Za »razumniki« so prišli na vrsto »komunisti« Trst, 6. decembra. Po opravljenem zaslišanju tako imenovanih »razumnikov« je danes prišla pred sodnika skupina komunistov. Na zahtevo državnega tožilca je dal predsednik Trlngali Casanova prebrati listino iz arhiva bivšega jugoslovanskega vojnega ministrstva v Belgradu, ki nosi na platnicah zgovoren naslov: »Podatki, ki jih je dal dr. Cok.« V njej je tale sestavek: »Jugoslovanski emigranti iz Beneške Julije so po večini postali jugoslovanski državljani, ki opravljajo službo v naši vojski. Med njimi jih je še nekaj, ki so italijanski državljani in potrebno je, da so vlada glede njih odloči za enotno ravnanje. Vsi jugoslovanski državljani ostalih ■držav, ki morejo služiti v vojski, se bodo v primeru splošne mobilizacije morali prijaviti kot prostovoljci, drugače bodo zaprti v koncentracijska taborišča, od koder lvodo poslani na prisilno delo. L)o zdaj se je 2500 Jugoslovanov iz Beneške Julije, ki so še italijanski državljani, priglasilo za prostovoljce; to število bi se še zvišalo, če bi prišlo do javnega vpisovanja prostovoljcev. V Beneški Juliji so vabili mladino, naj se v primeru italijanske mobilizacije odpravi v Jugoslavijo in naj skrivno prehaja čez mejo. Ti oddelki prostovoljcev bi lahko tvorili neko legijo prostovoljcev ali pa bi jih porazdelili v posameznih edinicah armade na italijanske fronte. Razni razlogi na-svetujejo ta drugi ukrep. Zakaj ti prostovoljci bi porazdeljeni v redni vojski mogli biti zelo dragoceni zaradi poznanja ozemlja, jezika in ljudstva v Julijskem ozemlju. Ustvarila bi se edinica 200—300 odbranih mož, ki bi v primeru umika naših čet morala ostati kot »peta kolona« v zasedenem okraju in uničevati vojaške naprave. Emigranti razumniki dobro poznajo načine življenja v Italiji; lahko bi služili kot tolmači in prevajalci pri zasliševanju ujetnikov ali kot propagandisti. Organizacijska edinica bi ustvarila skupine četnikov. Na ta način bi: 1. ustvarili edinice za sabotažo in uničevanje sovražne »pete kolone«, če bi se naše čete umaknile; 2. ustvarili našo »peto kolono«, ki bi morala biti organizirana v tesnem sodelovanju z našim vrhovnim poveljstvom. »Pete kolone« bi morale hiti v Trstu, Gorici, Ajdovščini, Tolminu, Bovcu, Postojni, Idriji itd. Tudi moč edinic in orožje ter municija bi morala biti določena, častniki uvežbani, da bi se v primernem trenutku spuščali s padali. Imamo še ilegalno organizacijo za sabotažo, toda za izvršitev takih poslov jiotrehujemo gmotnih sredstev ,ki jih nam je treba takoj poslali. Nato našteva potrebe: 50.000 dinarjev in 100.000 lir, 5000 kg razstreliva »Ra-sant« v kockah, 20 samokresov »Mauser« s 400 naboji. za vsakega, 400 samokresov »Gasser« s 120 naboji. Poleg tega še 1000 bomb, 100 malih strojnic, kakršne rabijo nemški padalci.« V listini je naštetih 86 oseb, med njimi tudi prof. Čermelj in Zelen ter mnogih drugih obtoženih. Po prečitanju listine eo je začelo zasliševanje prvega komunista akademika Jožefa Tomažiča. Tomažič na dolgo ražlaga svoje odnose do drugih obtoženih komunistov in svoje delovanje za komunistično idejo. Obdolženec ne ve, če je Vremcc na Furlanovo prigovarjanje širil komunistično propagando med vojaki. Bil je ustanovitelj glasila »Plamen«, pravi pa, da je ta list imel namen pobijati stremljenja propagandnega glasila »Iskre«. Obiskoval je tečaje siovenčine, ki jih je vodil prof. Kosovel. Zbiral je članke socialne vsebine. Glasilo je tiskal Bobič, nameščenec v pisarni advokata Tončiča. Ščukova hiša mu je bila odprta in je bil večkrat tam na sestankih. Vendar pa so 6e komunisti hoteli ločiti od tako imenovanih »razumnikov«. Tomažič razlaga, da je bil med obema skupinama nepremostljiv prepad. Obdolženec imenuje gibanje razumnikov »iredenti-zem«. Toda predsednik ga pouči, da gre za nacionalizem ali separatizem. Nato je Tomažič očrtal razlike med separatisti in komunisti. Vpisal se je v slovenski tečaj samo zato, da bi nadziral separatiste. Hotel je tudi izvohati, če imajo separatisti orožje in kje ga skrivajo. On in njegovi politični tovariši so se bali, tla bi separatisti mogli nastopiti proti njim z orožjem. Tomažič je svojo nadziralno nalogo opravil zelo vestno. Iztaknil je skladišče orožja, ki jo verjetno bilo last zloglasne »Orjune«. Skladišče je čuval Bobek, ki je dal Tomažiču prost dostop, da je lahko odnašal orožje. Za plačilo je Bobku dal 10 zemljepisnih kart, ki jih je kupil v Trstu. Skladišče je bilo v neki votlini blizu Divače. V njem so bili samokresi, bombe in strelivo. Za vse je skrbel separatist Bobek, po poklicu pek iz Ilirske Bistrice. Ob koncu svoje izpovedi je Tomažič priznal, da je Bobku pošiljal podatke o tržaškem pristanišču, a zanika, da bi bil imel namen, pošiljati vojaške podatke v Jugoslavijo. Nato so zaslišali mizarja Ferdinanda Rudina, voditelja komunistične skupine v Nabrežini. Ru-din je bil tisti, ki je spravil Tomažiča v zvezo z Bobkom. Rudin in Tomažič sta širila brošuro »Delo«. Potem je prišel na vrsto zobotehnik Albin Dujc, ki je širil močno komunistično propagando ined Slovenci v južnih kraških okrajih. Obdolženec pravi, da je orožje in strelivo iz Ilirske Bistrice skrival v votlini, nedaleč od rojstnega kraja. Dujc v glavnem priznava dejanja, ki ga obremenjujejo, a zanika, da bi bil italijanske vojake, ki 60 bili doma na Krasu, nagovarjal k nejjokor-ščini in pobegu. Za Dujcein je bil zaslišan Gvido Vremec, sodni sluga, izključen iz fašistovske stranke. Pravi, da se je že od mladih let boril v neki nacionalistični organizaciji, a je iz svojega programa izključil sleherno nasilje. Januarja 1040 je v svoji hiši na Občinah imel predavanje o zgodovini filozofije in o zgodovinskem materializmu. Pri srečanjih s tovariši in s Tomažičem ni bilo nikdar govora o prevratni propagandi med mladimi vojaškimi obvezniki. Zanika, da bi pred odhodom k vojakom govoril s Staničem. Predsednik sodišča mu omeni nekatere izpovedi med preiskavo in pravi, da le v Peruggio dobil Staničevo pismo s sumljivim izrekom »Ujel sem debelo ribol« Vremec na to pripombo molči. Obtoženec Bruno Stanič je imel simpatijo za komunizem. Čeprav je glede tega poprej obširno izpovedal, skuša zmanjšati svojo udeležbo, češ da je bil skoraj samo navaden gledalec. Tudi on je obiskoval slovenske tečaje v zavodu Galileo Ga-lilei, spoznnl je Ščuko, ki ga je vzel v službo. Med ščukovo odsotnostjo je nekoč brskal po predalih, ker je vedel, da je Ščuka moral voditi račune o denarju, ki so ga dajali na razpolago plačevalci slovenske študentovske organizacije. Prepisal je razne podatke in jih nekoč pokazal Tomažiču. ki pa pravi, da se te važne podrobnosti ne s|X>minjav Tudi Stanič je pisal v listič »Plamen«. Zatem ie prišel na vrsto kmet Srečko Colja, Dlffldo Svarilo 1'Istituto ,,EMON A" S. A. - Istituto Agricolo Immobiliare di Lubiana, che ha comperato tutte ie proprieta agri-cole e forestali degli allogeni tedesehi emigranti da questa Provincia, compreso ii bestiame, le maccbine e i prodotti del iondo, (legna da ardere, fieno, gra-noturco, patate, ecc.) diiiida chiunque dall'acquistare detto bestiame e prodotti presso gli allogeni emigranti, che hanno assunto impegno di nen venderli diret-tamente. Per eventuali ccquisti, rivolgersi in-vece airistituto „EMONA" in Kočevje. Družba ,JEMONA» S. A. - Istituto Agricolo Immobiliare v Ljubljani, ki je kupila od nemških izseljencev ljubljanske pokraiine vso poljsko in gozdno lastnino, vključno živino, poljedelske stroje in pridelke, (drva za kurjavo, seno, koruzo, krompir itd.) svari vsakogar pred nakupom omenjene živine in pridelkov od izseljencev, ker so se isti obvezali, da ne bodo neposredno sami prodajali. Za morebitne nakupe se fe obrniti na družbo „EMON A" S. A. v Kočevju. je član komunistične skupine pri Sv. Križu. Vedel je za zalogo streliva, a ne more povedati količine. Ni hujskal vojakov. Prizna, da je njegova skupina imela točen program za po vojni: ustanoviti sovjetsko demokratično republiko v Julijski pokrajini. Ne ve pa, kako naj bi se to izvedlo. Nato so zaslišali komunistične obtožence Ru-kino, Domicilija di Lenardija in Antona Abrama, ki obsežno priznavajo, da so se bavili s prevratno propagando, delili brošure in širili komunistični list »Delo«. Obtoženci Rudolf Uršič, Ivan Vadnal, Ivan Gasperi, Posarelli, Jakob Dolenc, Fr. Sluga, I. Vata, Albin Škrlj in Jakob Semič priznajo, da so skrbeli za prenašanje orožja. Vadnal izpove tudi, da je hranil večjo količino orožja, katero je izročil Tomažiču. ta pa je poskrbel za ki je zaradi protidržavne propagande že bil pred | posebnim sodiščem obsojen na šest let ječe. Bil ' razdelitev orožja med komunistično skupino. Gospodarstvo Lpfsljanski proračun za leto 1942 Dosedanji ljubljanski mestni proračun je obsegal dobo 0 mesecev in sicer od 1. aprila do 31. decembra 1941. Ker sedaj ta doba poteka in ker se je treba pripraviti na proračun za 1. 1942, ki se krije s koledarskim letom, je bil izdelan proračunski osnutek za leto 1942, ki ima vse znake izrednega proračunskega gospodarstva, v katerem se (ianes nahaja gospodarstvo mestne občine ljubljanske. Novi proračun se je v izdatkih omejil na minimum in proračunske vsote so potrebne vzvdrževanju samo najnujnejših mestnih uradov in naprav, misliti pa ni mogoče na investicijsko delavnost. Kajti za investicijsko delavnost prihajajo predvsem v poštev izvenproračunska denarna sredstva, katerih pa danes ni mogoče dobiti. Zaradi tega je tudi proračunska vsota v celoti nekoliko manjša kot je bila za preteklo dobo. V celoti pa seveda postavk ni mogoče primerjati, ker je obsegal proračun za 1. 1941 samo dobo 9 mesecev, dočim obsega sedanji proračun dobo 12 mesecev, t. j. celega leta 1942. Mestni zaklad izkazuje dohodkov in izdatkov 39,397.291 lir, dočim je znašal za leto 1941 (obenem s podjetji) 113,356.139 din. Od skupne vsote izdatkov odpade na osebne izdatke 10,709.616 lir. Materialni izdatki so v letu 1942 proračunani na 39,397.291 lir in ne vsebujejo nobenih investicijskih postavk, temveč se omejujejo samo na vzdrževanje obstoječih naprav. Dohodki Dohodki mestne občine ljubljanske so se morali glede proračunane višine pač prilagoditi stroškom. Predvsem je vnešena v proračun občinska doklada z neizpremenjenim odstotkom 60%, kar naj da letno 3,617.300 lir, občinska davščina, takse in pristojbine so proračunane v donosu za 1942 na 10,184.632 lir. Vodarina, gostaščina in kanalska pristojbina ostanejo neizpremenjene. Pač pa so v veliko večji meri proračunane glede donosa trošarine in uvoznine. Donos teh trošarin in uvoz-nin cenijo za 1942 na 18,192.078 milij. lir, kar pomeni v primeri s sedanjim proračunom za okoli 9 milij. lir. Nadalje so vsebovani še naslednji proračunski dohodki: odkup osebnega dela 75.000, navrtalna dela 40.000, dohodek mestne imovine 1,383.428 lir, narodno zdravje 53.850, soc. skrbstvo 193.074, finančna stroka 290.388, razni do- Križanska moško MarijJna družba ima svoj shod na praznik Brezmadežne 8. t. m. ob pol 7 zjutraj in ob pol 6 zvečer. Pridite vsi! hodki 3,237.544, razni nepričakovani dohodki 30 tisoč in dohodek od mestnih gospodarskih podjetij 2,100.000 lir. Mestna podjetja. Proračun mestnih podjetij izkazuje v dohodkih (in ravno toliko v izdatkih) naslednjo sliko: elektrarna 11,098.700, plinarna 4,155.956, tramvajsko podjetje 6,399.361 lir, pogrebni zavod 843.982, klavnica 1,559.186 in zastavljalnica 154.748 lir, torej skupno 25,095.326 lir. Če hočemo primerjati prejšnji občinski proračun s sedanjim, ki je predložen, potem je treba vpoštevati, da je prejšnji proračun vseboval tudi vse izdatke mestnih podjetij in da znaša po prejšnji shemi vsota letošnjega proračuna 64.5 milij. lir. Med posameznimi podjetji so bili proračuni naslednji: elektrarna: osebni izdatki 1,069.198 lir, materialni 10,098.700; dohodki: tokovina 10 mil. 154.700, števnina 504.000, dostavnina 100.000, instalacije 266.500, trgovina 49.500, priključek toka 19.000 in obresti 5000. Plinarna: osebni izdatki 400.579, materialni izdatki 3,755.377 (povečali so se zlasti izdatki za nakup premoga, za kar je vnesena v proračun vsota 1,589.210 lir), dohodki: prodaja plina 2,190.574, koksa 969.380, katrana 125.400, olja 190.000 in bencola 85.000 lir. Tramvaj izkazuje 2,600.019 lir osebnih in 3,799.342 lir materialnih izdatkov; največ dohodkov je pro-računanih od voznih listkov, in sicer 6 milij. lir. Pogrebni zavod: osebni izdatki 84.733, materialni izdatki 759.249 lir. Klavnica: osebni izdatki lir 261.284, materialni 1,297.902 liri. Priprega; osebni izdatki 56.418, materialni 826.975 lir. Zastavljalnica: osebni izdatki 83.080 lir in materialni izdatki 71.608 lir. Iz Goriške pokrajine »Slovenčev koledar« smo razposlali vsem naročnikom, ki so ga predplačaii. Oni, ki so ga naročili pa ga niso predplačaii, naj ga takoj plačajo, ako ga žele dobiti za ugodnostno ceno 11 lir. Naročil nc sprejemamo več. Oni, ki ga niso prednaročili, ga lahko dobe le še po 20 lir. Samo pobite naj, dokler ga je še kaj. Kupijo naj ga kar po trafikah, kamor smo ga poslali. Kap jih je zadela... »Seveda ne bi. Moram priznati: kdor nima dobrih živcev, tega spravijo takale izipodbuja-nja v zelo prijetno razpoloženje. — Tako, in zdaj moraš oditi tudi ti, Mont. Imaš še kakšno srčno željo?« »Da, lios: Najprej streljaj, poteme šele sprašuj.« 11. Spet in spet je gledal Reg Chappell na šte-vilčnik svoje svetlikajoče se ure. »Neverjetno, kako počasi se vleče čas,« si misli pri sebi, »če človek kaj pričakuje.« Manjkalo jc še pet minut do polnoči. »Če gre tukaj res za pravcatega duha ali Za kaj podobnega,« pravi Chappell sam sebi, ?se mora duh prikazati točno ob predpisuni uri duhov.« Kdor je pluli in dovzeten za grozljiva razpoloženja, tega bi v tej noči obhajala smrtna groza. Bili so dani vsi pogoji za prihod kakega fetrašila. Iz pojx>lnoma črnega neba jo neprestano deževalo. Vihar se je zaletaval v okna in tedaj je zn-hreščulo trnmovje, deske so pokale iu skozi vrutne razjioke je žvižgal prepih. Včasih se je zagnaj sunek vetrn v žerjavico v kaminu, da so se razletele iskre čemerno tlečega ognja daleč po sobi. Urni Chaippcll je ležal v pidžami na postelji. 7 desnico je vsak čas lahko segel po revolverju znamke »Colt«. V svoji levici je držal električno baterijo. Napeto je pričakoval, kaj se bo zgodilo. Doneče je udarila ura v veži dvanajsto. V tem hipu ie burja prenehala. Bilo je. kot bi priroda nehala dihati. Celo Chappell, ki so mu bili njegovi živci dobro izšolani od mnogih bojev z neizprosnimi zlikovci, se je presenečeno dvignil na jx>-stelji. Skozi sobo je votlo zabrnelo dvanajst zamolklih udarcev na gong. Komisar si je mislil, da še ni nikoli slišal tako globokih zvokov. Ko je bil odbrnel zadnji udar, se je zarezala Čhappellu v obraz mala grbasta oseba, ki se je nenadoma posadila ob vznožju njegove postelje. Najprej je mislil komisar, da ga varajo misli — potem si je pa le moral priznati, da sedi pred njim res jiostava negeka grdega pritlikavca. Čeprav ni bilo v sobi nobene svetlobo — izvzemši malenkostno tlečo žrjavico v kaminu — je lahko spoznal Chappell na postavi nepremično sedečega pritlikavca sleherai zgib obleke, sleherno potezo njegovega odvratnega obličja. Zgledalo je, kot bi bila vsa prikazen v notranjosti razsvetljena. Neverjetno mrko in zaničljivo se jc za-pičil pritlikavčev pogled v Chappella. Počasi mu je (»migal z zdviženo desnico. Gornji del telesa je bil oblečen v zeleno svetlikajočo se haljo, ki jo je na levi rami pokrival plaid, tako kot je običuj pri Škotih. Pod njo so se svetlikali zgibi krilca, ki je pokrivalo kolke, potem jc prišlo spodnji suknji podobno oblačilo, imenovano kilt, in nazad- nje široko nabrana suknja, s škotskimi vzorci, ki so popolnoma sličili heatherstonskim. Od zadnjega udarca po gongu je preteklo komaj kakih par minut. ln vendar se je zdel ta čas Amerikancu dolga večnost. Vihar, ki je bil tako nepričakovano utihnil, se je zopet oglasil z glasnim tuljenjem. Chappell je zaklel sam pri sebi. Ta pustolovščina mu ni ugajala. Rajši bi se podstopil gangsterske bitke z ročnimi granatami, plini solzivci in avtomatskimi pištolami znamke Thompson ali Win-chcster. Strahovi niso za može-prosvetljence. Zato je Chappell pomeril z revolverjem. »Roke v vis, fante,« pravi tiho. Čhappellu se je zdelo kot da se mu je pritlikavec zarezal v obraz. Potem je sprož.il. »Paf!« je napravilo dušilo, ki ga je nataknil zaradi gotovosti na konec pištolne cevi. Čeprav je strel gotovo preluknjal pritlikavcu srce ravno v sredini, se ni zgodilo ničesar drugega, kot da se je ta močno zamajal. In za kratek trenutek je celo izginil. Potem pa se ie prikazala njegova postava v prejšnjem, svetlem soju. Toda šum, prihujajoč izza vrat, je premotil Chappella, da se je obrnil. Nekdo je vihravo pritisnil na kljuko. Vrata so se na stežaj odprla. V podbojih je stala Tessy Cassertonova. V rokah je imela svetilko, ki je jasno raz-sve tljevala njeno postavo, samo na hitro oblečeno. Vsa preplašena je strmela v svetlikajočo se postavo pritlikavca. »Oh!« je vzkliknila in omedlela. Koncert v Filharmonicni dvorani V ponedeljek, dne 15. t. m., bo prvi intimni koncert letošnje 6ezone v mali filharmonični dvorani. Spored bosta izvajali pianistka Dila Der-novškova, absolventka mojstrske šole drž. kons. v Pragi in operna pevka Ljudmila Polajnarjeva. Na sporedu so klavirske skladbe Beethovna. Vilezsla-va Novaka in Indricha Kaana ter samospevi La-jovica, Pavčiča in Janka Ravnika. Na koncert opozarjamo, podrobnosti bodo sledile. Rdeči križ sporoča Pisma naj dvignejo: Arnež Marija, Drčar Nestel, Eleršek Iva, bajon Terezija, Store Miloš, Fideršek jakob, Kalan Antonija, Kalin Fa-nika, Lupjehovec Jovanka Muršito Anton, dr. Milka Meršol, Pečar Filip, Piipan Franc, Rasber-ger Pavel, Senekovič Helena, Tavželj Jože, Ude Lojze, Ukmar Silva, Vidmar Tončka, Vilar Ven-česlav. V tajništvu naj se zglase: svojci Snoja Stanislava, Popovič Božo — bivši narednik vodnik, Radanovič Dragomir — bivši peš. podpolkovnik, Mandič Stanko — carinik. Djordje V. Vu-čevič — bivši peš. podporočnik, Kokot Rudolf — bivši podjioročnik, svojci Rebolj Silve, Vi-senjak Milena, Lindič Ana — Tomačevo 54, svojci vojnega ujetnika Stanimira M;losavlje-viča, Rudolf Marija, Podgoršek Marija, Pepca Skrbeč, Vekoslav Pengal — fin. podpreglednik, Edgar H. Salomon. Johanna Schneider. svojci vojnega ujetnika Fele Luke, Marija Škerjanc roj. Anžič. Poizvedovalnemu oddelku so darovali: g. Škrbec Friderik 150 lir. neimenovani 50 lir. rodbina Gričar Ivana je darovala 100 lir namesto cvetja na grob pokojnega g. Andreja Šarabo-na, gospa Židan Ivan« iz Štepanje vasi je darovala 50 lir. Šport Pred gostovanjem SK Ljubljane v Padovi in Turinu Ljubljana, 6. decembra. 2e dalje časa so po Ljubljani govorili o eventualnem bližnjem gostovanju slovenskega nogometnega prvaka v Padovi. Tik pred zaključkom našega lista pa smo dobili o tem par točnejših informacij. Predvideno je, da bo gostovala Ljubljana v Padovi in Torinu kmalu po božičnih praznikih, ko bodo imela italijanska moštva proste termine. Mogoče je tudi, da bo gostovala Ljubljana še v Milanu. Več o tem bomo zvedeli, ko se bo vrnil zaupnik CONI-ja iz Rima. Ceneč kvaliteto italijanskih nogometnih moštev bo priredila jutri Ljubljana na svojem igrišču javno trening tekmo, pri kateri bo načelnik g. Buljevič preizkusil tudi nekateer igralce drugih klubov, ki bi naj okrepili našo reprezentativno enajstorico. V moštvu Ljubljane, ki bo nastopilo jutri proti Marsu, bodo igrali tudi trije Hermežani (Sočan, Klančnik in Razbornik mlajši) in dva igralca Marsa (Žigon in Slamič). * Oster trening Ljubljane pred srečanjem s klubi iz ostalih pokrajin. SK Ljubljana proti SK Marsu. Danes popoldne ob 14.30 bo imela Ljubljana oster trening za bližnji nastop proti klubom iz ostalih pokrajin. Moštvo bo ojačeno z nekaterimi igralci Hermesa in Marsa. Nasprotno pa bo Mars igral z igralci Ljubljane. Cene so znižane. Čisti dohodek bodo dobili nastopajoči igralci kot Miklavževo darilo. Travniški hokej bodo ustanovili Da bi bilo mogoče ustanoviti moštvo za hokej na trati, je zaupnik CONI-ja določil sejo, ki bo 16. decembra ob 18 30 v uradnih prostorih CONI-ja, Tyrševa cesta 1 a, II. nadstropje. Seji bodo lahko prisostvovali vsi tisti, ki so se že udejstvo-vali pri tem šjiortu in ki ooznajo pravila igre in tisti športniki, ki imajo veselje do tega športa. Interesenti, ki slučajno bivajo izven Ljubljane, lahko pismeno prijavijo, da jx>znajo igro in njena pravila. Posebej pa se naroča, da v primeru, če že kje delujejo skupine športnikov, ki poznajo hokej na trati, takoj stopijo v stik z zaupnikom CONI-ja, da bi tudi ta panoga čimpreje začela z delom. Nenadoma nas je zapustila naša zvesta poslovodkinja Fani Križnic Pogreb bo v nedeljo, dne 7. decembra ob pol treh popoldne z Zal - kapelice sv. Frančiška na pokopališče k Sv. Križu. . Ljubljana, dne 6. decembra 1941. Druiina S u n a r o v a. Ljubljana se je dostojno odzvala škofovemu pozivu Veličastno je minil prvi petek! Velika devetdnevnica, ki je bila priprava za jobožnost deveterih prvih petkov, je za nami. Prav tako je za nami tudi decembrski prvi petek, prvi v vrsti deveterih, ki si bodo vsak mesec sledili. Uspeh jo bil tolikšen, da moramo biti zanj Bogu res hvaležni. Ljubljančani so sledili pozivu svojega škofa. Od srede, 26. novembra naprej so z razumevanjem in ljubeznijo posečali vse ljubljanske cerkve in kapele, kjer so opravljali pobožnost pripravljalne dcvetdnevnice. In to ne samo prvi in drugi dan, vztrajali so, vzdržali so do konca. Devet večerov so molili sv. rožni venec in pazljivo sledili verskim govorom, ki so bili vsi v duhu pokore, sprave, zadostovanja. Na delu so bili apostoli za dobro stvar, ki so šli od hiše do hiše, od prijateljev do znancev in tudi do neznanih ter jih s toplo in ljubeznivo besedo vabili k verski obnovi. In prišel je prvi petek. Ta dan so pobožnosti dosegle višek. Klic našega škofa je padel res na rodovitna tla. Ljudstvo se mu je odzvalo z razumevanjem, pokazalo je, da je prav umelo njegov namen in se mu pridružilo v prošnji, naj nam in človeštvu v teh usodnih časih Bog pomaga, naj nas on vodi in nam da moči v časih preizkušnje. Ze v četrtek zvečer so bile cerkve nenavadno polne. Vse spovednice so bile zasedene, pred njimi so se trle množice, ki so čakale na sveto spoved. V petek zjutraj pa je bilo po cerkvah lepše in prisrčnejše kakor na največje praznike. Naval na spovednice in k obhajilniin mizam. Prihajale so dolge vrste krepkih fantov in ponosnih mož, pri- hajale so trume nedolžne mladine, deklet in žena, starcev in stark, vrsta za vrsto je ure in ure pristopala k obhajilni mizi. Vsi so pobožno sprejeli zadostilno sv. obhajilo. Človeku, ki je opazoval te množice, se je zdelo, kakor da gleda pred seboj sivolasega nadškofa dr. Antona Bonaventuro Jegliča, ko z roko, povzdignjeno proti nebu, kliče svojim zvestim: »Satan ima že svojo fronto! Pa tudi Kristus ima svojo fronto! In ta fronta bodite vi!...« In še: »Držimo krstno obljubo! Ostanimo zvesti katoliški Cerkvi, pa bomo odvrnili od slovenskega naroda bodoče strahote! Tako bomo veliki dočakali velike čase. Zato pa zahtevamo: Povsod Boga in Devico Marijo!« Vse tiste množice, ki so se na prvi petek skesanega srca vrgle pred usmiljeno srce božje, so spoznale in z dejanjem priznale, da bo naš narod in vse človeštvo našlo rešitev iz stisk le v Bogu, ki odloča o usodi narodov. Priznali smo, da je edina rešitev v pokori in zado-stovanju, ne pa v novi hudobiji. Prihodnji prvi petek pristopimo zopet vsi k mizi Gospodovi. Glejmo, da bomo pridobili še tiste, ki so zdaj ostali ob strani, naj se nam tudi oni pridružijo. Naj v januarju tudi oni začno opravljati pobožnost deveterih prvih petkov, da bomo res kot narod zadostovali in pri božjem usmiljenju izprosili boljšo usodo zase, za svojce, za naš narod in vse človeštvo. Bog naj blagoslovi naš dobri namen, da bomo res vse pripeljali v svetišče njegovega Srca! Dopolavoro v Ljubljani si je zastavil lepe cilje V petek popoldne je priredil pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani pomemben sestanek zastopnikov delodajafekih in delojemalskih organizacij v želji, da se določijo smernice dela Dopolavora v Ljubljanski pokrajini za bližnjo bodočnost Sestanek je vodil zvezni podtajnik kom. Oatti, kateri je najprej orisal delo in nalogo Dopolavora, ki je izdal tudi za Ljubljansko pokrajino v slovenščini že pravila in izredno lepo propagandno brošuro, ki v sliki in besedi prikazuje vse najrazličnejše panoge dopolavorističnega udejstvovanja. Podčrtal je, da hoče Dopolavoro jx>dobno, kakor v vseh drugih pokrajinah Kraljevine 6edaj začeti 6 svojim delom tudii med širokimi sloji prebivalstva Ljubljanske pokrajine sledeč geslu Ducejevetnu: »Naj gre ljudstvu nasproti!« Ljubljanski pokrajinski Dopolavo-ro je 6početka deloval le za Oborožene sile in pokazal 6vojo delavnost za prebivalstvo v tem, da je prirejal koncerte in predstave. Hkrati pa 6e je medtem z vso naglico preurejal Dom Dopolavora na Taboru, ki bo omogočil, da se pokrene najširja dopolavoristična akcija med ljudstvom. Organizirani bodo izleti, potovanja, jezikovni tečaji, telovadni tečaji, v prvi vrsti pa se bo začelo ustanavljanje podjetniških Dopoiavorov po večjih industrijah, kakor v Vevčah, Saturnusu in drugih. Delavstvo bo tam imenovalo svoje vodje in določilo program podjetniškega Dopolavora, čigar naloga bo, da bo povedel relavstvo k športnemu in kulturnemu udejstvovanju. Ker seveda ni mogoče V6eh po-.k.ieev združiti v podjetjih, saj so nekateri poklici taki, da v osameznih obratih imajo le po nekaj zastopnikov, bodo ustanovljeni tudi strokovni Do-polavori. Prvi strokovni Dopolavoro bo ustanovljen za natakarje, nato pa bodo prišli na vrsto drugi obrti. Na sedežu pokrajinskega Dopolavora na Taboru je bilo urejeno lejxi in sodobno ljudsko kopališče, ki bo vsem članom Dopolavora nudilo k; ub nizkim cenam še izredno velike popuste. Dalje bodo omogočeni članom Dopolavora znatni popusti v gledališčih in vseh ljubljanskih kinih. Na 6odežu 1« |X>lavora je že urejen še poseben kino Dopolavora, pripravlja se dopolavoristični diiletant-6ki oder in marijonetno gledališče za otroke članov Dopolavora. Pri razgovoru, ki je sledil, je bilo določeno, da se takoj začne 6 pripravami za ustanovitev podjetniškega Dofiolavora v tovarni Saturnus in da naj 6e vse pripravljalne podrobnosti urede do prihodnjega sestanka. Predstavnik slovenskega Dopo- ,.Delajmo jaslice" je lepa adventna knjiga. Odkriva neizčrpno bogastvo jaslic in daje podrobna navodila za postavljanje. Sto strani, 38 slik. Stane samo S lir. Dobi se v Ljudski knjigarni, Sloveričevi podružnici, Mikio uli korenje. »Obisk« je izšel Pred tednom dni je izšla predzadnja letošnja številka našega edinega ilustriranega družinskega mesečnika »Obiska«; Izšla je štev. 9—10, nakar ji še ta mesec sledi številka 11-12, tako da bo ves letnik skupaj. V prihodnje bo mesečnik spet redno izhajal. Časopis je tako pester in tako lepo urejevali, da zasluži splošno jozornost, priznanje in podfioro vse naše javnosti. Prav gotovo ni nobena beseda pohvale pretirana, o čemer se bo lahko prepričal vsakdo, ki si bo to številko ogledal. Elektrode J. W. P." za električno varenje Zastopstvo: A.GOREČ / po'eg nebotičnika Nagrada za rojstvo dvojčkov Ljubljana, 5. decembra. Visoki Komisar je v imenu Duce-ja nakazal zakoncema Gregorcu Roku in Jožefi iz Malega vrha 19, občina Šmarje, za rojstvo dvojčkov nagrado v znesku 600 lir. Izšel je ffS!ovenčev koledar" Izšel je »Slovenčev koledar«, ki je letos še mogočnejši kakor pa je bil lansko leto. Tudi po zunanjosti, ko ima dve poli (32 strani) več, kakor pa jih je imel lani, še bolj po notranji ureditvi in vsebinski težim. Nimamo danes namena, govoriti podrobneje o vseh važnih člankih in lepih povestih v tem kole-dariu »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« — kakor se glasi oficielni naslov Koledarja, ki je letos izšel kot del »Slovenčeve knjižnice«, temveč samo opozarjamo na njegov izid ter lahko prepričljivo trdimo, da bo za božične praznike že vsakemu naročniku v rokah tudi v najbolj oddaljeni vasi. Tedaj bo vsak bralec sam lahko videl, da nudimo vse, kar smo obetali. Nekdo bo vesel štiribarvne priloge Žuzemberške Marije, krasne slovenske baročne umetnine, o kateri smo prepričani, da jo bo marsikdo s prav takim veseljem postavil v okvir in obesil na vidno mesto v svoji hiši, kakor lani Goriško Madono. Drugi bo svoje zimske večere krajšal z lepo zgodovinsko povestjo Lee Faturjeve »Če burja trese cvet...«, ki je sama zase cela večerniška povest, zanimiva zlasti še zato, ker se dejanje godi v Ljubljani in okolici za časa Francozov ter je polna romantičnih zapletov. Tretji bo večkrat vzel v roke Koledar zaradi Danteja, če ne toliko zaradi novega prevoda njegovega najbolj razgibanega speva o izdajalcih na dnu pekla, pa zaradi čudovitih ilustracij Gustava Doreja, ki so tudi v Koledarju prišli do vse veljave. Vsak bo vesel članka o slovenskem jeziku in kulturni izobrazbi. Prav vse pa bo zanimal opis Kranjske dežele in njenih zanimivosti, kakor jih podaja Valvazor v svoji znani knjigi in kar je tako nazorno predstavljeno z reprodukcijo njegovih podob. Užival bo vsak tudi opis lepih romanj k slovenskim goriškim božjim potem. Za voditelje delavstva bo prišel prav članek o delu Cerkve za socialno pravičnost, kakor jo je priporočil Leon XIII. v svoji znani poslanici, ki je letos praznovala 50 letnico. Dušni pastirji in družinski člani pa se bodo poglabljali v cerkveno zakonsko pravo ter po priloženih slikah študirali svoj rod nazaj in razpravljali o raznih zadržkih, kar bo gotovo zajelo veliko zimskih večerov. Narodni gospodarji bodo dobili v njem članek o rojstvu in umiranju slovenskega naroda, na-rodopisci bodo spremljali vse leto s pogledom na narodno blago pri posameznih svetnikih in zavetnikih, kmet bo v njem iskal in našel navodil za umno gospodarstvo, za pravilno ravnanje s poljem, gozdovi in steljniki, vsi pa bodo našli mnogo lepega branja, se navduševali ob lepih slavospevih posameznim našim krajem, ki so jih napisali najboljši slovenski pisatelji ter ob lepih povesticah, ki jih je polno raztresenih po vsem Koledarju. Prav tako je mnogo gospodarskega gradiva in pa informacij o državi z raznih gospodarskih pogledov, ter mnogo pravega koledarskega drobiža o domačem zdravju (zdravilne rože!) ter domači zabavi. Na koncu pa so kot posebno darilo priložene še slovenske jaslice, da vsaj ne bo slovenske hiše brez jaslic, brez naše stare božične pobožnosti, ki jo je treba v vsej polnosti zopet obnoviti. In še in še je v Koledarju gradiva, ki ga ni mogoče vsega označiti v teh kratkih besedah, s katerimi izid Koledarja samo naznanjamo. Naročniki, ki so ga že težko pričakovali, v prepričanju, da ne bodo razočarani, bodo še bolj zadovoljni z njim kot lani. Francesco Perri: 1 Neznani učenec Zgodovinski roman iz Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič. Res je Tharnus, ve6 prevzet od svetega strahu, čim mu je dovolila večerna sapa, preusmeril vožnjo v Jonsko morje, preplul v mirni noči Sicilsko ožino in ko so bili čez nekaj večerov kako miljo pred Palinurovim rtom, se je postavil na nos ladje in ob gluhem molku vseh potnikov zaklical pod ne-'bo, pod katerim 60 prav tedaj letale neštete jate galebov: »Pan je mrtev, veliki Pan je mrtev!« Komaj je spregovoril te besede, se je zgodilo nekaj čudnega, kar je vse na ladji osupnilo. Galebi, ki so krožili v velikih lokih nad morjem, 60 se obupno vreščeč potopili v vodi, kakor bi med nje treščilo, in z obale je bito &lišati, kako se dviga pod nebo vpitje in jok. Zdelo se je, kakor bi kako gnečo prevzel preplah in bi drla proti Flegrejskim poljem pred meči prodirajoče in podeče se vojske. 6. Ta čudovita novica, ki so je px> bliskovo razširili mornarji z ladje in Thamu6, je zmedla ves Rim, da je klical zvezdoglede, judovske čarovnike, egiptovske in sirijske vedeževalce, katerih je mrgole,o v ljudskih četrtih mesta in med množico sužnjev. V nobenem kotu sveta 6e niso vznemirjajoče fantastične ve6ti v tem času tako razbohotile kakor v Rimu, kjer so se kakor se je zdelo, ob njegovi ogromnosti in neskončnem ugledu in cto nabreklosti napihnile. In ljudje so tedaj vse verjeli- Duh ie oslabel i ji šel na otročje in vsi so sanjali z odprtimi očmi. To bolestno lahkovernost 60 pospeševali s svojimi odgovori mistagogi vseh orientalskih 6ekt, ki so ta čas imeli v rokah rimsko dušo. Pan je mrtev? — so govorili beraški svečeniki Velike matere. A Pan je vse, bog, ki predstavlja zemljo, gozdove, rastline, goreke vrhove, kjer o poldnevih uglaša skrivnostne harmonije zemeljskega vesoljstva. Konec sveta je tedaj blizu. Vreščanje galebov in vpitje gneče, ki joče ob obali siren, m nič drugega kot krik in jok nimf in duhov zemlje, ki čutijo skorajšnji konec vseh stvari in obupani beže v gozdove in proti Kumejski jami, da bi 6e skrili in izginili. Vpetjanci v Izidine mi6terije 60 razlagali ta klic drugače. Pan — je bajala egipčanska mitologija — je bil vojskovodja boga svetlobe Ozirida in se je bojeval z bogom teme Tifonotn. Neke noči je bila njegova vojska v neki globoki soteski presenečena. Pan je ukazal svojim, naj neznansko zakrioijo, da prestrašijo sovražnika. Krik vojakov se je združil z odmevom iz gozdov in od skal tako strahotno, da 6e je zdelo Tifonovi vojski, da V6e gore in doline in zemlja 6ama tulijo nanje. Odtlej je zemlja vedno zarjula, kadar so bile svetlobe v nevarnosti. Zdaj 60 časi dozoreli in bliža se 6pet kaos. Oziris, ki je po etiopskem nauku povzročitelj časa, ie Tifon v dolini 6veta premagal, Panova vojska ie razsekana na kose, kar je pa ostalo njegovih sil, bežijo tuleč proti Vzhodu; zemlja zapade kmalu v temo in se pogrezne v kaos. Gorje vsem, ki se ne bodo oklenili češčenja nesmrtnega Boga in se ne bodo tajin6tveno z njim združevali po tajnem obredu vpeljevanja. Taki ne bodo vstali v kraljestvo duš, pogoltne jih večna tema. Naša božja Mali Izmed vseh ljudi jo Marija dosegla največjo svetost. Ona se jo najbolj približala božji popolnosti. Da utegnemo razumeti Zveličarju, se nam je treba ozreti Ic na Marijin zgled. Kakor življenje Njenega Sina, tako je tudi Njeno tivljenjo povseui v rokah božje volje. Ona jo ena suma vdanost, ena sama pripravljenost za voljo božjo. »Fiat« — »Zgodi so« — preblažene Deviec jo najbolj junaška, najbolj usudepolna beseda, ki jo je sploh kdaj kak človek spregovoril. S tem jo poslala velika duhovuiru in s tem je priklicala Zvoličarju ua svet. Postala pu je likruti naša druga Mati: Muli zgodovinskega 111 mističnega Kristusa. Na Križu, v smrtni uri Prvorojenca, sc jo začela rojstna ura vseh pozileje rojenih. V okvirju preprostega delovanju prav navadne in skromno rokodelce*e žene jc potekalo vse Njeno življenje. Toda svetost je najlepša takrat, ko tisti človek najmanj ve zunjo. Resnična svetost ni \ ničemur velikem, tudi 110 v majhnem, ampak jo le v izpolnjevanju božje volje. Kjer je otrok, tam je tudi mati. Kjer ho rojen Zvcličur, ondi mu pripravi bivališče. Zvoličur se porodi pri slehernemu krstu in sleherni spovedi v duši človeka. V naši duši jo večkrat še halj bedno in siromašno kot v betleheniskein hlevčku. Nekoč je bila Marijina presludka dolžnost, da je svojemu božjemu Detetu Jezusu dajala hrano, oblačila in stanovanje. Kadar je mistični Zveličur rojen v naših dušah, je tudi še tako majhen in je potreben duhovne oskrbe, da dozori v moža. Kdo izmed nas je torej, da se zna vesti z Zreličarjcm tako, kakor ustreza Njegovi častitlji-vosti? Nihče tega ne zna tako kot Njegova in nušu Muti. Ona hodi našemu Zveličarju Mati namesto nas, kakor je bila Detetu Jezusu na zemlji! Pod Njeno materinsko ljubeznijo iu Njenim varstvom uspeva najbolje in najbolj hitro. Prav rudi ji prepustimo vse svoje moči iu zmožnosti in kar si pridobimo duhovnih dobrin, da razpolaga z njimi v službi Gospodovi. Ona naj mu da tisto, kar si želi iu kar potrebuje, da postane velik v nas. Iu kaj bi to bilo? \ svojem javnem delovanju je Jazus dejal: »Moja hrana je, du izpolnjujem voljo tistega, ki me je poslal, da dovršim njegovo delo.« (J. 4, 34.) Hrana, ki naj jo da Marija Zveličarju, da so v nas okrepi, je ista: naša vdanost v božjo voljo. Kolikokrat so vdamo v božjo voljo, tolikokrat naj jo spolni prehlužena Devica in naj jo izroči svojemu in našemu Zveličarju. Marija, nevesta svetega duha, je kakor harfa, ki jo uglašena na najrahlejši utrip milosti. Naj nam z opomini stoji na struni, da ne zamudimo niti ene prilike v izpolnjevanju božje volje! S sodelovanjem sv. DuhA in naše ljube Gospe Matere božje bo Zveličar tudi v nas pridobil tisto obliko in moč, ki ustreza našemu položaju in naši nalogi v življenju. »Glej, dekla sem Gospodova; zgodi se mi po Tvoji besedi!« Kakor ni nihče razumel vdanosti v božjo voljo, jo je razumela Ona. Zato naj bo naša učiteljica, mati in voditeljica. Z vdanostjo v voljo Očetovo, ki jo je Zveličar uresničil v svojem življenju, jo Jezusovo učlovečenje dozorelo do popolnosti, tako da je utegnil reči: »Dopolnjeno jc!« Pomagaj nam, presveta Mati, da smo sleherni trenutek po Tvojem zgledu vdani v božjo voljo! Sprejmi sleherno vdanost naše voljo v božjo voljo in jo podari tvojemu in našemu Gospodu kot hrano, tako da ho s Tvojo materinsko pomočjo zmožen, da ho namesto nas dopolnil tisto delo, ki ga je Oče nam naložil! Ti Mati in jaz Tvoj otrok. A kateri je bi! ta nesmrtni Bog? Mistagogi in hierofanti najrazličnejših orientalskih kultov 60 6i ogorčeno preprečili novince, svečenike elevzin6kih, Izidinih in Dionizovih mi-sterijev in še mnogi drugi so pa tekmovali z obljubami o sreči ob prerojenju sveta. V stare bajke in stare bogove ni nihče več verjel. Edino pomoč so videli še v veri sužnjev, ki je imela vsak dan več privržencev med mladino in zlasti med ženstvom: uvajali so se v obrede tega ali onega božanstva, da bi našli v očarujočih taj-nah vez z nesmrtnim delom vesolja in živeli v obnovi časa, ko pride kraljestvo luči, ki mu ne bo konca. Tu se začenjajo dogodki, ki jih nameravani pripovedovati. Prvi del SMRT PANOVA 1. Prišel je čas očiščevanja. Meseca februarja 60 se Rimljani s spravnimi in očiščevalnimi obredi pripravljali na praznovanje in prebujenje Matere zemlje in na povratek oživ-ljajočega sonca. Februe in praznik Helernskega gozda 60 že obhajali in p>etnajsti dan meseca naj bi ljudstvo obhajalo najstarejši praznik luperkalij. Praznovanje lupverkalij se ie vršilo na pobočju Palatina, in 6icer na kraju, kjer naj bi bili po izročilu našli košaro iz ločja z dvojčkoma Roniulom in Remom. V Favptulovi votlini, ki je bila tam blizu, so žrtvovali dve kozi in p»a, varuha čred. Potem 60 nagi luperki vzeli raz kož žrtev šibe in z njimi tekali- do noči jo mestnih ulicah, peli ob svetlobi bakel in opletali boke matron, da bi jim tako izprosili rodorvitnost. Nemci se selijo v Nemčijo S Kočevskega se jih je izselilo blizu 13.000, iz Ljubljane pa jih pojde 800 Ljubljana, 6. decembra. Kakor smo že svoj čas poročali, je v Kočevje sredi oktobra prispela iz Nemčije skupina železniških voz, v katerih so bili nameščeni posebni uradi za izseljevanje Nemcev. Od ljubljanskega • okrajnega sodišča sta bila v Kočevje določena tudi dva sodna uradnika, ki jima je bilo zaupano overovanje podpisov na raznih listinah, zlasti podpisov gospodarjev in posestnikov na zemljiškoknjižnih listinah in na generalnih pooblastilih. Ta dva uradnika sta v 6 tednih overovila nad 6700 podpisov. Izseljevalni uradni posli na Kočevskem so končani. Izselilo se je iz kočevskega okraja do 13.000 Nemcev ali 99% prebivalstva. Nekatere vasi so popolnoma izpraznjene, tam vlada tišina. Vse je zapečateno. Ponekod se tu in tam izza vogala pokaže kak cigan. Vsa železniška garnitura z vsemi selitvenimi uradi se je zdaj preselila v Ljubljano in je bila postavljena na poseben stranski tir med glavnim in gorenjskim kolodvorom. Ti uradi so včeraj že pričeli poslovati. Vsak ljubljanski Nemec, in oni iz okolice, se mora javiti v ieh uradih zaradi popisa in kontrole. Kolikor je znano, je bilo na mestnem poglavarstvu vloženih kakih 825 prošenj ljubljanskih Nemcev za izselitev. Te prošnje so bile sedaj poslane na Vis. komisariat, da jih po posebni glavni selitveni komisiji pregleda, odobri in ukrene vse odredbe za selitev. Na magistralni deski je bil do včeraj nabit tudi razglas, ki je določal, da lahko Nemci, ki so že nemški državljani, ostanejo v Ljubljanski pokrajini in nadalje opravljajo svoje posle, prav tako je bilo objavljeno, da lahko v naši pokrajini ostanejo tudi oni Nemci, ki so bili jugoslovanski državljani, glede katerih državljanstva pa bodo jozneje izdana potrebna navodila. Kakor smo izvedeli, je zaprosilo za izselitev tudi do 200 oseb Nenemcev. Nekateri Nemci, ki so se odločili za izselitev, so že prodali nekaj svojih nepremičnin in je zadnji čas opažati na nepremičninskem trgu živahnejše zanimanje in večje kupčije. ZMA MEHANIČNA PREDILNICA Uvoi snrogatov M. JflGER, Sv. Petra cesta 17-Fužine Ob 60 letnici g. Ivana Breskvarja Ljubljana, decembra. Te dni slavi 60 letnico rojstva in 35 letnico, odkar vodi samostojno svojo obrt g Ivan Bre-skvar, ugledni ključavničarski mojster v Ljubljani. G. Breskvar je znan tako v Ljubljani, kakor tudi jo deželi, saj je eden najstarejših ljubljanskih gasilcev, vedno pripravljen, da sodeluje pri vseh gasilskih akcijah. Nad 20 let je tudi predsednik Zd ruženja ključavničarjev ter vodi še razne druge funkcije v obrtništvu. Je pa tudi eden naših nastarejšil: š|ortnikov kolesarjev, bil je med prvimi sodelavci >Ilirije«, s kolesom pe prepotoval mnogo sveta in še danes vneto kolesari. G. Brošk varju naj veljajo ob življenskem jubileju naše Čestitke! Z\o£*ui novice. .Slovence* koledar* je izšel! ■ » W m m nj Razposlali ca bomo v naslednjih dneh! Oni, ki so ga plačali po Razposlali ga bomo v naslednjih dneh! Oni, ki so ga plačali po 9 lir, ga dobe pri Upravi koledarja, Kopitarjeva 6, Ljubljaua Koledar Nedelja, 7. decembra: Ambrozij, škof in cerkveni učenik; Urban, škof; Kara, devica. Ponedeljek, 8. derembra: Mar. brezmadežno spočetje — praznik kongregacij. Torek, 9. decembra: Peter Fourier, škof; Gor-gonija, devica; Leokadija, devica in mučenica. Sreda, 10. docenibra: Lavretska Mati božja; Melhijad, papež. Novi grobovi -f- Josipina Tomše pl. Savski dol. rojena Pavlin, vdova po rajnem podmaršalu pl. Tomšetu, je izdihnila svojo b:ago dušo v 80. letu svoje starosti v Zemunu, kjer je bila pokopana dne 29. novembra. Mir njeni duši. Žalujočim svojcem izrekamo svoje 60žalje. 1 t Profesor Rudolf Lavrenčič. V jretek 5. t. m. jubljani zatisnil svoje izmučene oči profesor I. realne gimnazije v Ljubljani g. Rudolf Lavrenčič. Rajni gospod je bil izredno blag mož, ki je dolgo let učil na celjski gimnaziji, odkoder je letos prišel v Ljubljano. Hudo duševno trpljenje ga je vrglo na posteljo, ko ga je zadela kap. Pritisnila je še pljučnica, ki je zaradii nje njegovo oslabelo srce omagalo. Rajnik je bil doma iz St. Pe(ra pri Gorici, kjer je njegov oče bil nadučitelj ter je njegov spomin tamkaj še dandanes živ Prav tako plemenit vzgojitelj je bil rajni profesor, ki mu ohranimo hvaležen spomin. Pogreb bo danes v nedeljo ob štirih popoldne z Žal, iz kapelice sv. Janeza. Naj jjočiva v miru! Žalujoči družini naše sožalje! Osebne novice = Poročila sta se pri Sv. Križu nad Litijo g. Curk Viljem, uradnik KDE, in gdč. Marta Božič. Istotam sta se poročila g. Avguštin Jože, magistralni uradnik, in gdč. Vida Krajner. Poročil je oba para tamošnji kaplan g. Avguštin Albin. Za priči sta bila g. Zun Alojzij, kaplan iz Mirne peči in g. Božič Jernej, akademik. Čestitamo. — Porokn. V nedeljo 7. t. m. se jjoročita g. Miha lllade. dipl. pravnik, in gdč. Majdka Olup, hčerka znanega veletrgnvca in posestnika Josipa Olupa v Ljubljani. Za priči bosta nevestin brat Joško Oluj> in ženinov svak Vito Scnica. — Obilo sreče! Izšel je 3. zvezek letošnjega programa iz zbirke „Naša knjiga" krasen vaški roman K. H. TVagger-la: v prevodu F. Kunstlja Nar^iDlH ps dobilo v nekaj dneh. Kdor ima anre-irienjeu na8iov nii ga n m sporo^', ali pa knjigo osebuo dvi-pne pri ras. Za naročnike stane knjiga, vezana platno L 31. Če hočete v teb dneh sončno in vedro čtivo, če hočete spoznati kroniko vasi, ki je pri vsei svoji prepros'osti tako lazgibana in poina, če hočete globje spoznati kmečko dušo, polno naivnosti in mo-drosd, če hočete spoznati temine zla, ki je poosebljen v Kr stini z Vogla in naivno po-božnost nepogrešljivega vaškega »nerodneža", malega Davida: poeui kupite in berite I o katerem pravi Corrodi: I ^Čudovita knj ga napolnjen« * vsemi blagoslovi in čari poezije, ljudska knjigama v i|ubi,ani. Pred Skotijo s v Ljubljani in na Barju moteno od goste megle, ko je bilo po drugih višjih krajih vse dni izredno lej>o, jasno in sončno. Megleni valovi se gibljejo navadno zelo nizko. Kakor hitro se človek povzpne nekoliko višje v hribe, lahko je deležen izrednega Suhi prvi decembrski dnevi. Vremenski te-Najnižja jutranja temperatura jo bila pretekli teden stalno pod ničlo, to stanje pa datira drugače že od 29. novembra. Po dnevi je prav tako mrzlo in le jiopoldne s težavo doseže termometer nekaj točk nad ničlo, j>a niti ne 1 stopinje. Vse decembrske dni je vladal visok zračni tlak, navadno med 772 do 775 mm. V soboto zjutraj, ko še ni bilo meglo in je bilo jasno, je bilo primerno topleje, kakor pozneje po 8 dopoldne. Ob 7 je meteorološki zavod zaznamoval jutranjo temperaturo z —7.9 stopinj C, pritisnil je mrzlejši val, ko se je razvila gosta megla, tako da je termometer ob 8.30 zaznamoval še nižjo temperaturo in sicer 8.5° C. V petek je bila ob 14 dosežena najvišja dnevna temperatura +0.6° C. Barometer je v soboto zjutraj padel za las. Kazal je 775.3, ko je bil prejšnji dan 7715.6 mm. En militi slo tisoč rakovniških „Kn.jižič* je prišlo v osmih letih med naše ljudstvo. Zadnja številka 192 ima naslov »Mladinski domovi" ki jih je usianovil pred sto leti (8. decembra 184-1) Sv. Janez Bosko Borimo in Širimo „K n j i ž i ce"* — Za stoletnico don Boskovih ustanov (8. XII. 1841) so prinesle »Knjižice« veselo številko 192: »Mladinski domovi«. Pisatelj knjige »Kvišku zdaj dežela vsa!« (str. 47) želi, da bi dali salezijanci navodila za nedeljske mladinske domove. Ta navodila so sedaj zbrana v tej veseli in zanimivi knjižici, ki jo bo vsak s koristjo in užitkom prebral. Spisal jo je urednik »Male Cvetke« dr. Srečko Zamjen. Stane kot navadno 50 cent. — Opozorilo avtomobilistom. Javni avtomobilski register pri avtomobilskem klubu Ljubljanske pokrajine v Ljubljani, Beethovnova 14 — opozarja vse one avtomobiliste, ki so svoja vozila že dali pregledati, naj nemudoma dvignejo nove prometne knjižice pri gori navedenem uradu najkasneje do 20. t. m., ker v nasprotnem primeru ne bodo mogli plačati taks niti obratovati. Nove prometne knjižice se izdajo le proti izročitvi starih. — Sanitetna avtokolona v Loškem potoku. 2. t. m. zjutraj je prispela v Loški jiotok sanitetna kolona pod vodstvom g. dr. Duceja. Ob prihodu jo je pozdravil g. župan ter šolska mladina z učiteljskim zborom. Otroci kakor odrasli so z zanimanjem ogledovali sanitetne avtomobile, k.i so res brezhibno urejeni. Strah, ki je prvotno vladal med otroki, je ob iprijaz-nih pogledih gg. zdravonikov in gdč. sester kmalu izginil. Nestrpnost med mladino je naraščala in sanitetno osebje je imelo nepretrgoma jiolne roke dela, kar je razvidno iz končnega rezultata preiskav. V dveh dneh je bilo 3147 preiskav, in sicer: na rtintgenu 80^. za ušesa, nos in grlo 584, za zobe 573. za oči 557, za notranje lx>lezni 114, za otroške bolezni 511. Ko je naslednji dan sanitetna kolona končala svoje delo, se je šolska mladina prisrčno poslovila od gg. zdravnikov in gdč. sester, dočim se je g. župan zahvalil v imenu občine za dobrodelno delo s prošnjo, naj bo g. dr. Duce tolmač naše zahvale pri Ekscelenci Visokemu komisarju za njegovo pozornost v prid tukajšnje občine. — 14 m dolg kabel mi je bil vzet v noči od 20. na 30. november. Kdor ga izsledi, dobi 400 lir nagrade. Avguštin Pleško, Brezovica 17, pri Ljubljani. — Umetniške božične razglednice dobite v vseh ljubljanskih trgovinah in trafikah. Hvalevredno je, da je Prosvetna zveza založila in izdala štiri vrste božičnih razglednic. Vse to je delo slovenskih umetnikov. Zelo lepa jc božična noč L. I.uycr.ja, ki nam kaže trenutek, ko se jioklonijo pastirčki l>ožjeniu Detetu. Istotako je zanimiv prizor od istega umetnika, ki nam predstavlja poklonitev treh modrih. Znane so Groharjeve jaslk-e. katere je naslikal za župno cerkev v Sorici. Slikar ie položil največjo važnost v svetlobni efekt, ko vsa svetloba prihaja od božjega Deteta in odžareva na obrazu pa-stircev. Najbolj dovršena pa je slika Šubica iz leta 1877 poklonitev treh modrih božjemu Detetu. Prepričani smo, da bo cenjeno občinstvo, ki se je zlasti zadnje čase začelo zanimati za naše domače umetnike, za bodoče božične praznike seglo izključno jk> teh umetniških božičnih razglednicah. Zahtevajte torej povsod domače umetniške l>ožične razglednice. — Nega nog! Dosti nogavic ste že potrgali, čas je, da si odstranite pokvarjene nohte brez bolečin v kopeli »Slon«. Dekanič. — Stanovanjske odpovedi. Do konca novembra je okrajno sodišče prejelo letos 1138 sodnih odpovedi, s katerimi zahtevajo hišni lastniki od najemnikov izpraznitev raznih stanovanj odnosno obratnih lokalov. Prevladujejo odpovedi malih stanovanj. Lani je bilo v 11 mesecih podanih 1708 odpovedi. V novembru samem je bilo letos le 56 odpovedi, lani 71. Stanovanja so bila odpovedana najemnikom za januar iz razloga, da je bila hiša prodana, da rabi gospodar stanovanje z svojo družino in največ, ker so najemniki ostali za več mesecev najemnino dolžni. — Kupujem vse kož*1 divjačine: lisice, dihurje, vidre, kune itd. po najvišji dnevni ceni. Kožuhovina Danila Predalič, Ljubljana. Sv. Petra cesta 18. — Kupujte vozne knrte vseh vrst v potovalni pisarni »Cit«, Tyrševa 11. — Zastopstvo Mariettija — Mladinska založba, Stari trg 30, sporoča, da ima novo zalogo misalov, brevirjev in drugih knjig po najugodnejših cenah. illiinniiiiiiiiiiiiniiiliiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiininiiiiiiiiiiiiiiii^ i- v I/ v m 1 h miCHELIN pneumatika za autobuse in tovorne automobile Zastopstvo: A.GOREC / nebotičnika I OTROŠKA KOLESA f IGN.VOK ; I .K .. ; , TAVČARJEVA ; 'Iniiiiiiiiiimiiniilliiiiiiiiiiiiiiniiiiiinniiiliiiiiiiimmiiinmniill, Ljubljana na pesem in blagoslov z Najsvetejšim. Verniki! Pridite v obilnem številu molit Zveličarja 1 Slovesno vežernice. Izredno lepa pobožnost so pred velikimi prazniki in ob velikih praznikih slovesne latinske večernice — Vesperae. Za praznik Brezmadežne bodo v stolnici slovesne večernice — Vesperae danes, v nedeljo, ob pol 3 popoldne in jutri, na praznik, ob 3 popoldne. Vse vabimo, da se te pobožnosti udeleže, posebno še vabimo našo inteligenco, ki razume latinsko. 1 Kateheti z ljubljanskih šol imajo skupni sestanek v sredo, 10. t. m. v posvetovalnici K. T. D. ob 6 zvečer. Predava nadzornik g. kanonik Šimenc o temi: Sexaemeron v letu 1941. Pridite! Odbor. 1 Vso članice kongregacije učiteljic in gospidi-fen naj se udeleže, kakor lani, na praznik Brezmadežne (8. dec.) skupne slovesnosti v cerkvi sv. Jožefa ob 6 zvečer. Voditelj. 1 Cerkvena glasba na praznik Brezmadežno v cerkvi sv. Jožefa. Ob 8 slov. sv. maša; izvaja se: Missa in hon. B. M. V. zl. J. B. Stehle. Graduale: Benedicta es tu, zl. A. Foerster. Ofert. Ave Maria, zl. M. Brosig. Po maši: Slava Brezmadežni, zl. p. 11. Sattner. 1 Cerkvena glasba v Križankah. Ob jx>1 11 slovesna sv. maša; izvaja se: Missa in hon. B. M. V., zl. Jos. Gruber. Graduale: Benedicta es tu, zl. A. Foester. Ofert. Ave Maria. zl. Ad. Rikon-sky. Po maši: Brezmadežna, zl. V. Vodopivec. 1 Rokodelski oder ponovi danes popoldne ob 5 lepo, duhovito in razvedrila polno komedijo >Postržek«. Preskrbite si vstopnice že v predprodaji dopoldne v društveni pisarni od 10—12, popoldne pa od 4 dalje pri blagajni. Cene vstopnicam so: sedeži 4. 3, in 2 liri, stojišča 1.50 lire. Pridite! Med odmori godba! i Kongrcgacija gospodičen pri sv. Jožefu ima na praznik Brezmadežne v kongregacijski kapeli zjutraj ob pol 7 sv. mašo s skupnim sv. obhajilom. — Zvečer ob 6 je v cerkvi sv. Jožefa skupna pobožnost vseh Marijinih kongregacij, ustanovljenih istotam. i Vrtnarska predavanja pri Sadjarski in vrtnarski podružnici Ljubljana I. V sredo, 10. t. m. bo predaval g. nadzornik Josip Štrekelj o snaže-nju in redčenju, o pomlajevanju in precepljanju sadnega drevja in grmičja ter o vzgoji pravilnih krošenj dreves. Začetek ob 18 v kmetijski predavalnici na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ul. Vstop prost. 1 Koncert Akademskega pevskega zbora, ki bo v petek, 12. t. m. ob 18.20 v veliki dvorani »Uniona«, bo zanimiv glasbeni dogodek, katerega ne bo gotovo nihče zamudil. Bogat spored, ki ga Ik> izvajal naš najboljši moški zbor. vsebuje najlepše pesmi, ki jih je naše glasbeno občinstvo že imelo priliko slišati na znanih koncertih APZ. Predprodaja vstopnic se vrši na univerzi v vrata rjevi loži. 1 šiškarji! Dramski krožek priredi »Desetega brata« ponovno 7. dec. ob 5 pop. samo za gledalce, ki imajo vstopnice za prvo predstavo. Za o6talo občinstvo bo predstava v ponedeljek ob isti uri. Opozarjamo, da se bosta obe predstavi pričeli točno ob petih I 1 Prvo državno nagrado za mladinske skladbe je pred leti prejel rimski skladatelj Leon Santa-relli za opereto »Pevčka s planin«. To izredno melodiozno in vzgojno delo bo izvajalo ob spremljavi orkestra nad 60 mladih pevcev in igralcev iz Salezianskega mladinskega doma na Rakovniku na praznik Brezmadežne v frančiškanski dvorani ob 5 popoldne. — Vstopnice dobite danes od 17 do 20 in jutri od 10—12 ter od 14 naprej pri blagajni. 1 Namesto venca na grob umrlega veleinuu-strijalea g. Viktorja Medena je darovala tvrdka F. Kollmann v Ljubljani 100 lir društvu slepih v Ljubljani. ... . 1 Dijaki-kongreganisti imajo v ponedeljek, na praznik Brezmadežne, v stolnici skupno proslavo praznika: ob pol 8 bo govor, nato skupna obnovitev posvečenja Brezmadežni, potem sv. maša, med katero bo skupno obhajilo. — Dijakinje-kon-greganistinje imajo v ponedeljek, na praznik Brezmadežne, skupno proslavo praznika v uršulinski cerkvi in sicer ob 8: govor, skupna obnovitev posvečenja, nato sv. maša, med katero bo skupno sv. obhajilo. Vljudno vabimo tudi članice in člane katol. starešinstva ter starše dijakov in dijakinj, da s svojimi dragimi otroki vred proslave vzvišeni Marijin praznik Ob 16: Madame Butterfly«. Izven. Torek, 9.: Zaprto. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: — v nedeljo: mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gosposvet* ska c. 10 in mr. Bohinc ded.. Cesta 29. okt. 31; — v ponedeljek: mr. Leustek, Resljeva cesta 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška c. 48. V torek: dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6, mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. Poizvedovanja Izgubila se je zlata broška Resljeva, Sv. Petra, Wolfova, Kongresni trg, drama, desni stranski izhod, vogal Simon Gregorčičeve. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v oglasnem oddelku »Slovenca«. . Psiček — Foksterier — belo rjavo lisast se je izgubil. Najditelj naj ga odda proti nagradi v Močnikovi ulici b. Izgubil sem denarnico v četrtek, 4. t. m. na nim zneskom 400 lir v bankovcih, invalidsko knjižnim zneskom 400 lir v bankovcih, invalidsko knjižico in nekaj odrezki od invalidnine. Pošten najditelj naj proti nagradi odda pri upravi »Slovenca« ali pošlje na naslov invalidske knjižice z odtegljajem 40 lir. Reven brezposelni som Izgubil zapestno uro znamke »Monthier«. Poštenega najditelja vljudno prosim, če jo odda na naslov: Rožna dolina, c. III, številka 5. 50 letnica rojstva Z Abrahamom se sreča jutri g. Janez Furman. Rodil 6e je dne 8. dec. 1891 v Zi-čah na Spod. Štajerskem. Nihče bi ne prisodil g. Janezu, da si je naložil že peti križ na svoje rame, tako mladosten je. Že dolgo vrsto let opravlja službo na mestnem fizikatu v Ljubljani. V življenski borbi mu stoji ob strani in pomaga nositi težko breme njegova zakonska družica ga. Marija, otroci za katere se žrtvuje, pa obetajo, da mu bodo ob času povrnili vse. Ob njegovi petdesetletnici mu kličejo njegovi prijatelji in tovariši: Bog živi našega Janeza še mnogo, mnogo let ob strani njegove družine, ki teko lepo skrbi za njo. Cenik za zelenjavo In sadje št. 6 veljaven od 8. decembra 1941-XX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino do- - ___ _ JI__: _____;„ nn./vrlka S4 17 -r Ant\ O ma- loča na podlagi 6voje naredbe št. 17 z dne 9. ma' 1-XIX nas ja,^ ie r pri tr6----—------ — . . ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki io^i u«. -- - —------_ ja 1941-JCIX naslednje cene v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na debelo in drobno. Cene, 1 Božična umetniška razstava. V prehodu nebotičnika, kjer ie umetniški salon A. Kosa, so v izložbenih oknih razstavljena za Božič — Suhi prvi decembrski dnevi. Vremenski tedenski pregled za prvi teden tega meseca splošno kaže^da fe viadalo' suho, mrzlo vreme, ki je bilo 1 Ravnateljstvo I. moške realne gimnazije v Ljubljani vabi učence, da se udeleže pogreba svojega profesorja Rudolfa Lavrenčiča. Pogreb bo v nedeljo, 7. decembra ob 4 popoldne iz kapelice sv. Janeza na Žalah. 1 Cerkveno slovesnosti v stolnici. Današnjo nedeljo praznuje stolna cerkev slovesno god farnega patrona, sv. Nikolaja: ob pol 10 bo pridigo-val prevzvišeni gospod škof tir. Grcgorij Rozman, ki bo nato ob 10 daroval slovesno pontifikalno sv. mašo. Po sv. maši bo Prevzvišeni podelil vsem navzočim papežev blagoslov, s katerim je združen popolni odpustek za vse navzoče pod navadnimi pogoji sv. Cerkve. — Vernike vabimo, da se slovesnosti v stolnici v obilnem številu udeleže. V prejšnjih časih so verniki iz vseh ljubljanskih župnij pohiteli ta dan v stolnico, da so prejeli papežev blagoslov. Ljubljančani I Obnovite to staro in prelepo navado! — Na praznik bo v stolnici celodnevno češčenje presv. Rešnjega Telesa. Sv. Re-šnje Telo bo izpostavljeno od 6 zjutraj do 6 zvečer. Ob 10 bo slovesna pontifikalna' sv. maša. Popoldne bo od 4 do 5 skupna zadostilna ura mo-> litve, ob 5 pridiga, nato slovesne litanije, zahval- kvalitetna dela, umetniško visoko vredna, naših najboljših umetnikov. Oglejte si o priliki to izložbo in razveselite svoje drage z umetnino visoke vrednosti in trajne cene. 1 Vincencijeva konferenca Srca Jezusovega v Ljubljani ima svoj redni občni zbor na praznik Brezmadežne, dne 8. decembra ob 11 v pevski sobi na Taboru št. 12. Konferenca .je bila ustanovljena 8. decembra 1931 in praznuje sedaj obenem desetletnico svojega karitativ-nega delovanja. 1 Za reveže v župniji sv. Družine v Mostah, domače in priseljene, je g. Vok, trgovec 6 kolesi in šivalnimi stroji v Ljubljani, velikdušno daroval 760 lir, za kar mu izrekamo globoko zahvalo. Bog plačaj! 1 Everest Servis, Ljubljana, Prešernova ul. 44, telefon 26-36. Moderno opremjena mehanična delavnica pod strokovnim vodstvom. Izvršuje najhitreje vsa popravila pisalnih, računskih in knjigo-vodstvenih strojev z garancijo po konkurenčno nizki ceni. 1 Vnanja Marijina kongregacija pri uršulinkah v Ljubljani ima jutri na praznik Brezmadežne zjutraj ob 6 sv, mašo 6 skupnim sv. obhajilom, popoldne ob 3 pa slovesen shod Pridite vse! Voditelj. 1 Avtopodietje Magister naznanje, da dne 8. decembra avtobus obratuje na progi Ljubljana-Ježica in Ljubljana—Sostro. I Mohorjani, k! ste naročili pri Ljudski knjižnici knjige, se prosijo, da jih dvignejo. Gledališče Drama. Nedelja, 7., oh 14: »Princeska in astirček«. Nastop sv. Miklavža s spremstvom, adinska predstava. Zelo znižane cene. Ob 17.30: »Dom«. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 8., ob 14: »Petrčkove jxislednic sanje«. Nastop sv. Miklavža s sipremstvom. Mladinska predstava. Zelo znižane cene. Ob 17.30: »O, ta mladina!« Izven. Zni/ane cene. Torek. 9.: Zaprto. Opera. Nedelja, 7., ob 10.30: »Desetnica«. Mladinska igra. Krstna predstava. Izven. Ob 16: »La Boheme«. Tzven. Znižane cene. Ponedeljek, 8., ob 10.30: »Dcseinicn«. Mladinska igra. Izven. Ki' IVI ov —--J ' ,---o mejo, za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu oziroma pri trgovcih. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati nižje, nikakor pa ne višje, kakor po odrejeni ceni: (prve številke so cene na debelo, v oklepajih pa na drobno): Česen 7.05 (8.25); Korenje (rdeči korenček) 2.40 (3); Karfijola 2.85 (3.45); Čebula 2 (2.40); Solata I. vrste 3.30 (3.80); Solata II. vrste 1.90 (2.40); Paprika zelena 2.65 (3.25); Paradižniki 1.60 (2); Radič 3.05 (3.65); Zelena 2 (2.40); Špinača 2.85 (3.35), Fige suhe v celofanu 9.25 (10.30); Fige suhe v košarcah 8.50 (9.85); Limone nad 150 gr za komad 0.45 (0.50); Limone pod 150 gr za komad 0.40 (0.45), Jabo'ka L vrste 5.10 (6); Jabolka II. vrste 4.45 (5.35); Ma-roni I. vrste 5 (5.80); Kostanj 4.10 (4.90); Orehi Sorrento 12.80 (14.80); Orehi italijanski navadni 10.85 (11.55); Krompir domač pri kmetu 1 (1.30); Krompir za seme »Bintje« 1.50; Krompir za 6eme ostalih vrst 1.30. Opombe: 1. Jabolka I. vrste so: Parmene, renetke, mo šanjčki, champagne, Orafensteiner, Deliziose, Mor-genduft, Jonatan, Wagner, Star, Imperatore, Ab-bondanza, Sergente, Annurche. 2. Pri označbi cen je pristaviti tudi vt6(o blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo blaga, vrete in enotne cene ter morajo tudi kupci zahtevati tak račun. 3. Ta cenik mora biti izvešen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu in velja — izvzemši domači kromipr — le za uvoženo blago. Razume 6e brez tare. 4. Za domačo zelenjavo in sadje v Ljubljani v trgovini na drobno pa veljajo najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika. 5. Okrajna načelstva lahko določijo še nižje cene od zgoraj navadenih vsako zvišanje pa mora biti predhodno odobreno od Visokega komisari-1« ta. 6. Kršitelji tega cenika se kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. marca 1941 M. 6. št. 358. Ljubljana dne 5. decembra 1941-XX. V nedeljo in na praznik odprte trafike V nedeljo bodo od 7—20 odprte naslednje trafike: Erjavec, Celovška 34; tlnk, Vodnikova 81; Leskovšek, Tyrševa, kiosk nasproti Gospodarske zveze; šmon, Zelena jama, kiosk pri Kol inski tovarni; Mekinda, Društvena 27: Pre-ša, Poljanski nasip, kiosk ob Ljudski tiskarni; Graizer, šmartinska 18; Kolar, kiosk na Taboru; Valenta, Kolodvorska 41; Hafner, Marijin trg, kiosk; Novak. Miklošičeva 20; Kladnik, Ivrševa 9; Lesjak, Bleiweisov« 14; Košir, Gregorčičeva 12: Sattler, kiosk pri šentjakobskem mostu; Radcšič. Jeranova 1; Dolenc, kiosk ob Cesti na Rožnik. Nn praznik imajo službo od 7—20 trafike: Kmetič, Celovška 54; Kregar, Dravlje 81; Zla-tič, kiosk pri strojnih tovarnah; Kolar, Prcdo-vičeva 12: šušterSič, Tovarniška 17; Zaje, Poljanska ti; Pokoren, Šmartinska 5; Podjed, Sv. Petra nasip 23; Juvan. Kolodvorska 35; Šu-štaršič, Sv. Petra 7: Pugelj, Miklošičeva 34; Meliliar, kiosk ob Tivoliju, na Cesti 3. maja; Sever, Šlenburgova f; Novak, Gosposka ti: Oblak, Sv._F*lorjana 38; Jerina, Gerbičeva 81, in Mrvar, Tržaška, kiosk pri uri 12rezma3ežna Brezmadežna, Ti &i kot ljuba mesečina, ki s Tabo duše govore s prečistimi, srebrnimi valovi, ki na večer se dvigajo nad krovi, da se ob njih besede rasgube. Brezmadežna, kako so gladne naše duše in srce, ki iščejo čez polnočno nebd v Tvoje daljne, svete kraje, ki se v globinah zemskih lesketajo kakor blesteče megle nad vodami. Brezmadežna, v teh dneh grenkobe in pričakovanja smo svojo trpko bol zaokrožili, jo v Tvoje bele roke položili. Ti zvezd si naših zlata sanja, Ti si pričakovani dih vetrov, ki skozi pozne ognje zašumi, da v nas ljubezen novo prebudi in sveto pesem Tvojih čudežnih svetov. (Ljudmila Seškova) Zaupajmo! 9 E: Spet in spet 6e moramo spomniti prošnje v očenašu: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh!« Ta prošnja pač zahteva, da naj človek 6krbi, ne ~a, da bi naj bil preveč v skrbeh. Koliko je ljudi, i v sedanjosti na V60 moč trpijo zato, kaj da jih bo zadelo v bodočnosti. Ce bi odvzeli od križa, ki ga nam je Previdnost naložila, vse tisto, kar 6 svojo malovernostjo sami dodamo, bi 6e jako začudili, kako je naš križ prav za prav lahek. Ena sedanjih skrbi je: kdaj bo konec vojne? Pa to je prav tako nesmiselna skrb, kakor če te skrbi, ali te bo avto povozil, aili dobiš raka ali legar in podobno. Nekdo je veletrgovec, pa si zmeraj tke svoj mrtvaški prt. Iz dneva v dan govoriči, da je uničen, da je »bankrot«, dokler mu ni nekoč rekla njegova hči: »Saj vem, oče, da emo uničeni. A prosim te, daj da smo 6amo enkrat uničeni, ne pa V6ak dan!« Seveda, če nas prešinja zavest, da 6mo na svetu zato, da bi srečno živeli pod nebom brez oblakov, potem nas bo ta zavest večno preganjala. Ne pozabimo, da je življenje le tedaj živo, če voljno vzamemo križ na 6voje rame. Saj je človek kakor vajenec, čigar mojster je bolečina. Bolečino pa moramo sprejemati tako. kakor nam jo Bog pošilja, z vsemi njenimi svetlimi in senčnatimi stranmi, s sladkobo, ki je skrita v njej, pa tudi s trdoto, ki pritiska na nas in ki iz nje izhaja. Nikdar se ne smemo dati oplašiti, zakaj vse, celd bolečina, ima 6voj pomen in vzrok, da6i to večidel šele kasneje razumemo. Zatorej — zaupajmo! Bo že šlo! Mogoče je ti6to, kar pride, zares tako slabo, kot se bojimo, da bo. A kar je usojeno in določeno, pride vendarle in tudi vse dobro pride. Ce pa bo tisto kaj hudega, pa nam bo Bog dal moči in milosti, da bomo vse moško prenašali. »Le enega se bojimo«, je dejal neki očanec, »tega, da 6e ne bo nebo jx>drIo na nas in nam razbilo pflave!« Pa je koj dodal: »Ce 6e bo pa nebo podrlo na nas, pa bomo vzeli 6ulice in ga podprli«. Cel6 takšnole bahavo hvalisanje je več vredno, kot je jadikovanje nekih črnogledov, češ, kaj da nas utegne še vse zadeti! Nekaj besed o zimskih oblekah Prav na levi je na risbi plašč, ki je ohlapno narejen in podložen s krznom. Če ga hočeš imeti tako, da je krzno na vrhu — glej skico! — pa je pravi krzneni plašč. Ovratnik in obe široki sprednji poli sta enako široki in iz istega blaga kot plašč. — Dalje vidiš lepo rdeče-rjavo pražnjo obleko iz tankega volnenega biaga. Ohlapni zgornji del drži skupaj širok pas iz usnja. Visoko pokrivalo je iz rjavega blage. — Prav svojski je plašč, ki ga vidiš zraven, in ki se zapenja na strani. Na plečih je širok lisičji ovratnik. — Tudi obleke so okrašene s 1 1•1 "• krznom. Tako vidiš volneno obleko, ki je spredaj pošita s krzneno progo. — Zraven je kostum, ki ima sivkasto jopo z velikima črnima žepoma iz krzna in še črno obleko s krznenim okraskom. — Nad to obleko vidiš črno svileno obleko z nabranim krilom. Jopica se tesno oprijema in je za vratom zaprta. — Zadnja skica ti pokaže dvobarvni vzorec. Zgornji del iz črne volne je preprost, krilo je iz srebrnosivega volnenega blaga in pada zvončasto navzdol. Rob krila in oba žepa sta bogato okrašena z vezenino iz vrvic. Cvetje za božične dni Cvetličarne razstavljajo v božičnih in novoletnih dneh cvetoče vejice raznih lepotilnih in drugih grmov in dreves. Marsikdo jih kupi, da okrasi z njimi sobo za prihod Gospodov. Saj so tako puste in prazne sobe, če ni v njih vsaj ene cvetoče rastline. Cvetlice požive sobo, dom postane prijaznejši in človek se v takem stanovanju počuti res kakor doma. Posebno v teh težkih dneh moramo čim skrbneje urediti dom, posebno družinsko sobo, kjer bomo imeli svoje slovenske jaslice. Nič tuje navlake naj ne bo r>o naših domovih! Poleg domačih jaslic okrasimo sobo še s cvetjem. Ni potreba, cla bi kupovali drage rastline, saj lahko sami izsilimo cvetje iz mrtvih mladik okrasnega in drugega drevja. Prve dni decembra narežemo na svojem vrtu, ali pa poprosimo za to svojega soseda nekaj vejic forsicije, breskve, marelic, mandeljev-ca ali češnje, češplje, višnje, belega trna, japonske kutine, črnega trna in druge. Tudi divja češnja ima lepe cvetove. Pri nabiranju vejic gledamo na to, da imajo te čim več cvetnih popkov Rez naj bo popolnoma gladka in tik pod kolenom (n. pr. pri fosiciji). Če so vejice zmrzle, jih najprej oritajamo in šele nato prenesemo v toplo sobo. Tu jim spodaj za 4 prste oberemo vse cvetne in listne popke ter postavimo v kozarec. Vonj nalijemo vode, v katero damo par koščkov oglja in pol žličke soli, da preprečimo gnitje stebel in usmraditev vode. Vode ne menjamo, marveč le po potrebi dolivamo. Napolnjen kozarec Dostavimo na toplo mesto v bližino peči ali ognjišča. Svetloba, dokler se ne začno cvetovi odpirati, ni potrebna. Najprimernejši prostor je na omari, ker je Eod stropom zrak najtoplejši, čez 3 ali 4 tedne, o so vejice sprejele že dovolj veliko množino toplote, se prične popje polagoma odpirati. Tedaj postavimo kozarec z vejicami v hladno sobo, kjer se še ostali popki počasi razvijejo in odprejo. Najprej se razvijejo oranžni ali zlatorume-ni cvetovi forsicij, za njo prideia rdeča in rožnata japonska kutina, potem vse koščičasto sadje, kot češnja, višnja, sliva itd. Lahko pa se prigodi, da se zaradi tega ali onega razloga vejice ne morejo pravočasno odpreti. Tu si lahko pomagamo na sledeči način, ki primora vejice, da nekaj dni prej pokažejo svoje cvetove. V večjo posodo (pekačo ali kaj podobnega) tožimo cvetne vejice in jih zalijemo z vodo. ejice naj bodo popolnoma v vodi! Vse skupaj postavimo sedaj na ognjišče in polagoma segrevamo vejice vsaj 20 do 30 minut in sicer do 45 stopinj Celzija. Pri tej toploti odstavimo in pustimo, da se ohladi na temperaturo, ki je v sobi. Cvetne vejice potem postavimo nazaj v kozarec, ki ga namestimo na jirimeren in topel prostor. Tako okopane mladike se navadno za teden dni prej odprejo. Zdaj lahko naberemo tudi druge spomladanske cvetice, jih izkopljemo in posadimo v rimerne lončke, da se počasi zakoreniniio. ajprej hranimo tako posajene cvetice v. hlad- po Ve Preizkušnja V tistem času, ko ie bila Amerika še vsa zapletena v vojno z rdečekožci in se je naseljevanje dežele le počasi nadaljevalo, so bile tudi po mestih prav hribovske šege v navadi. l'a je slišati, da še dandanašnji ni dosti boljše. Takrat torej je neki mlajši moški vstopil v pisarno nekega njujorškega tvorničarja za žganje in se mu je ponudil za potnika, pri Čemer se je bahal, da je zmožen vsega in da je ko nalašč za tako službo pripraven. Tvorničar pa ga niti do konca ni poslušal, ampak za-klical: »Pat!« Vstopil je orjaški možakar in temu ie tvorničar ukazal: »Ven ga vrzi!« Nobena prosilčeva prošnja ni nič zalegla. Kratko in malo je bil postavljen na cesto. Ko je spodaj zbiral svoje kosti in ni prav nič skoparil s psovkami, je v njegovo začudenje prišel Pat k njemu iz hiše in mu dejal, naj se spet vrne noter. Ondi je tvorničar sme-joč se sedel v naslanjač in rekel: »Fant. sprejet si v službo! Moje potnike večkrat vržejo kje ven, in kdor tega ne prenese, ni sposoben za službo pri meni.c Prosilec ni nič odvrnil in je nastopil svojo tu,.,. , u.. TB .'-V MK-«j>olnoma podobni. Vsak človek ima na rokah mrežo črt, ki so različne od črt katere koli druge osebe. Hiromantija pravi, da se da iz teh črt razbrati marsikaj o našem značaju in o tem, kako je in kako bo potekalo naše življenje. Morda je kaj res, kar se tiče značaja, morda tudi ne. Tisto o naši bodočnosti gotovo ne bo res. Hiromanti, ki pravijo, da je, takoj prifiominjajo, da zavoljo tega ne 6memo biti fatalisti. marveč, da iz spoznanja o našem značaju v življenju lahko marsikaj popravimo, 6e izogibamo raznim nevarnim okoliščinam in popravljamo napake, h katerim je nagnjen naš značaj. 0 roki na splošno Če primerjamo roke raznih ljudi, že na prvi pogled vidimo, da so kaj različne. V glavnem naj bi različne roke pomenile sledeče: Irda, čokata, neskladna roka pomeni majhno inteligenco, materializem, prevladovanje telesnih zahtev nad duševnimi. Trda, močna, toda lepo izoblikovana roka: moč, inteligenca, človek s tako roko je nagnjen do dela in z lahkoto dela, nima pri delu nikakih posebnih težav. Mehka roka: razvita domišljija, zanimanje za višje stvari, nagnjenost k pobožnosti. Gladka roka: melanholičen temperament, bujna domišljija, razvit umetniški čut. Močno mesnata roka: delaven duh, solidna inteligenca, nagnjenost k čutnosti. Kratka roka: slaba domišljija. Dolga roka: analitičen, plan, preudaren, energičen in vztrajen duh. Oblika prstov Koničasti prsti so znak lahkomiselnosti, ambicije, nezvestobe, lokavosti. Človek 6 koničastimi prsti ima bujno domišljijo, je zmožen idealizma, ima izbran okus, toda težko prestaja hude živhenske boje. Ako .imajo nohti pravilno obliko črke »u« (v grobih potezah ima vsah noht tako obliko), je to znak nagnjenosti k mehkužnosti in k poltenim izrodkom. Cetverokotna oblika prstov je pri trgovcih ali delavcih znak delavnosti, volje, vestnosti. Sicer pomeni na splošno preudarnost, trden značaj, velike, / Prsti leTc zgornje roke so lopatičasti, desne zgornji koničasti, leve spodnje stožeasti, desne spodnje kvadratasti. močne in jasne ideje. Oblika črke »d« je pri ženskah znak krepo6tnosti in dobrih mater. Lopatičasti prsti kažejo umetniška stremljenja, čudaštvo, zanesenost, ošabnost, donVšIjavost, pustolovskega duha. Človek z lopatiča6timi prsti ima nagnjenost do ročnega deia. Rad potuje in se zanima za novice. Stožčasti prsti so najidealnejši, ker vsebujejo Iaslno6ti V6ch drugih oblik. So znak preudarnosti, človek stožča6tih prstov je zmožen dobrega vpo-gleda v vsako stvar, ve modro živeti, ljubiti, drugega razumeti, je zvest, iskren prijatelj, ljubi mir in red. Posamezni prsti Palec. V palcu 6e odraža volja. Dolg palec pomeni ambicioznost, kratek dobroto in vc'anost, navznoter zavit skopo6t, navzven zavit zapravljivost, proti dlani zavit pa nagnjenost k pobojem. Kazalec. V njem se odraža red in odločnost. Dolg kazalec pomeni ošabnest in nagnjenost k neodvisnosti, kratek pa vdanost Sredinec. V njem se odraža usoda. Dolg sredinec pomeni nagnjenost k žalostnemu razj>olože-nju, kratek pa veseljaški značaj. Prstanec. V pretancu 6e odražata umetnost in srce. Dolg — veselje do igranja, dramska umetnost. Kratek — malo fantazije. Kvadra tast — trgovina. Mezinec. Intuicija in zgovornost. Človek z dolgim mezincem je zgovoren z izredno dolgim krad-ljiv, 6 kratkim pa svetohliTKki in 6kop. Bregovi - JL :Jt J MARSOM -KAVEN {*** Na koncu vsakega prsta, tam, kjer prsti prehajajo v dlan, so majhne mesene blazinice, ki jih v hiromantiii imenujejo bregove. Imenujejo se jx> planetih. Pod palcem je Venerin breg, pod kazalcem Jupitrov breg, jxid sredincem Saiurnov breg, pod prstancem Apolonov breg in jx>d mezincem Merkurjev ali tudi Minervin breg. Na sredi dlani je Marsova raven, p>od Merkurjevim bregom je Mareov breg. med zapestjem in Marsovim bregom pa je še lunin breg. O raznih oblikah teh bregov pravijo hiromanti, da pomenijo, kakor sledi: Jupitrov breg: če je izrecen, pomeni ambicioznost, egoizem in nagnjenost k vražarstvu. Pri komur je normalen, naj se ne posveti trgov6tvu. Kdor ga nima, je izredno dober in skromen. Pri komur je pretiran, je nagnjen k mrtvoudnosti. Ploščat Jupitrov breg kaže na pro6taštvo in nevednost. Saturnov breg: kdor ima normalnega, naj se ne posveti trgovskemu stanu. Izrecen je znak žalosti in zaprtega značaja. Kdor ga nima, ga bodo obiskale nesreče in nadloge. Pretiran Saturnov breg napoveduje očesne bolezni, bolezni krvi, histerijo ali revmatizen. Apolonov breg: normalen, znak inteligence, dobrega okusa, umetniških nagnjenj. Izreden kaže na zavist in ljubosumnost. Kdor ga nima, je nagnjen' k materializmu in lažnjivosti. Pretiran — očesne bolezni. Merkurjev breg: normalen jx>meni veselje do znanosti, mehanike, trgovine, srečo v orožju (vojaški poglic). Izrecen — nagnjenost k tatvini, zlorabam in ponaredbam. Če ga ni — pasivno življenje, nadležnost drugim. Pretiran — bolezni jeter in vranice. Venerin breg: normalen — znak občutljivosti, nežnosti, ljubezni. Izrecen — lenoba in razkošnost. Če ga ni — neobčutljivost, hladnost srca. Pretiran —venerične bolezni. Lunin breg: normalen — nebrzdana fantazija, sanjav značaj. Izrecen — misticizem, čistost, če ga n: — sterilnost, hladnost v ljubezni, izreden — bolezni ledvic in mehurja. Marsova raven: normalna — pono6, nadvlada nad drugimi, hladni, mirni živci, energija. Izdolblje-na — jezikavost, nasilnost, krutost. Izravnana z luninim bregom — odpoved, vdanost. Vzbočena — nagnjenost k pljučnim boleznim, boleznim krvi in prebavil. Znamenja na bregovih Bregovi so skoraj vedno prepredeni 6 črtami, ki tvorijo različne oblike. Ce dlan v splošnem prevladuje nad pnsti, pomeni to nadvlado telesa nad duhom. Barvita, neizrazita, nizka dlan je znak mla-dostnosti, dobrega zdravja, občutljivosti. Suha, mršava prozorna dlan pomeni nervoznost, vznemirljiv značaj. Dlan ima znake življenjske 6ile, preti pa v splošnem znake inteligence. Jupitrov breg. zvezda na njem jx>meni srečo v ljubezni, križ zakon iz ljubezni, mreža precej trpljenja in ovir, križ preko dveh členkov pomeni, da bo imel tisti vplivno profekcijo, zvezda preko prvega členka srečo, preko drugega hudobnost, preko vsega tretjega pa dedščino. Saturnov breg: zvezda — umor, smrt, povzročena od 6trela. Križ — nepredvidena 6mrt. Trikotnik _— nagnjenost k okultnim vedam, 6piritizmu, mreža — zasledovanje. Zvezda, segajoča preko enega členka — hudobnost, preko tretjega — 6lava. Apolonov breg: Zvezda — bogastvo. Trikotnik — nagnjenost h glasbi. Mreža — nasprotujoča 6i umetniška strast. Navpični križ preko tretjega členka — srečno življenje. Križ preko drugega členka — propad zaradi osebe drugega spola. Merkurjev breg: Zvezda — sleparstvo. Trikotnik — diplomacija. Križ — nagnjenost k tatvini. Mreža — lažnivost. Zvezda preko tretjega členka — zgovornost. Križ preko prvega členka — špijo-naža, zajx>r, sramotna smrt. Marsov breg: Zvezda — tuberkulozna bolezen. Trikotnik — vojaška kariera. Mreža — rana v vojski. Križ — nasilna smrt v 6tarosti. Zelo velik križ — zločin in ječa. Lunin breg. Zvezda — bolezen na mehurju. Trikotnik — modrost, filozofija. Križ — laž, trdovratnost. Črta proti Merkur-jevem bregu — preroška sposobnost. Zelo velik križ — blaznost zaradi ljubezni. Venerin breg: Zvezda — smrt 6taršev ali dragih 06eb. Kvadrat — obvladovanje samega sebe. Mreža — razkošnost. Križ — usodna ljubezen. Črta proti prstu — veliko trpljenje. Prihodnjo nedeljo bodo opisane črte na roki. kjer bi se statistke na vse načine rade prikupile režiserjem in 60 si začele barvaiti nohte z V6emi mogočimi kričečimi barvami, dokler nazadnje ni zmagala rdeča. Delovne ženske pa so hotele imeti naravne nohte, jih niso pacale z barvili in so tudi v modi zmagale. 158 stoletnikov na Bolgarskem Bolgarski list »Zdravje in veselje« piše, da živi trenutno na Bolgarskem 15S ljudi, ki so nad 100 let 6tari. Ce je to res, imajo Bolgari rekord v starosti. V Italiji, kjer je število stoletnikov razmeroma tudi visoko, živi 41 stoletnikov, Portugalska in Letonska sta na drugem in tretjem mestu za Bolgarijo. Med 158 bolgarskimi stoletniki je 85 moških in 73 žensk, dočim v drugih deželali dosežejo višjo starost navadno ženske. 121 jih živi na deželi, 37 pa v mestih. Na splošho so V6i bolgarski stoletniki odličnega zdravja, čeprav tehta šest teh žilavih ljudi le po 31 do 35 kilogramov. Kot zanimivost bi lahko omenili še to, da je 15 6edaj ži-večiji bolgarskih stoletnikov tretjič dobilo zobe. Vse se ponavlja »Ali se še spominjaš, očka, kako si tni pripovedoval, da so te v mladosti izključili iz šole«. »Seveda sem.« »Čudno, kako se vse ponavlja«. Vsak sedmi človek je Kitajec Pri Podli pnikovih je bilo šest ovrok sedmi pa je pravkar prišel na svet. Ko je najstarejši, Jožek, prišel iz šole in so mu pokazali maijhnega bratca, je začuden in vesel vzkliknil: »Pa le ni Kitajec!« 1 »Zakaj naj bi bil Kitajec«, ga vpraša oče. »V šoli smo se učili, da je vsak stdmii človek na svetu Kitajec.« Navada Neki gospod pristopi na ulici k drugemu gospodu in ga prosi, naj mu pove, koliko je ura. »Devetinštirideset«. J »Vi se šalite, ali pa ste neumni«. 1 »Ne eno, ne drugo. Delam v odseku za propagando«. Nesporazum Peter: »Koliko delavcev dela v vašem podjet- ju? Pavel: »Manj kot polovica.' Rešitev križanke št. 7 Vodoravno: 1. materinstvo, 2. iks, 15. Ame-rikanka, 16 stol, 17. temota, 18. poanta, 19. SA, 28. vrelec, 30. re, 31. Atika, 33. Cevc, 34. išias, 36. tom, 37. Anin Darja, 40. sol, 41. ime, 43. Vahen, 45. Marida, 4". kaseta, 48. rja, 49. re-mis, 50. Ahac, 51. Ana, 32. enakost. Navpično: 1. matematika, 2.amen, .3. tema, 4. Ero, 5. ritem, 6. ikavec, 7. napoved, 8. snob, 9. tkalec, 10. vanilija, 11. ost, 12. Italci, 13. k (nock) o(ut), 14. Slape, 19. Serao, 21. Likavec, 23. češarek, 26. eto, 27. rimesa, 29. rvanje, 32. Amata, 35. slast, 38. uhan, 39. rman, 40. Siino, 42. mah, 44. era, 46. D(om) i(n) S(vet), 49č Ra. KRIŽANKA šle v. 8 Zadnji ljudožrci v Belgijskem Kongu Namesto z denarjem, plačujejo z noži Iz Belgijskega Konga se je vrnil v Evropo'nek misijonar, ki je povedal zanimive 6tvari o tjudo-žreih, ki še danes žive v pokrajini Kassai, ki ima ime po reki Kassai, levem pritoku reke Kongo. V srcu Belgijskega Konga živi še precejšnje število ljudožrcev in sicer borih 20 kilometrov vstran od mirnih in cvetočih va6i. Ljudožrci so plemena Bu-šongos. Vsak plemenski poglavar ima oblast tudj nad manjšo skupino pigmejcev. Možje in žene 6e oblačijo zelo priprosto. Možje 6e zadovoljijo 6 kratkim pasom okrog ledij, ženske nosijo tudi nekoliko širši pas, okrašen s čipkami. Bušongos pobijejo sužnje z udarci, nato pa jih pojedo. To delajo iz dveh razlogov. Prvič zato, ker jim človeško meso izredno tekne, drugič pa zato, ker mislijo, da se 6užetij, ki je pokopan, vrne in ubije svojega gospodarja. Zato ga je treba pojesti. Žive v skoraj neprestanih bojih s sosedi. Glavno orožje jim je lok s 6trup>enimi puščicami. Za vrednotenje dobrin nimajo denarja, marveč jim je merilo vrednosti nož. Tako cenijo predmete, da 60 vredni en, dva, p>et, dvajset, 6to nožev. Bušongos so obdali svoje vasi 6 pastmi, ki imajo na dnu strupene osti. Strup teh ljudožrcev je smrtonosen. Kdor se na 06ti rani, mu ni rešitve. Nihče ne ve, od kod dobivajo strup in tudi zdravil zopier učinke njihovega 6trupa ne poznajo. Bušongos sovražijo bele ljudi in jim nastavljajo različne zanke ir. zvijače, da bi jih ujeli. Ze več misijonarjev 60 snedli kot slastno pečenko. Pleme je v izumiranju. Največ jih pokonča 6palna bolezen, ki hudo razsaja med njimi. 1 2 3 4 6 7 ■i IU n 12 13 14 lb Ifi 17 18 1!) 20 21 2° 23 24 25 26 27 28 211 ISO 31 32 :S3 |34 35 36 37 38 3!) 40 41 1 42 43 44 45 47 48 40 r 51 32 53 34 55 50 1 37 Barvilo za ustnice delajo iz - uši Ali gospodična in dama, ki izbira med tdko in tako rdečo barvo za ustnice, kdaj pomisli, iz česa je prav za prav to barvilo? Na Kanarskih otokih, kjer goje uši cocheinelle, iz katerih dobivajo dragocena rdeča barvila, to že dolgo vedo. Ko so prebivalci na Kanarskih otokih opazili, da t® uši mnogo bolje uspevajo na opuncijah, 6icer nič koristnih listnatih kaktejah, kakor pa v srednjeameriških deželah, kjer 60 prav za prav doma, 60 jih začeli v velikih množinah gojiti. Uši cochinelle so sicer odvratne in gnusne živali, toda na Kanarske otoke 60 prinesle toliko bogastva, da bi 6e dale primerjati le še z odkritjem z'atih ali diamantnih ležišč. Leta 1831. 60 izvozili 4 kg uši cochinelle, 1. 1869. pa že nad tri milijone kg, v vrednosti nad 60 milijonov tir. Za takra. Se tako majhno število prebi-vatetva 60 bili ti milijoni veliko bogastvo. Mislimo si lahko, koliko hektarjev zemlje so morali nasaditi z opuncijami ,kajti že za en kg rdečila je potrebnih na milijone uši. Namesto sladkorne pese. paradižnikov in vinske trte in drugih rastlin so gojili le opuncije. V sedemdesetih letih preteklega stoletja pa je nastala katastrofa. Rdeča barvila za ustnice so začeli izdelovati iz mnogo cenejšega ani-lina in uši cochenille 60 zgubile svoi nom^n. Ker pa 60 jih potrebovali še za nekatere druge namene, jih niso docela odpravili. Anilin se tudi ni mogel kosati z barvili iz teh uši, zato je posebno v povojnih letih povpraševanje po rdečilu iz uši naraščalo. L. 1939. je šlo že zopet nad 90000 kg rdečila iz uši v Anglijo, Francijo, Nemčijo, Nizozemsko in druge evropske države. Če 6i dekle na Kanarskih otokih barva ustnice, ve, odkod izhaja rdečilo. Ali vedo to tudi vsa dekleta v Evropi? Indijanka lahko moža zapodi... Indijanski zakoni se ločijo na jako kratek način. Ce mož zapusti svojo ženo ali ii tostane nezvest, obesi žena pred hišna vrata mož<"'o 6edlo in obleko. Ko mož zagleda to »razstavo« pred vrati, se ne sme vrniti domov, marveč mora v prostore društva za ločene može, kjer mj dajo hrano, pijačo in tobak. Tam mora biti vse dotlej, dokler ne uredi svojega razmerja z ženo. Tako delajo 6eveda le poganski Indijanci. (e se gre gostilničar slepo miš z gosti V Rovigu 60 bili v neki gostilni štirje gosti, ki 60 si ga precej privoščili. Ko 6e je bližala policijska ura, se je vnela med njimi plemenita tekma, kdo bo plačal račun. Vsak je hotel plačati, češ, jaz sem vas povabil. Gostilničarja je ta plemenitost do srca ganit« in ni vedel, kaj bi naredil. Nazadnje je predlagal, naj vsak napiše' na listek svoie ime. on bo en listek potegnil in dotični, čigar ime bo potegnil, naj plača. To je bilo veselim gostom pre-dolgočasno. Pojdimo 6e rajši slepo miš, so dejali. Gostilničar bo mačka in katerega se bo prvega dotaknil, naj plača. Rečeno, storjeno. Gostilničar je prinesel robec, zavezali 6o mu oči in lov 6e je začel. Sele, ko se je večkrat spodtaknil ob stolih in mizah — ne brez škode za kozarce — si je gostilničar snel robec; o gostih ni bilo več ne duha ne sluha; gostilničar pa je moral 6am prevzeti čast »gostitelja«. »Hudičevi kremplji so odpravljeni« Pariz je, kakor pišejo nekateri listi, preklel dolgo prevladujočo modo barvanih nohtov pri ženskah Ženska pravi ženski, da >60 hudičevi kremplji odj>ravljeni in če hoče upoštevati še zadnji modni krik, naj ima svetlo rožnate ali kakor bisernica svetlikajoče 6e nohte«. Moda kričečih rdečih nohtov — nekdo je imenoval to modno holezen »parkljevka« — izvira, ka-Kor mnoge druge modne posebnosti iz Holiywooda, Vodoravno: 1. kraj pri Ljubljani, 8. prijatelj otrok, 15. maloazijska gora, 16. arabsko moško ime. 17. južna rastlina. 18. iglasto drevo, 19. ženski glas, 20. naglavni greh, 21. slikarski čopič, 22 del voza. 23. del obraza, 25. del pohištva, 27. močna kislina, 29. del rastline, 30. mesto v traškem Herzonezu, 31. Prešernov rojstni kraj. 32. moško ime, 33. šuliovski mojster, 36. geometrijski lik, 38. navdušenje, gorečnost, 41. žensko ime, 42. način oblikovanja, stil, 43. švicarska reka, 44. ljubljanski dramski igralec, 45. obvodna rastlina, 47. vrsta juhe, 49. azijska državica, 51. osebni zaimek. 52. vrtna lopa, 53. grški slikar, 54. časovno razdobje, 55. slovenski učenjak, 56. strah otrok, 57. vrsta glasbila. Navpično: 1. starorimska boginja, 2. zavlačevanje, odložitev, 3. del parnega stroja, 4. skupina čebel, 5. rastlinska zajedalka, 6. bolgarski pisatelj, 7. vrsta papig, 8. pioljski plevel, 9. zagrebška ulica, 10. sprimek snega, snežinka, 11. oblika cvetenja, 12. finsko pristanišče, 13. branilec domovine, 14. živalsko grlo. 24. gorenjska reka, 25. velik ogenj. 26. del sobe, 27. okrogel lik, 28. moško ime, 29. mizarska potrebščina. 33 oblika, forma, model, 34. matematični izraz. 35. kraj pri Ljubljani, 36. gorenjski vrh, 37. obcestni jamič, 38. del poslopja, 39. Massenetova opera, 40. rusko mesto, 46. mik, vabljivost, 47 vodna žival, 48. del čebelnjaka, 49. vrsta zemlje, 50. del cerkve. 51. del obraza. »Glei, papa, sedaj pa že razumem, zakaj je mleko tako vode.no.« Banca cooperativa economica S. A. a Lubiana || Zadružna gospodarska banka D. D. v Ljubliani eseguisce tutte le operazioni di banca aile piu tavorevoii condizioni Emissione cTassegni circolari Telefon 20S7, 2979 izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih Izdaja cirkularne čeke Dve služkinji pridni in pošteni, sprejmem za kmečka dela. . Naslov v upravi »Slov.« pod Stev. 13168. b Rudniškega nadpaznika ki je bil že zaposlen na premogovniku v jamskem obratu, iščemo s takojšnjim nastopom. Ponudbe, cs navedbo dosedanje zaposlitve, je poslati na: gentjanškl premogovnik !A.nd. Jakil d. d., Krmelj. Kuharico eamostojno ln varčno go_ spodinjo sprejme takoj industrijsko podjetje na deželi. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13271. b Sobarica - služkinja v starosti 80 do 35 let, ki razume tudi nekaj na kuhanje, se sprejme: Pu-harjeva 14/1. Predstaviti se je popoldne od pol 3 do pol 4. b Posestva Ena izmed dveh parcel naprodaj. — Poizvo se: Ižanska cesta 24. p Stavbeno parcelo ob banovinskl cesti prodam. _ Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13249. p Hiše in parcele prodaja v raznih delih mesta Realitetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva ul. 10, tel. 35-64. p Kuharica [(sobarica) s spričevali, stara okrog 30 let, se ta. lcoj sprejme k mali družini. Puharjeva št.ev. 14, I. nadstropje (za Narodnim domom. b Službo cerkvenika pri mestni župni cerkvi v Kočevju, s stalno mesečno plačo, prostim sta. movanjem in drugimi u-godnostml — razpisuje: Župni urad Kočevje. Na. (stop službe v 14 dneh Postrežnico ea vsak popoldan, vzamem takoj. Dolenc, Sta-ničeva 20-H. b Služkinjo eanesljlvo, vajeno gospodinjskih del, takoj sprej mem. - Naslov v upravi »Slov. pod št. 13279. b Pošteno, boljše dekle vešče šivanja in pospravljanja, sprejmem kot sobarico takoj. - Naslov v ogl. odd. »Slov. št. 13280 B Slaižte | Jttcio: Dekle išče službo kuhinjske ali gospodinjske pomočnice. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mlada« 13293 1 Mrnll j Psa volčjaka hudega čuvaja, se proda Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13297. Prodam kravo z drugim teličkom, varniška 13- To- Kupim hišo do ca. 150.000 lir. . Ponudbe pod šifro »Takoj« upr. »Slov.« št. 13232. p Stavbna parcela severnem delu mesta, naprodaj. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 13298. p MALI OGLASI V malih oglasih velja pri Iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ienitovanfskUi oglasih je beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po 0.60. Davek se računa posebej. Male oglase je treba plačati tako) pri naročilu. j ilaižbc B Dobe: Hlapca pridnega in poštenega, vajenega konj ln kmečkega dela, sprejmem. _ Jločnlkova ul. 13. b i Sobe H Oddalo: Dve opremljeni sobi veliko ln majhno, oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13252. e gKmiimp| Spalnice in kuhinje ter posamez, komade po. hlštva ln vseh vrst uporabne predmete kupuje Nova trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. k Opremljeno sobo s posebnim vhodom, na Mirju, oddam. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Solidnost« št. 13303. s Malo sobico oddam cel dan odsotni gospodični. Studentovska ulica 9-1. s Opremljeno sobo oddam eni ali Jvema go spodičnama. - Naslov \ upr. »Slov.« št. 13274. i Parceli 10 minut od postaje Zalog, ugodno naprodaj. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13286. p 25 ha njiv in travnikov v enem kompleksu, blizu železniške postaje na Dolenjskem takoj prodam zaradi selitve. Ponudbo upr. »Slov.« pod »Dolenjska« št. 13335. p Ugodna prodaja večjega kompleksa v neposredni bližini Ljubljane, kakor tudi velike tr-govsko-stanovanjske hiše v centru. »GLOBUS«, Pe-trareova 26, tel. 31-03. p Posestvo 4 johe s hišo, 25 minut od tramvajske proge, oddam v najem. Naslov v upr. »Slov.« št. 13320. p Dvostanovanjska hiša z zelenjadnlm vrtom, poleg avtobusno postaje -naprodaj. Cena s taksami ln prepisom 94.000 lir. -Lenasl, Prešernova ulica 54-1., poleg glav. pošte. Realiteta. P Unisiui Mizarskega vajenca sprejme Milan Stigl, Trata 27, Ljubljana. v 15 letni fant pošten, marljiv, so želi učiti mehaniko. Naslov: Krašovec Hinko, p. Struge, Dolenjsko. v Krojaškega vajenca sprejme Tomšič Danijel Vodnikova 108, Ljubljana. Mesarskega vajenca iz poštene krščansko družine sprejme takoj Mttl-ler, Ljubljana, Janševa 15 za poučevanje klavirja na domu, sprejmemo. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 13273. b Ncopremljeno sobo s kopalnico, event. s so uporabo kuhinje, oddam gospe, gospodični ali za koncema. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Mir« 13341 Opremljeno sobico oddam boljšemu ln sta rejšemu gospodu. Slom škova 15-1., desno. Jttejo: Prazno sobico pečjo, pri dobri mirni družini — išče državni uradnik v pokoju. Ponud be na upravo »Slovenca« pod »Stalen« 13283. Mirno, svetlo sobo poseb. vhodom, Iščem, Ponudbe upravi »Slov. pod »Takoj št. 13319«. B Denar j Vse denarne in trgovske posle Izvršim hitro In točno. Obrnite se na: Rudolf Zore Gledališka ulica Stev. 12. Telefon 88-10. Kolesa nova ln rabljena, moška in ženska, Italijanskih in nemških znamk, poceni naprodaj. - Fantini, me hanlk, Celovška c. 42 Triciklje različne velikosti zelo po ceni dobavlja Generator delavnica, Tyrševa c. 13 Figovec, levo dvorišče, Najboljše šivalne stroje doblto pri znani tvrdki Ivan Jax ln sin, Tyrševa cesta 26. Krompir Zoper gnilobo rabite Inž. Prezljev »NEGNIL«. Trgovci znaten popust I Inž. Prezelj, Wolfova ul. št. 3, telefon 34-73. (1 Vse vrste odpadke krojaške in šiviljske ter žakljovlno, kupujem. Hrenova ulica 8. k Stare pile in rašpe vseh vrst kupujemo po najvišji ceni. Pllarna Fl-gar, Vošnjakova 12. k Kože domačih zajcev plačuje najbolje krznar-stvo L. ROT, Ljubljana, Mestni trg 5. k Halo! Dobro plačamo! Rabljen nikelj, clnaste krožnike, guma in razne steklenice. Metalia, Gosposvetska 16. k Halo nemški izseljenci! Kupim takoj ali s 15. januarjem 1942 dobro ohra-njeno ln čisto pohištvo, sestoječe iz kompl. kuhinje, spalnice in event jedilnice. - Pismene ponudbe na upravo »Slov.« pod »Pohištvo 13278«. Trodelno omaro za obleke, dobro ohranjeno, kupim. - Avsec, Bežigrad 13. Kupim: rabljene žlebove, strešno opeko, vežna vrata. Po nudbe pod »Rabljeno« št, 13317 upravi »Slov.« Steklenice - likerske (oglate, litrske ln konjak steklenice) kupimo vsako množino takoj. - ALKO, Gosposvetska cesta št. 13 (Kolizej). Dva krojaška stroja enega z dolgim čolnlč-kom prodam. Breg 2. 1 |UBiP|cm| Večje skladišče v Ljubljani ali bližnji okolici Iščemo za takoj. -Ponudbe pod šifro: »Takoj« št. 13318 Slovencu. j&vto-aaotorj Športni voziček kroman In snežko visoke št. 26, ugodno prodam. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13284. 1 Aubu zlato čelo, za 500 lir naprodaj. Naslov v upravi • Slov.« pod št. 13287. 1 Fotoapr-t Compur 6x9, zelo dobro ohranjen, na plošče, prodam. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13272. 1 Podgane voluharje in miši zanesljivo uniči inženir Prezljev »Mikrotan«, Ljubljana, Wolfova ul. 3, telefon 34-73. (1 Zimsko suknjo prodam. Ribniška ulica 1, Moste. Pločevinast štedilnik ln pečt na žaganje, prodaj na Zaloška c. 10. 1 Zimsko suknjo dobro, prodam. - Poizvo se: Mohorlč, Sv. Petra cesta št. 25. 1 Moderno pisalno mizo komblnlr. s knjižno omaro, proda mizarstvo Jos, Artnak, Jenkova 7. Hišne gobe uničenje in zaščita: inž. Prezljev MERULIN - unl verzal. Ljubljana, Wolfo va ul. 3, tel. 34-73. Težak kmečki voz z lojtraml ln kasonom, kočijo ln konjsko vprego, prodam. _ Naslov v upr. »Slov.« št. 13251. 1 Divji zajec! Sadjarji, škode na sadnem drevju vas obvaruje Inženir Prezljevo LEPU-SIN-mazilo. Ljubljana . Wolfova ulica 8, telefon št. 34-73. Rujav ženski plašč kožuhovlnast, skoraj nov, ln pristno perzijsko preprogo, prodam. Naslov v upr. «Slov.» št. 13220. i Jabolka so lep Miklavžev dar. Iste dobite vsako količino po zmerni ceni v Javnih skladiščih Balkan. Lavrič & Strumbelj, Tyrševa cesta 33. 1 Krzno: Ovratniki, mufi in boe prosta prodaja! L. Rot, Mestni trg št. 5, Ljubljana. Akademik ia Prekmurja išče in-strukcljo. Naslov v upravi »Slovenca« pod 13292. Moško suknjo dobro ohranjeno, prodam. Poizve se Sv, Petra <«»-, sta št. 91. Nov krznen plašč prodam. Ogled med 14. in IS. uro. Cankarjevo brežje 1-II-, desno. I Črno suknjo ln podstavek za božično drevesce, prodam. Medič, Jegllčeva c. 10. 1 Diesel Morcedes poltovornl auto, poraba 10 1 nafto na 100 km, nosilnost 700 kg, prikolica, nosilnost 500 kg, 1 Tatra osebni auto tipa B7 . proda Illrls, Kočevjo. Mali tovor, in oseb. avto novejše tipe, na pogon z ogljem, zelo ugodno naprodaj. Generator delav niča, Tyrševa c. 13 (Fl govec, levo dvorišče). f Šperano spalnico novo, in kuhinjo, prodam po ugodni ceni. KolezlJ-Bka ulica 4, dvorišče. š HoiSroce patentne posteljne mreže, otomane. moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni Rudolf Radovan tapetnik Ljubljana, Mestni trg 13 1 Rejci prašičev, pozor! Svinjsko kuhano hrano, to Jo repo, korenje, peso ln krompir vam treba več tolčl s tolkl čem; vso to napravite s strojem hitro ln natančno, ki hruno temeljito stašlra. Stroj Je enostaven, na ročni ali motorni pogon. Brez takega stroja no bi smel biti noben rejec jirašlčev. - Te najnovejše stroje dobite po nizki ceni pri J. Ko-govšek, Kamnogorlška ul. 26, Ljubljana VII. Zavese za zatemnitev Iz papirja □udi solidno tn poceni Puc Danilo tapetnik Ljubljana, Slomškova 9 Telefon 11. 85-71. Kuhinjsko opravo rabljeno, prodam za 450 lir. Naslov v upravi Slovenca pod št. 13215. š Lepo moderno spalnico orehova korenina, proda mizarstvo A. Cimerman, D. M. v Polju 111. š Jedilnice in spalnice el oglejte pri tvrdki Milan Stigl, Trata 27, p Ljubljana VII,. S Ugodno prodam zaradi selitve razne stanovanjske okraske ln koso pohištva. Ogled vsak dan od 1 do pol 4. Per-sche, Ljubljana, Vožarski pot St. 1. 1 Gostilničarji! Fini Vermuth in Maršala tor druga izbrana vina ima stalno na zalogi tvrdka Josip ITRCH, Javna skladišča, Tyrševa c. 33, telefon 23-66. 1 Otroški voziček globok, prodam. Poljanska cesta 69. 1 Suknja za manjšega gospoda, črna, dobro ohranj., ugodno naprodaj. Naslov v upr. »Slov. pod št. 13290. I Depozitno blagajno v velik. 2000x 1500x 1000 mm, teža 6300 kg, primerno za bančna in druga večja podjetja - ugodno proda Bricelj, Ljubljana, Podmllščakova ul. 19. 1 MESLNA HRANILNICA LJUBLJANSKA je največji slovenski pupilarno varni denarni zavod Tekoči račun, Pupilni oddelek, Domači hranilniki, navadne vloge Filatelisti, pozor! Najugodneje kupite In vnovčlte znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk v knjigarni .Tnnez Dc'žan. Ljubljana, Stritarjeva 6. Pravi filatelisti znamk ne lepijo t Edina ln polno vredna znamka je brez prllepke. Zbirajte v vložnlh albumih najboljše kvalitete — Jol —, ki jih dobite v vseh formatih v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana( Stritarjeva 6. Monograme za robce io perilo, gumbe, gumb-niče. entel. ažur, predtisb izvršimo takoj.Tamburira nje oblek, vezenje perila Matek & Mikeš LJubljana. FranflSkanska ulica nasproti botela Union 8000 lir da 72 let star mož, kdor ga vzame v dosmrtno oskrbo. Naslov v upravi Slo. venca pod št. 13260. A vista vloge izp'ačuje vsak časi «=» Za vse obveze hranilnice jamči MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA J IMKd rakiiiULi'! Predstave ob 16 In 18.15, ob nedeljah in praznikih na ob 10.30, 14.30. 16.30 tn 18.30 Krvava roža Najnovejši velefilm slovite Viviane Romanco Georges Flamant, Paul Amiot, C. Apolioni UNION TEI.. 22-21 Film globoke In čn»stvene vse dno o vzvišeni liu-bezni do žene nroko vseh mein Mnvekoliubja DaleC |e mota IluBezen BENJAM1NO GIGLI in KRISTBN IIKIBERO KINO SI.OIU - TEL. 27-JO slavnega a nesrečne trn stiknrin Caravaggio (Vražji slikar) Amedeo Nn/zari — fllnr.-i ("niomai Boatrlce Vancini itd. KINO MATICA l'EL. 22-41 Filin v neustrašnem borcu zu svobodo m piavico Kapitan Furia Mnc. I.aelen, Brijan Aforne Film nepozabne lepoto in opojne glasbo Za srcem Marion Tnlley Mihael Berlett Predstave dunes in Jutri ob 14.31) in 17. nri KINO KOOELI EVO - tel. 41-64 Naročajte »Slovenca« Italijansko-slovenski in slovensko - italijanski slovar Žepna oblika Sestavil dr. Janko Tavzes 42.000 besed V platno vezan izvod L 35'— Po povzetju L 38'50 Dobite ga v vseh knjigarnah in pri založbi knjigarne ANT. TURK, nos!. Ljubljana, Pražakova 12. - Tel. 39-84 ^•^■iSii^iiii —" T Y R 5» EV/^ CV3 Si Umrl je danes dopoldne, star šele 24 let, po prejemu svetih zakramentov, naš srčno dobri sin, svak in stric, gospod Erker Ferdinand a b s. inž. Na zadnji poti ga bomo spremili v ponedeljek, dne 8. decembra 1941, ob 3. uri popoldne z Zal - kapelice sv. Petra -na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga bomo položili v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Ljubljana, Sodraiica, (iallenfels, dno 6. decembra 1941. Anton in Ana, starši. Helena por. T i č a r , dr. ined. ,T o -sip, Anton, Marjeta, sestri in brata. Dr. mod. Alojzij Tičar, svak. Alenčica, nečakinja — in ostalo sorodstvo. La macchlna da calcolo piu completa e preelsa che s'impone per la sua modernissima concezione meccanica. Kalkulaeijski računski stroj precizne konstrukcije, na višku sodobne tehnike. MB&e\£M Rappresenlanle escluslvo par la provincia dl tubianai A. K O V A C I Č Prešernova ul. 44 T o 1» . 2 6 - 3 6 prej Ivan Loga! mmmmmmmmmmmwmmmmmtmmmmmmmammwmm^rn9»m\w%m ■ ..'.........»j m«**™^^ Po Vaši želji Vam izdela KNJIGOVEZNICA Ljudske tiskarne v Ljubljani Kopitarjeva 6/II v svoji črlalrrei razne poslovne knjige, ako niso že v zalogi. Isto-tako izvrši tudi vsa druga knjigoveška dela posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik. Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbic, pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih fazonah. CENE SKRAJNO NIZKE. POSLUŽITE SE! LAGOMARSINO fOTALIA SEŠTEVALNI STROJ, KI PIŠE samo na 10 tipk Najboljši pripomoček za pisarno Dobavlja: Radioval-Ljubljana Dalmatinova ul. 13 —Telefon 33-63 Profesorski zbor I. moške realne gimnazije v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je njegov član, gospod Rudolf Lavrencič profesor danes, 5. decembra, umrl. — Pogreb bo v nedeljo, 7. deccmbra ob 4 popoldne iz kapelice sv. Janeza na Žalah k Sv. Križu. Ljubeznivega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Ljubljana, dne 5. decembra 194) Prvovrstna pristna južno-tirolska in druga žlahtna in luksuzna italijanska VINA nudim iz dobro založene kleti na ZALOŠKI CESTI 51. Na razpolago preko 20 različnih špecijalnih vin( v sodih na debelo ter v bu'elj-kah in trgovsko zamašenih stekl. na drobno VOJKO BRAZ, Ljubljana, Puharjeva ul. 3 tel. 36-17 . Edina zaloga vin iz občeznane VinUole Valsugana Non rinunciate al piacere Ne odpovejte se ugodju kumare!... OCajenja!... Ma FU MATE ne! modo ampak KAD/1 E bolje migliore con 2 FILTR0 DENICOTINIZZANTE P0LI-VALEHTE Brevettato in tutto il mondo (Bre-vetto Italiano N. 384952) Derlvato da »tudi rigorosi delPEmi-nente Chimico e Blologo ProfesBore Dott. Comm. LUIGI BERNARDINI, Ispettore Generale Tefcnico ai Monopoli dl Stato, Consigliere di Presidenza liell' Associazione Selen ti fica Interna-zionate del Tabacco, con Sede in Bre-ma, Membro d'Onore del Centro Inter-nazionate del Tabacco, con Sede in Roma, Membro dol Consiglio Direttivo dell'Ente Nazionale per il Tabacco, ecc, eco. Autore della voce „11 Tabacco" suirEnctclopedia Treccani. ANICOTINA F. D. P. k l'unico filtro che insieme alla nicotina elimina anehe tutte le altre basi organiche e gli altri prodotti nocivi, quali l'oa-sido di carbonio e l'acido cianidrico. Non attera U pusto, 1'aroma e il profumo del fumo del tabacco, e ne conserva umidi i gaa e i vapori. Nelle migllorl Rivendite di Generi dl Monopolio e nei pia importantl ne-gozi dl Artlooll per Furaatori. Quattro fra le piii importantl Ditte in Italia, specializzate in Articoli per Fumatorl, si procureranno il piacere di favorirvi al vostro domicilio, franco e raceomandato: un etegante bocchlno ln galalite con 11 filtri, contro rimessa anticipata dl L. 15. Anehe tre »catole di filtri di ri-cambio, ogni scatola 10 filtri, L. 15 (sempre franco e raccomandato). Indirizzare richieste e rimesse a: PROTINIKOTINSKIN POUVALENTNIM FILTROM patentiranim po vsem svetu (italijanski patent št 384952) ANIKOTIN F. D. P. Je po strogem proužavanju sestavil znameniti kemik in biolog profesor komendator dr. LUIGI BERNARDINI, glavni tehnični nadzornik državnih monopolov, svžtnik v predsedstvu Mednarodne znanstvene zveze za tobak s sedežem v Bremenu, častni član Mednarodnega zavoda za tobak s sedežem v Rimu, član vodilnega sveta državne ustanove za tobak itd. itd. Pisec razprave „Tobak" (II Tabacco) v Enciklopediji Treccani. ANIKOTIN F. D. P. je edini filter, ki z nikotinom vred izloča tudi vse organske luge in druge škodljive proizvode, kot so ogljikov dvokis in clja-novodik. Ne kvari okusa, duha in vonja tobačnega dima in ohranjuje njegove pline in pare vlažne. Dobiva se v boljših prodajalnah monopolnih izdelkov in v važnejših trgovinah s potrebščinami za kadilce. štiri najvažnejše tvrdke v Italiji, specializirane v potrebš6inah za kadilce, Vam bodo z velikim veseljem poslale na dom priporočeno in brez poštnine eleganten ustnik iz galalita z 11 filtri proti predhodnemu plačilu 15— lir. Tudi tri škatle z nadomestnimi filtri, katšrih vsaka vsebuje 10 filtrov, stanejo 15"— lir (brez poštnine in priporočeno). Naročila in denar pošljite na: Ditfa CARMIGNANI - 40, Via Colonna Antonina - ROMA Ditta SAVINELLI - 2, Via Orefici - MILANO Ditta SAVINELLI - 31, Galleria Mazzini - GENOVA 153, Portici XX Settembre - GENOVA Ditta INSERRA - 206, Via Roma - NAP0LI N. B. — I Bignorl grossisti e rlven-ditori possono rivolgersi direttameute N. b. — Gospodje razprodajalci na debelo in drobno se lahko obrnejo naravnost na: ..ANICOTINA F. D. P." - Via Po, 4 Roma Umrl nam je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod RUDOLF KALAN železniški uradnik v pok. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 7. decembra 1941 ob pol petih popoldne z Žal - kapelice sv. Antona - na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 6. decembra 1941. Žalujoči: Rozalija, soproga; Maks, Rudolf, Roza in Dušan, otroci — in ostalo sorodstvo. Umrla je dne 28. novembra, v 80. letu starosti, naša preljuba mama, T>abica, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa Josipina Tomše pl. Savskidol roi. Pavlin vdova po podmaršalu K večnemu počitku je bila položena dne 29. novembra v Zemunu Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 16 decPmhra ob pol devPt,h v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani pri oltarju Marije Pomagaj. Zcrnun, Niš, Podbrezje, Ljubljana. Beograd, dne 6. decembra 1941. Žalujoči ostali. Zapustil nas je naš nad vse ljubljeni mož in papa Rudolf Lavrencič profesor Pogreb bo v nedeljo, 7. decembra ob 16 iz kapele sv. Janeza na Žalah k Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. decembra 1941. Rodbina LAVRENCIČ. Zahtevajte povsod naš list! La possibilita di sottoscrivere ai Buoni del Tesoro 5% 1950 e alla portata di tutti Llsfltfufo Nazionale delle Assicurazlonl ha studiato una originalissima forma di assicurazione che consente di pa-gare i titoti in otto o in venti annua-tita e che permette con una spesa sopportablle di crearsi un opera di previdenza ed allo stesso tempo di concorrere ot VISTOS1 PRCHI semesirall che verranno estratti. Assieme ad altri numerosi premiati, anehe quest'anno un assicurato, tito-lare di una Polizza di L. 10.000'— abbinata ai Buoni del Tesoro, ha vinto i HiLfONE m ure La fortuna e toccata ad un industriale milanese che per la sua Polizza aveva speso circa L. 1.220'— E' da notare che la sua polizza ri-mane in pieno vigore e maniiene il diritto di concorrere agli altri premi che ogni sei mesi saranno sorteg-giati dallo Stato. I. N. A. ISTITOTO NAZIONALE DELLE ASSICURAZIONI Agente Generale dl Lubiana Gius. Zotti Via 3 Maggio No. 11 - Tel. 25-71 Lasciatevi consigliare e rivolgetevi fiduciosi a questo grande Istituto! Možnost podpisa Zakladnih Bonov 5% 1950 je dana vsakomur Narodni Zavarovalni Zavod je zamislil originalno obliko police, ki dovoljuje plačilo vrednostnih papirjev v osmih ali dvajsetih letih in ki dopušča z minimalnimi stroški ustvariti si razen preskrbe tudi udeležbo na pomembnih polletnih dobitkih, ki bodo izžrebani. Skupno z ostalimi številnimi dobitniki je tudi letos neki zavarovanec, lastnik 10.000'— lirske police zvezane z Boni del Tesoro, zadel 1 MILIJON LIR Sreča se je nasmehnila nekemu milanskemu industrijalcu, ki je s svojo polico plačal samo L. 1.220'—, Pripomniti ie treba, da ostane njegova polica še dalje v popolni veljavi in obdrži pravico do nadalinih dobitkov, ki jih bo žrebala država vsakih 6 mesecev. I. M. A. NARODNI ZAVAROVALNI ZAVOD Generalni zasfopnlh za Ltubllano Gius. Zottt Cesta 3. maja št. 11 - Tel. 25-71 Zaupajte temu velikemu Zavodu in uvažujte njegove nasvete! Za Ljudsko tiskarno v Liubljani: Jože Kramariž Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor CenJS