dništvs Je t 8chfflerjertt nHeah H. 8. — Dopbo UUgorolit* fr&nMratt, rokopisi M M Trača jo. Izhaja dvakrat na teden, »fak torek in petek ter velja za Avstrijo in Neriffiijo na leto 8 kron, pol leta 4 krone, 3 mesece 9 kroni, Za Ameriko in drage dežele toliko več, kolikor cn&šLpoštnhia, namreč: Na leto 13 kron, pol leta 8 kron ' 60 vid. Naročnina w pošilja upravništvu, psažui« se vnaprej. Za laserate se plačuje 1 krono temeljno priatoJMno ter od vsake petit- vrste po 90 vinarjev za vsakokrat; za večje inaerate in mnogokratno inseriranje znaten popoak Preidimo od besed k dejanjem! i. V znanju je moč, v znanju je nepremagljiva živijenska sila, v znanju je — kapital. Izobrazba narodova je pogoj moči narodove. Da smo Slovenci mal narodič, to je dejstvo, ki se ne da spremeniti, to je usoda naša, da smo sosedje močnejšega naroda, ki nas je zasužnjil s križem in mečem — z rimskonemško kulturo. Tedaj se je začela za nas doba hlapčevanja, in še danes hlapčujemo, ko so vsi narodni vspehi takorekoč le drobtinice, s katerimi nas hranijo, nas uspavajo, da mislimo v svoji otroški nezre¬ losti, da napredujemo. Jeli to napredek, če stori tvoj nasprotnik 50 korakov v razvoju v istem času, ko ti enega! Vse premalo pomislimo, kaj pomeni, kaj nam obeta dejstvo, da je zasedel nasprotnik vse važ¬ nejše postojanke, vse strategično pomenljive točke slovenske zemlje. Res je že postalo zadnji čas skoro običajno in moderno pri nas zabavljati čez vse, kar ob¬ stoja, čez vse, kar je starega, kar se še ni po¬ mladilo in oživilo v smislu novih idej, novih mislij — in vendar lahko trdimo, da se je v resnici še tako malo, malo izpremenilo na bolje. Rodile so se pri nas pač nove misli, sklepali se lepi načrti, po katerih naj bi se preustrojilo in prenovilo vse naše slovensko življenje. Da bijemo Slovenci obupen boj za obstanek, to mora uvideti sleherni, kdor ni mnenja, da je že domovina rešena, če se zapoje slovenska pesem v kakem zakotnem tihem kraju, kateremu je še prizanesla nemška grabežljivost, ki še ni okužen, zastrupljen! Koliko se sliši tarnati in obupavati nad „kruto, neusmiljeno usodo 11 , ki tako zvesto preganja naš ubogi narod! Ali vse ostane v starem tiru, čakamo in čakamo udani v voljo in milost Božjo nekoga, ki nas naj na mah odreši, ki naj čudežno čez noč stori naš slovenski narod — zaveden, močen. Nasprotniki so nam vsilili boj neizprosen, njihova deviza je: Pogin Slovencem! Nam pa manjka organizirane narodne armade, manjka discipline — manjka nam vodnikov, manjka nam ljudij, ki bi hoteli in znali ustvariti iz posameznikov ožje kroge in organizirati te manjše skupine v veliko sl upri o narodno armado! Delo ni lahko, delo je obširno, zahteva časa. zahteva ljudij — žrtev. Kako pogosto slišimo klic Dajmo ljudstvu izobrazbedelajmo na to, da se vse ljudstvo brez izjeme, da se narod celokupen vzdrami iz neke nerazumljive zastalosti, da krene na pot vspehov, napredka. Napredovati moramo, sicer nazadujemo, mirnega stanja ni, kjer je življenje, ker življenje je razvoj, je boj. In narodnostni boj divja ne¬ usmiljeno, ta je za nas hujši, nevarnejši, ko so bili vsi roparski navali divjili Turkov, katerih se je branil in ubranil naš narod s krepko roko. Pomoči in rešitve nimamo upati od drugod — v nas samih leži moč, leži ona nepremagljiva sila, katero je treba vzbuditi — in naš narod bo ostal mal po številu, a neustrašen, močan in bo strl tisočletne okove tlačanstva in suženjstva. Koliko prikritega, koliko gnilega je po naših trgih, in ni ga lahko najti slovenskega lista, v katerem bi se smeli razkriti te rane, pokazati delo narodnih veljakov. Narod naj trpi škodo, te ubogi teptani slo¬ venski narod, samo da se ohrani osebni ugled nekaterih in če tudi na grobe! i slovenskih. Bo¬ dimo ostri sodniki samih, sebe,- Ktrfevimb; izrežimo, kar je gnjilega v naših vrstah! Kaj nam pomaga vse blatenje nasprotnika, če vsporedno temu ne delamo pozitivno, če prepuščamo vse le slepi sreči in se vzdramimo šele ob času kakih volitev! Nehote se tukaj spomnim zadnjih deželnozborskih volitev; prihajali so naši ljudje na volišče s praz¬ nimi listki, nekateri so prišli le radi tega, ker so se bali kazni, če ne pridejo z listkom, ki jim ga je poslalo okrajno glavarstvo potom občine! Mi pa smo jim pisali glasovnice in se veselili slavne zmage narodnega kandidata, ki si ga je izbral narod — bili smo zadovoljni s svojim vspehom. Ceste in okrajni zastopi. Okrajni zastop v St. Gallenn na Gornjem Štajerskem je sklenil potegovati se za to, da bi vse okrajne ceste prevzela dežela Šta¬ jerska v oskrbovanje. Vsi okrajni zastopi na Štajerskem so imeli oddati svoje mnenje o tej stvari. Hočejo torej, da bi okrajne ceste na Šta- fp jerskem postale deželne ceste. Dosedaj na Šta¬ jerskem nimamo deželnih cest, kakor v naših so¬ sednih deželah, na Kranjskem in Koroškem. V obče se mera reči, da je oblast čez okrajne ceste, posebno na Štajerskem, stvari na veliko škodo prav zmedena. Na Štajerskem imamo državne ceste, nadalje okrajne ceste prvega razreda, .ki so prilično to, kar deželne ceste na Kranjskem, potem okrajne ceste drugega razreda in slednjič občinske ceste. K okrajnim cestam prvega razreda donaša dežela eno tretjino za posipanje in plačilo cestnikom ter eno polovico stroškov za takozvane objekte, namreč mostove, podzide itd. Za okrajne ceste druge vrste donaša dežela eno tretjino stroškov za objekte. Že iz te uredbe se vidi, da ona povzro- čuje vedno dopisovanje med okrajnimi odbori in deželnim odborom. Znana počasnost deželnega odbora posebno v cestnih stvareh in pomanjkanje zadostnih tehničnih močij pri deželnem odboru ima nasledek, da je dežela svoje doneske za okrajne ceste obeh razredov skoro vedno za eno leto dolžna okrajnim zastopom. Na drugi strani pa so okrajnim odborom vsled pristojnosti deželne uprave, pri oskrbovanju okrajnih ieSt vedno po¬ misleki na poti, če bodo naprave na cestah in mostovih ugajale deželnemu odboru, kateri bi sicer odrekel deželne doneske za vzdržavanje cest in mostov. To razmerje sili okrajne zastope, da daje načrte za nove cestne naprave vsakokrat narediti po deželnem inženerju. Ta pa ima pre¬ malo časa in vsled tega zaostane marsikatera potrebna cestna naprava leta in leta. Tako se naprava okrajne ceste iz Šmartnega v Rožni dolini na Vojnik vleče že leta in leta, ne da bi celjski okr. zastop mogel priti do sklepa v tej zadevi, ker dež. inžener proge za novo cesto ni pregledal, brez tega pregleda pa okrajni zastop ceste ni mogel začeti delati, ker bi sicer deželni odbor ne bil k stroškom te ceste nič prispeval. Z občinskimi cestami je pa še večji križ. Kmečke občine niso dosti premožne, da bi vzdrža- vale svoje ceste v takem stanu, kakor ga zahteva promet. Okrajni zastopi in dežela pa k stroškom občinskih cest že načeloma prav neradi kaj pri¬ spevajo, ker, ako eni občini pomagajo, oglasijo LISTEK. Zola. Mačji raj. Teta mi je zapustila angorsko mačko, ki je najneumnejša žival, kar jili poznam. Ta ta mi je nekega zimskega večera, ko je ogenj aminu že pojemal, pripovedovala naslednjo Imela sem takrat dve leti in bila sem pač )lj tolsta in najbolj naivna mačka, kar si p h je iče misliti. Bila sem pač v tej nežni mla- polna domišljavosti in zaničevala sem udob- domačega ognjišča. In vendar, koliko hvale bila dolžna previdnosti, katera me je spravi a jo Vaše tete. Dobra žena me je oboževala, obini omare sem imela pravo pravcato spal- s pernico in trojno odejo. Hran J >u primerna. Nič kruha, nic juhe. vedno , dobro krvavo meso. No da: sredi vseh teh radostij in vžitkov sem imela le eno željo, le ene sanje: splaziti se skozi odprto okno in pobegniti venkaj na strehe. Vedno gledanje in omilovanje mi je bilo zoprno, mehkost moje postelje mi je vzbujala stud, bila sem tolsta, da se mi je gabilo. In ves dan sem se dolgočasila v svoji sreči. Omeniti moram, da sem videla z okna streho, če sem le količkaj stegnila vrat. Tam so se istega dne v solnčnem soju valjale štiri mačke z namr- šenimi kožuhi in visoko dvignjenimi repi, in so od veselja na ves glas mijavkale. Takega prizora še nisem videla nikoli. Od tistega dne je bilo moje prepričanje trdno. Sreča je bila le na tej strehi, za tem oknom, katero so trdno zapirali, tako trdno, kakor vrata do omar, v katerih je spravljeno meso. Sklenila sem, da pobegnem. Življenje — mislila sem — ima gotovo še druge sladkosti, kakor krvavo meso. Nekega dne so pozabili za¬ preti kuhinjsko okno. Skočila sem na strešico, ki je bila pod njim. II. Kako so bile strehe lepe! Široki žlebovi so jih objemali in razprostirali čarobne vonjave. Z neizrecno radostjo sem lazila po teh žlebovih, kjer so se moje tačice pogrezale v fino, zelo mehko, prijetno toplo blato. Bilo mi je, kakor da bi hodila po žametu. Solnce pa je sijalo tako gorko, da je kar topilo mojo tolščo, Ne smem zamolčati, da sem trepetala po vseh udih. Moja radost je bila združena s strahom. Posebno natanko se spominjam hude groze, ka¬ tera bi me bila skoro vrgla na tlak. Tri mačke so se privalile z slemena in so pridrvele strašno mijavkaječ proti meni. Ko so videle, kako sem se prestrašila, so se mi smejale in rekle, da so se le šalile. Mijavkala sem ž njimi. Bilo je krasno. A tovariši niso bili tako tolsti in neumni, kakor jaz, in smejali so se mi, ko sem se začela valjati po kositarnih ploščah, ogretih od solnca. Star maček mi je skazal posebno prijatelj¬ stvo: ponudil se mi je, da prevzame mojo vzgojo; to ponudbo sem seveda radostno sprejela. se potem vse za podporo in občinske ceste pre¬ idejo tako v oskrbo okrajev ali dežele. Želeti bi torej bilo. da bi vse javne ceste bile v sposobni eni roki. Na to meri sklep okr. zastopa St. Gailen, ki hoče spraviti okrajne ceste v oskrbovanje dežele, torej jih preustrojiti v deželne ceste. Za nas na Spodnjem Štajerskem je vprašanje, če bi se stvari pri okrajnih cestah kaj zboljšale, če preidejo v oskrbovanje dežele. Mi moramo reči, da ne. Kajti gospodje v Gradcu so v obče slovenskemu delu Štajerske dežele malo naklonjeni, kakor sta ob svojem času v Celju javno tožila Rakusch in Stiger, razun tega ,je pa Gradec predaleč, da bi se s po.rebno hitrostjo in malimi stroški delalo za okrajne ceste. Naj torej ostanejo okrajne ceste v oskrbovanju okrajnih zastopov, katerih glavno opravilo so. Sicer je že pred 15 leti slovenski poslanec Jerman v Graškem deželnem zboru predlagal, naj se od¬ pravijo okrajni zastopi na Štajerskem. Deželni zbor je predlog odklonil, ker je odbor naglaševal, da so posamezni okrajni zastopi usta¬ novili hranilnice in druge naprave in da bi vsled tega ne bilo dobro jih odpraviti. Jerman je hotel odpraviti okrajne zastope pač posebno zaradi tega, da bi posebno na Spodnjem Štajerskem iz¬ ginili mnogokrat strastni boji za večino v okraj¬ nih zastopih, kakor se posebno kažejo v Celju in Ptuju. Ako bi se izročile okrajne ceste oskrbo¬ vanju dežele, izgubili bi okrajni zastopi največji del svojih poslov in potem bi res ne kazalo jih vzdrževati, ker vse druge posle okrajnih zastopov lahko opravljajo občine; tudi volitve v okrajni šolski svet, to po načinu, kakor zdaj volijo za¬ stopnike v okrajni zastop. Zaradi hitrejšega in točnejšega oskrbovanja okrajnih cest pa ni priporočati, da bi se izročili deželi. Pač pa bi bilo treba, da se,okrajni za¬ stopi osvobodijo zavor, katere na njih kolesa priklepa dosedaj deželni odbor. Okrajni zastopi in njih odbori naj bi bili pri upravi okrajnih cest popolnoma prosti in zato bi seveda tudi okraji čisto sami vse stroške za okrajne ceste plačevali. Pregovarjalo se nam bode morebiti, da bi se tako okrajne doklade povišale. To bi bilo res, pa v isti meri, kakor bi se zvišale okrajne' doklade, znižale bi se deželne, ker deželni odbor plačuje prispevke za okrajne ceste vendar samo iz deželnih doklad k davkom in se dobro ogiblje prevelikih prispevkov za posamezne okraje. Ako se bi dale okrajne ceste v popolnoma prosto oskrbovanje okrajnih zastopov, ne podražilo bi to stroškov za nič, še zmanjšati bi jih moralo, ker bi mnogo dopisovanje med okrajnimi zastopi in deželnim odborom odpadlo in hi uradniške plače za to se znižale. Okrajni zastopi bi pa potem tudi morali skrbeti sami za potrebne tehnične moči, kar bi pa ne delalo težav, ker bi več okrajev lahko nastavilo si skupnega inženerja ali pa bi vsak okraj si najel po potrebi zasebne tehnike za svoje potrebe. Ostanejo še pastorke javne oskrbe, to so občinske ceste. Od teh bi pač okrajni zastopi morali vse nekoliko važnejše sprejeti med okrajne ceste in občinam prepustiti edinole ceste v po¬ sameznih krajih. Ah, kako daleč za menoj je bil mehkužni dom Vaše tete! Pila sem iz strešnega žleba, in najslajše mleko mi ni nikoli dišalo tako. Vse se mi je zdelo lepo in novo. Mlada mačica je prišla proti meni -7 krasno bitje, ki me je navdajalo s posebnim veseljem. Dotlej sem jaz videla taka bitja s tako mehko dlako le v sanjah. Zadrveli smo mladi tovarišici nasproti, a ko sem se ji hotela pokloniti, vgriznil me je eden mojih tova¬ rišev v vrat. III. Po uro trajajočem sprehodu sem začutila glad. „Kaj se obeduje na strehah?" vprašala sem svojega tovariša mačka. „Kar se najde", poučil me je ta. Odgovor me je spravil v zadrego, zakaj vkljub najmarljivejšemu iskanju nisem našla ni¬ česar.. Naposled vidim v mali sobici, katere okno je bilo tik strehe, delavko, pripravljajočo si obed. Na mizi ob oknu ležal je lep, apetitno rožnat košček mesa. „To bo zame", mislila sem si v svoji ne¬ dolžnosti. Skočila sem na mizo in zgrabila meso. Delajmo torej za obdržanje okrajnih za¬ stopov in za razširjanje njih prostosti in oblasti. Slovence, ki ne prisojajo okrajnim zastopom važ¬ nosti za slovenski narod, opominjamo, da go- spodstvo in oblast v vsakem javnem zastopu povzdiguje čast in moč naroda in njega spošto¬ vanje pri drugih narodih. Okrajni zastopi imajo pa po sedanji uredbi tudi okrajne šolske svete v rokah in ž njimi imenovanje uči¬ teljev. Koliko to pomeni za narod in vero, moral bi vsak Slovenec razumeti. Kdor torej misli, da je večina v okrajnih zastopih malo vredna, slabo služi narodu slovenskemu. Shod narodno-radikalnega dijaštva v Trstu. (Konec.) Dne 8 . septembra dopoldne je bilo zaklju¬ čeno plenarno zborovanje, na katerem so se pred¬ ložile in sprejele sledeče resolucije: A. Resolucija za slovensko vseučilišče. 1 . Slovensko dijaštvo, zbrano dne 6 . septembra 1 . 1 . na prvem shodu narodno - radkalnega dijaštva v Trstu, manifestira za slovensko vseučilišče v Ljubljani; zahteva, da se reši slovensko vseučiliško vprašanje najman istočasno z opravičenimi vse- učiliškimi zahtevami drugih avstrijskih narodov; odklanja najodločnejše, da bi bil Trst sedež italijanskega vseučilišča. 2. Isto poživlja vlado, da vstvari potrebne pogoje za slovensko vseučilišče in smatra za eno prvih dolžnosti slovenskega dijaštva, da se posveča po končanih visokošolskih letih nadaljni strokovno - znanstveni izobrazbi, da tako postavi zadostno število usposobljenih učnih moči za slo¬ vensko vseučilišče. B. Resolucija gmotnega odseka. 1. Narodno - radikalno dijaštvo, zbrano na svojem I. shodu v Trstu, smatra žalostne gmotne razmere za prevažen del slovenskega socijalnega vprašanja. Slovensko posojilništvo je glavni vir, ki naj z ustanovitvijo podpornih fondov zagotovi dijakom večjih podpor. — Radikalno dijaštvo graja ostro brezvestnost onih, ki po končanih študijah brezobrestnih posojil ne vračajo, ker s tem oškodujejo podporna društva, kratijo zaupanje v dijaštvo. Odklanjamo z zaničevanjem vsako značaju kvarljivo podporo, ki ji je namen vplivati na prepričanje. 2 . Narodno - radikalno dijaštvo zahteva, da sa podpore pravično regulirajo in predlaga ustanovitev osrednjega biro-ja, kamor naj javijo podporniki svoje podpore, in kjer morejo dobiti informacij. 3. Glede podpornih društev želimo, da se da v njih odborih slovenskemu dijaštvu posveto¬ valna pravica, da se zagotovi podpora za celo leto pod pogojem, da se gmotne razmere podpi¬ ranca ne izpremenijo, ter smatramo mesečnih 10 K za podporni minimum. 4. Radikalno dijaštvo izreka ,.Omladini" za njeno delovanje na dijaško socijalnem polju svoje priznanje ter jo poživlja, da nadaljuje sosebno z zbiranjem statističnih podatko v, dokler se ne oprimejo tega velevažnega dela poklicanejši faktorji. C. Resolucija odseka za ljudsko izobrazbo. 1 . Narodno - radikalno dijaštvo smatra orga¬ nizirano poljudno delo med slovenskim ljudstvom najvažnejšim sredstvom za napredek na kulturnem, političnem in gospodarskem polju. 2. Dstanovljajo naj se v večjih krajih stalne ljudske knjižnice, v manjših pa potujoče kot impulz Z p rire j a j 0 na j se nazorna ljudska preda- vania iz vseli strok človeškega znanja. 4 Vsa društva z izobraževalno tendenco naj se reformujejo in organizujejo v tem smislu. SS-a*ta akademiki a,j St ° Pii °PHpor« 6 f “ akaTeSom snovanje ierijali.il, društev za manjša okrožja, ki naj omogocujejo 'vsakemu delovanje v gorenjem smislu 7 . Tudi avtonomne korporacije naj skrbe za gmotno stran teh teženj. D. Resolucija odseka za dijaško izobrazbo. 1 a) Narodno-radikalno dijaštvo obsoja ne- čuveno indolenco slovenskih profesorjev, ki je niso nanisali slovenskih učnih knjig za siednje šole Povdarjamo potrebo, da se slovenski srednje šolski učitelji organizujejo, da zastopajo stanovske interese in gojijo slovensko srednješolsko peda¬ goško slovstvo. Slovenski srednješolski . , j skušaj z visoko izobrazbo in idealno vnemo pa- ralizovati neugodni vpliv sedanjega pomanjklji¬ vega srednješolskega sistema in malenkostnega miljeja naših srednješolskih mest. V ta namen naj goji brez strankarskih namenov tesnejega pri¬ jateljskega stika z dijaštvom izven šole, b) opozarja javnost na škodljivost škofovih zavodov, kojih intencije nasprotujejo temeljnim principom srednješolske vzgoje, c) zahteva, naj vlada med posameznimi pred¬ meti srednje šole znanstveno soglasje, da ne po¬ bija ena stroka naukov in metode drugega, II. — priporoča slovenskim dijakom, naj premišljeno izčrpavajo vsa izobraževalna sredstva vseučiliških mest. Toplo jim nasvetuj** Prago, to pa z izrecno opombo, da naj se dijaštvo potrudi vživeti se v češke razmere in priučiti se češkemu jeziku. Opo- uama na irirrrvclmranalra TrGOnrhllGP.a 3. Biti članom akademične organizacije je za dijaka nujno potrebno. Le-te pa se naj pazno izogibajo političnega strankarstva. Notranja vez jim bodi program, ki se izraža brez kršenja in¬ dividualnosti v podlagah enotnega svetovnega naziranja. Narodna in socijalna ideja veže naša društva. Po načelu dela in samopomoči naj se razvijajo sile posameznika v korist celoti. Akad. društva naj delajo, da se dviga dijaštvo duševno, nravno in gmotno. O sredstvih, da se dosežejo ti nameni, izjavlja: a) društva naj intenzivnejše goje strokovno in splošno izobrazujoče predavateljstvo. V čitalnici naj ne manjka znnnstvenih revij, knjižnica naj vsebuje znamenita dela moderne splošne znanstvene in pa tudi leposlovne litera¬ ture. Prirejajo naj poučne izlete. b) Društva naj goje pošteno zabavo, petje, telovadbo. Srednjeveške tradicije dvoboja naj sku¬ šajo odpraviti s tem, da skušajo vplivati na javno mnenje in uvesti poravnavo sporov. S pre¬ davanji o alkoholizmu in spolnih boleznih naj opozarjajo že absolvirane srednješolce na to ne¬ varnost. c) Zastopajo naj odločno gmotne interese slovenskega dijaštva v smislu resolucije odseka za gmotno stanje. E. Resolucija organizačnega odseka. Narodno-radikalno dijaštvo priporoča, da se društva narodno - radikalnih akademikov združijo v enotnejšo organizacijo, ki naj na podlagi dose¬ danjih organizacij skuša biti nekak izvrševalni in reprezentativni organ narodno-radikalnega dijaštva. Naše glasilo je „Omladina“. Popoldne 8 . septembra se je vršil v veliki dvorani „Narodnega doma" velik ljudski shod. Nad 1000 oseb je bilo zbranih v dvorani, lur. Žerjav otvori burno pozdravljen, shod in predlaga za predsednika g. J. Goriupa, za pod Delavka pa je zagledavši me zavpila in me z metlo oplazila po koži. Pustila sem meso in kolneč pobegnila. „Kaj neki misliš?" ošteval me je maček. Meso na mizah je le zato, da se nam od daleč cede sline po njem. Po žlebovih moraš iskati." Da meso v kuhinjah ni za mačka, to je bila resnica, ki mi je ostala vedno nerazumljiva, Želodec me je začel resno opominjati na obed, a maček mi je zabičaval, da je treba počakati noči. Obupala sem skoro. Po noči bomo baje zlezli doli na cesto in prebrskali kupe smeti. In s kakšnim mirom mi je pravil to, s kako okostenelo filozofijo. Toliko da nisem omedlela ob misli na tako brezkončen post! IV. Počasi se je približala noč, meglena noč, hladna, da so mi udje otrpneli. Kmalu je začelo deževati, tenek, gost dež mi je premočil kožuh in kakor z iglami zbadal mojo kožo, vmos pa je vila burja. Skozi mato odprtino nad stopnicami smo zlezli raz naše strehe. Kako grda se mi je zdela ulica! To ni bila več tista prijetna toplota, ne več tiste svetle, v solčni luči se kopajoče solčne strehe, na katerih se je bilo tako sladko raztezati in udajati lenobi. Izpodrsnila sem se večkrat na opolzlem tlaku Z otožnostjo in britkostjo v srcu sem se spomnila trojne odeje in mehke pernice. Komaj smo bili na ulici, začel je moj prija¬ telj drhteti po vsem životu. Stisnil se je in se skrivaj m boječ začel plaziti ob hišah, meni pa je ukazal, naj mu sledim, kakor hitro morem. V prve hišne duri se je skril z naj večjo naglico, in stoprav zdaj je začel zadovoljno presti. Vprašala sem ga, zakaj je začel tako bežati, in odgovoril nn je: & mk! viaeia onega hrbtu in s kavljem v roki 1 “ „Da.“ moža z brento na ,,Nu, če bi naju bil zagledal, bil bi naju zgrabil, na ražnju spekel in snedel." „Na ražnju spekel in snedel!" vzkliknila sem. ,.Kaj, ali ni ulica naša? Ne samo, da ne dobimo jesti, še drugi naj nas jedo! . V. UAOUUU*. UUUjJUU ^.oivaia pu ten Kupih, predsednika pa g. dež. poslanca dr. Slavika in akad. Lovseta. ■, w Prvi j* 0 shodu govoril dr. Vladimir Rav- dež posl dr U 0 ] R e h°r Sl ° V ‘ Š ° lstvU ’ Za nj ™ pa ae post. dr. O. Rybar o pomenu Trsta za slo¬ venstvo m o narodni avtonomiji. (Govor posl. dr. Rybafa priobčimo doslovno. Ured.) v Za besedo se je oglasil še dalmatinski de¬ želni poslanec dr. J. Smodlaka, ki je govoril o zvezi Dalmacije s Trstom ter o tržaških Hrvatih m Srbih. Na splošen odpor zborovalcev je naletel socialni demokrat Kopač, ki je polemiziral z dr. Ravniharjem in dr. Rybafem. Izvajanja Kopačeva je pobijal akad. Rib¬ nikar, ki je žel burno pohvalo. Soglasno je sprejel veliki ljudski shod na¬ slednje resolucije: I. Slovenci, zbrani na velikem ljudskem shodu v ,,Narodnem domu' 1 v Trstu, nujno zahtevajo, da c. kr. namestništvo nemudoma izda odredbo, da mora mestni svet tržaški v mestu samem ustanoviti ljudske šole s slovenskim učnim jezikom in to uvažuje, da izreka razsodba c. kr. upravnega sodišča z dne 7. oktobra 1904. št. 10.471, da je rešiti samo še vprašanje 1) ali je na okoliških šolah še prostora za otroke tržaškega mesta, 2) ali posebne krajevne razmere ne otežujejo otro¬ kom^ iz mesta, da bi pohajali šole na deželi; — končno uvažuje, da je odgovor na ti vprašanji popolnoma notoričen. Vsako daljše zavlačevanje pomenja očitno kršenje zakonov, zlasti § 39. državnega . šol¬ skega zakona in znanega čl. XIX. drž. osn. za¬ kona, in zato proti takemu postopanju že danes najslovesneje protestujemo. Dokler pa se to ne zgodi ter bi se mestni svet tržaški upiral nalogu c. kr. namestništva z namenom, da še dalje zavleče ustanovitev slo¬ venske ljudske šole, tedaj naj ukrene vlada ne¬ mudoma vse potrebno, da se taka slovenska ljudska šola nemudoma ustanovi in vzdržuje na državne stroške. II. Na velikem ljudskem shodu zbrani Slovenci obsojajo od tujcev in vlade med nas zaneseni provincijalizem. Vsi Slovenci naj se zavedajo, da treba nastopati za vseslovenske interese in težnje enotno, —- poživljajo slovensko časopisje, da deluje intenzivnejše v tem smislu. Zahtevajo, da se narodi zakonito konsti¬ tuirajo, da postanejo tako tudi juridične osebe z lastnimi organi. Zato se naj avstrijski držav¬ ljani razdele po narodnosti v upravne celote. Naj se da brez ovira na teritorij vsakemu na¬ rodu lastno zakonodajstvo -in samouprava v vseh kulturnih in narodno- gospodarskih zadevah. V to svrho naj se zasnujejo narodni parlamenti in upravne oblasti naj se razdele po narodnosti. Tako se je vredno in dostojno končal prvi shod narodno-radikalnega dijaštva. Za koroško dijaško podporno društvo. Bliža se 1. oktober, čas, ko morajo naši dijaki oditi na visoke šole. To je za uboge reveže navadno najhujši čas. Kako težko je spraviti vkup par desetakov, da je mladi človek vsaj za par tednov osiguran v velikem tujem in draginj- skem mestu, kjer ni dobre duše, ki bi si usmilila ubogega slovenskega koroškega dijaka! Kako težko se bori, predno dobi kako inštrukcijo, ki ga ohrani pred najhujšim gladom! Rojaki! usmilite se naših koroških vispko- solcev. Dajte vsaki par novčičev za naše dijaško podporno društvo. Kaj pomaga tarnanje po slo¬ venskih uradnikih na Koroškem! Ministrstva nam jih ne morejo iz zemlje izkopati, slovenski Kranjci in Štajerci pa nečejo dohajati k nam v službe, ker se ne brez vzroka — boje naših sodeže- lanov. Slovenske uradnike si moramo vzgojiti tedaj sami! V to pa je treba denarne pomoči našemu dijaškemu podpornemu društvu. Vsak dar se radovoljno sprejema in vsak krajcar, darovan našemu društvu, se narodu gotovo stotero povrne. Darove sprejema g. c. kr. profesor J. Apih, Celovec, Vetrinjsko obmestje št. 26. Dosedaj je društvu daroval med drugimi dobrotniki: g. c. kr. okrajni sodnik v p. Franc Hrašovec v Gradcu povodom svoje 8 51 e t- nice, s sledečim pismom: ,.27 let sem kot c. kr. okrajni sodnik na gornjem Koroškem (v So- vodju 17 let in v Špitalu 10 let) med Nemci kot narodnjak proti svoji volji, akoravno v svežem zdravem zraku, po obstoječi sodbeni upravi pre¬ živel in svojih 8 otrok narodno zavedno odgojil. Za hvaležni spomin pošiljam ustan. 100 K ob moji 85. obletnici. 11 Naj bi našel naš vrli belo¬ glavi, a v srcu in duhu še vedno čili graški narodnjak dosti posnemalcev! Živeli nasledniki! S@Ekcsis!ki cestnik. Izvanredni občni zbor »Celjskega Sokola ' 1 se vrši v soboto, dne 23. t. m. zvečer ob 8. uri v »Čitalnici 11 . Na sporedu je: izvolitev zastopnikov za prvi občni zbor slovenske »Svokolske zveze' 1 . Na sporedu bodo tudi še druge važne društvene zadeve, zato poživlja odbor vse člane, da se ude¬ ležijo mnogoštevilno tega občnega zbora. — Notranjo tekmo priredi »Celjski Sokol 11 za svoje gojence v nedeljo, dne 24. t. m. ob 2. uri popoldne v »Narodnem domu". Vabijo se k udeležbi vsi prijatelji slovenskega naraščaja. Vstop prost. — »Zagrebški Sokol” je praznoval minulo nedeljo svojo trideseto obletnico, blagoslovljen je nove zastave in slavnostno otvoritev lastnega telovadišča. Slavnost je bila veličastna. Tam, kjer je tekla pred 30 leti zibelka prvemu hrvatskemu »Sokolu 11 , so se sešli na ta dan »Sokoli" iz Ba¬ novine, Istre, Dalmacije in Bosne in skupno so pozdravljali slovanske goste. Poljsko Sokolstvo je bilo zastopano po br. dr. Fišerju, starosti poljske zveze, 1 češko Sokolstvo so zastopali dr. Scheiner, dr. Vaniček in Mašek, slovenskih »Sokolov 11 pa je prišlo nad 60. Ta slavnost je zopet dokazala, da je Sokolstvo najmočnejša vez slovanske vza¬ jemnosti in je. ob enem’ tudi znamenje rastoče slovanske moči. — Izredni občni zbor Žalskega odseka Celjskega Sokola se je vršil 18. t. m. v restavraciji gosp Kukeca. Mnogobrojna udeležba je svedočila, da si je pridobil »Sokol" v Žalcu trdnih tal, lju¬ bezen in zaupanje' vseli narodnih tržanov. Brat podpredsednik je otvoril zborovanje z navdušenimi in jedrnatimi besedami, povdarjal je krepek razvoj »Žalskega odseka 11 , ki se je povspel v teku dveh let do tako lepih in častnih nastopov, ki so bili le rezultat nepretrganega, vztrajnega in sistema¬ tičnega dela v telovadnici. Nato se je izvršila volitev zastopnikov za I. občni zbor Slovenske sokolske zveze. Izvoljeni so bili soglasno bratje: Piki, Kukec V; in Perger. Druga točka dnevnega reda je bila: Sklepanje o ustanovitvi samostoj¬ nega društva Sokol v Žalcu: Brat Lipold je raz¬ pravljal o razvoju »Žalskega odseka" od začetka do danes, omenjal je težkoče. s katerimi se je imel odsek boriti, pozabil pa tudi ni vrlih zavednih tržanov, ki so v svesti si velike in težke naloge sokolske vedno radovoljno podpirali mlado društvo. Tudi »Celjski Sokol je mnogo prispeval k da¬ našnjemu razvoju. Danes pa je »Odsek' 1 že toliko krepak, da hoče višje poleteti. Za nadaljni razvoj pa potrebuje popolne svobode in samostojnosti. Zato predlaga: »Odboru se naloži, da izvrši vse priprave za ustanovitev samostojnega društva »Sokol v Žalcu' 1 do prihodnjega rednega občnega zbora. 11 K debati se je oglasil vaditelj »Žalskega odseka 11 br. Piki; razložil je delovanje v telovadnici in omenjal vedno rastoče število telovadcev ter. podpiral stavljeni predlog. Tudi brat Vilko Kukec je povdarjal važnost osamosvojitve, na kar je bil predlog sprejet z velikim navdušenjem. Nadalje se je sklenilo ob ustanovni slavnosti razviti tudi društveno zastavo. Prispevke že nabirajo z vso vnemo rodoljubne Žalčanke. Da se bo mogoče v bodoče lažje udeleževati večjih izletov, zlasti pri¬ hodnje leto I. hrv. vsesokolskega izleta v Zagrebu — se je sklenilo ustanoviti izletni fond. Sklep se je takoj izvršil in nabrala se je temeljna svota K 40'—. Z izdatnimi zneski sta prispevala gospod Rajšter in brat Emerik Kukec. Nato je zaključil brat podpredsednik zborovanje, izražajoč zaupanje v vztrajnost telovadcev in v požrtvovalnost zaved¬ nih tržanov, ki bodo s pomočjo narodnih dam pripomogli mlademu društvu h krepkemu vzletu. Nad trgom Žalskim pa naj kmalu zavihra ponosna sokolska zastava ■%- v čast slovenske Savinjske doline in v strah vseh njenih sovražnikov. Farmer v Siamu. Poročilo inž. Ferd. Lupša. (Konce.V ;. Sedaj nastane vprašanje: kdo in kako se dobi zemlja? — Nič lažje kakor to, treba je biti državljan in imeti par stotakov na razpolago, da se izplača pri vladi prvi del kupne vsote, navadno 2 salunga (0'5 tikal) za vsak raj. Pov¬ prečno stane vsak raj 4 tikale, ostalo to je 3'5 tikalov leži. kot posojilo s 15% in se plača na¬ vadno po prvi in drugi setvi, to je v dveh letih, ko se je ista spravila v denar, kar se pri da¬ našnjem stališču riža lahko zgodi. Evropejec po postavi ne more dobiti zemlje, vendar, kakor povsod, so tudi tukaj ovinki mogoči. Ako že ne potom prijateljstva z vladnimi osebami, tedaj se najme ta ali oni Siamez, in pod njegovim imenom se kupi zemlja, a zemljiško pismo hrani lastnik. Tukaj velja namreč pravilo: Kdor ima zemljiško pismo v roki, ta je posestnik, če tudi se ime glasi na drugo osebo. Koliko vrednost ima zemlja, sledi iz tega, da proda posestnik posestvo, če je le količkaj rodovitno, kupljeno za 4 tikale, vsak raj že po prvi setvi lahko dvakrat dražje in po drugi in tretji setvi, ko se je zemlja že zboljšala, za štiri¬ kratno kupno vsoto, to je 16 tikalov za vsak raj. So pa tudi zemljišča, ki stanejo že danes nad 20 tikalov. V naslednjem podam v številkah izdatke in prejemke tekom prve setve 100 rajev obsegajočega zemljišča, kakor je dandanes pri vladajočih raz¬ merah možno pričakovati. Številke niso izračunjene ali hipotetične, ampak posnete po resničnih iz¬ datkih in prejemkih nekaterih pravilno organi¬ ziranih večjih farmarij: Izdatki pro 100 rajev: 4 delavci (kuli) a 80 tikalov na leto 320'00 tikalov (sužnji so cenejši) 4 bivoli (kupljen vsak po 80 tikalov) 320'00 hrana za sužnje, obleka in druge potrebnosti.120'00 » Uta in orodje.. . 100'00 ,. Raznoterosti (strelivo itd.) . . . 40'00 Davek (od letos naprej 1 tikal pro raj).100'00 „ Riž za setev (100 basket a 07> ti¬ kalov .50'00 sem jedva dve, tri suhe kosti, zakopane med prahom in pepelom. ■ Sedaj sem spoznala, kako okusno je sveže meso. Moj prijatelj je brskal po gnojišču z umet¬ niško spretnostjo. Do jutra me je pustil tako dirjati po tlaku. Deset ur sem ostala na dežju; po vsem životu sem se tresla od mraza. Prokleta cesta, prokleta svoboda! kako sem hrepenela po svoji ječi. Ko se je zdanilo, vprašal me je maček: vso drhtečo pred njim od slabosti: »Ali imaš dosti? „0 da 11 , odgovorila sem. ^ »Se hočeš vrniti domov?' 1 »Rada, če hi le našla.' »Pojdi. Ko sem te videl davi priti od tam, lel sem, da tolsta mačka, kakor ti, m za ra¬ di svobode. Poznam tvoje stanovanje m po- iem te do vrat. 11 Pravil mi je to čisto preprosto moj pn- B lj. Ko sva prišla do mojega doma, poslovil .se ne da bi bil le malo ganjen. « n- i cotv, tako se ne smeva Ne , zaklicala sem, „ - -V rr^nm' Deliti hočeva stano- iti. Ti moraš iti z menoj, i ije in hrano. Moja gospa je dobra zena. . . Ni me pustil izgovoriti. »Molči 11 , obregnil se je. »ti* si bedasta. V tvojem toplem ležišču bi me bilo konec. Vaše mehkužno življenje je dobro za pokvarjene mačke. Svobodne mačke pa ne prodajo svoje prostosti za vaše slaščice in pernice, z Bogom.' 1 Vrnil se je na streho. Videla sem še, kako se je njegova suha postava od udobnosti razte¬ zala, v tem ko so že prvi solnčni žarki zlatili streho. Ko sem vstopila, zgrabila je Vaša teta šibo in me je pošteno kaznovala, jaz pa sem se od veselja krivila pod udarci. Naslajala sem se na prijetni gorko ti in na mehki sužnosti. V tem, ko me je gospa pretepala, mislila sem vsa srečna na pečenko, katero mi bo dala po prestani kazni. . »Vidite 11 sklenila je moja mačka, raztegnivši se pred kamnom, »prava sreča, pravi raj, dragi gospod, obstoji v tem, biti zaprt in tepen v gorki sobi, v kateri je kos mesa. 11 Jaz govorim v smislu mačk. 10,50'00 tikalov. Pričakovana setev daje na vsakih 100 rajev povprečno 35 kien riža in vsak kien se proda Kitajcem navadno^ za 50 tikalov, torej skupno za 1750 tikalov. Čisti dobiček v prvem letu je torej 700 tikalov od vsakih 100 rajev. V drugem letu odpadejo izdatki za bivole ter uto in orodje in je torej smelo pričakovati 1000 tikalov čistega dobička od vsakih dobro obdelanih 100 rajev. Temu nasprotno so mi znane zemlje, kjer riž ni velike vrednosti, in se proda le po 40'00—45'00 tikalov vsak kien, nadalje so pa tudi kraji, kjer se dobi za kien po 60 tikalov. Veliko pa je pri tem odvisno v prvi vrsti od delavnosti dotičnika kakor od kakovosti vsejanega riža, in ako ima zemljišče le količkaj ugodno lego je deficit skoro da nemogoč. Končno bodi v današnjem članku označen način obdelovanja. Ako hi videl naš kmet n. pr. tukajšnjega orača, rekel bi: ta se'igra ali pa da je zblaznel. Meseca aprila in maja se požge trava, kar je prav lahko, ista je namreč ta čas zbog velike vročine popolnoma suha in treba jo je zažgati na enem mestu in kmalu je vsa pla¬ njava v ognju ki gori noč in dan, dokler ogenj končno Sam od sebe ugasne ob robu zemljišča ali ob obrežju kake reke. Temu opravku sledi oranje navadno junija in julija. Oralo je leseno, kratko ter debelemu hlodu podobno z majhno železno ostrino spredaj. Ob navzgor stoječ in nazaj zakrivljen držaj se na spodnjem delu pri¬ vežeta dva vozla, kamor se vpreže bivol. Orje se le toliko, da se potrgajo travine korenine do 10 cm globoko; plastin, kakor pri nas, ni videti nobenih. Ko začne potem deževati, §e zemlja rahlja in sicer na ta način, da se gonijo sem ter tje po nji bivoli; ob enem pa pride brana v rabo, ako smem za to primitivno orodje porabiti ta vzvišen izraz. Brana je podobna velikim grabljam, ob katerega grabljišče se vpreže bivol, a v hrbet grablin je vtaknen držaj za branača. Ako dežuje, je sedaj zemlja kmalu podobna luži, v koji se vdira človek skoro do kolen v blato in to je ugodno za sejanje riža. Se je fariner z sejanjem riža zakasnil- namreč, da ga je zasačila povodenj, še predno je riž vsejal. ga to ne straši. Že v nekolikih tednih je namreč posadil s svojimi sužnji veliko rajev riža bilko do bilke približno 30 cm od jutra do večera stoječ do kolen v luži in vodi. Nastopi potem neprenehano deževje, kar je posebno meseca avgusta in septembra, tedaj prepusti riž samemu sebi. dokler ne dozori. Le v novo obdelanih krajih ga je treba čuvati noč in dan pred sloni, ki mu zamorejo čez noč uničiti veliko rajev setve, kajti kolikor ne pojedo, isto poteptajo ali pa se valjajo po setvi — in koliko je koristi iz setve, kamor je prišlo po dvajset slonov, kar v nekaterih krajih ni nič redkega, mi pač ni treba omenjati. Druga spaka pa so ptiči in sicer v dobi, ko je začel riž zoreti, tako dolgo, dokler ni Ki¬ tajcem prodan. Tisoč in tisoč ptičev preži vedno na nečuvan moment, da sedejo na rumeno dično klasje, in ena sama oseba zamore braniti pred temi neprijetnimi in nepozvanimi gosti le malo rajev. In v to svrho razdeli farmer vse svoje delavce in sužnje primerno po vsej farmariji, kjer čuvajo v majhnih utah do 4 m nad zemljo noč in dan. Ko je deževje ponehalo, in je meseca no¬ vembra začela voda naglo odtekati, tedaj se začne riž zoriti. Ko je dozorel, pade zbog težkega klasja na zemljo — on poleže. Koncem decembra in začetkom januarja se žanje, in sicer se poreže sredi bilke ter se poveže koj v precej debelo snopje, ki se zložijo na velike kupe koj na polju ali pa se povozijo na iz nekoliko bambusovih drogov sestavljenih saneh na kak ugoden kraj, ki služi v mlatišče. Zatem se postavi mlatišče. Na nekem ugod¬ nem prostoru, hodi si na polju ali doma pred farmarijo, se ugladi 6 do 7 m v krogu zemlja. Semkaj se zloži, zopet v krogu, in sicer klasje obrneno proti sredini, snopje, po katerem goni potem suženj 2 do 3 bivole tako dolgo, dokler ni zrnje izluščeno. In kaj dično je videti kmalu po mlatitvi visoke kupe zrnja kar pod milim nebom. Je slama odstranjena, ki se navadno ne porablja, tedaj se riž zveja proti vetru ter spravi — naj¬ veselejša doba za farmerja! Pri vseh opravilih tukajšnjega polja pa je čudno to, da nasprotno Amerikancem stroji še niso prišli v primerno rabo. Bung Pra Ohau, meseca julija 1905. Domače in druge vesti. — Deželni zbori bodo sklicani dne 10. okt. k zasedanju, ki bo trajalo pet, šest tednov. Snide se torej tudi štajerski in kranjski deželni zbor. Zadnji zopet najbrže ne bo deloval; zadnji teden se je mudil na Dunaju kranjski deželni pred¬ sednik baron Hein v svrho, da bi omogočil redno delovanje deželnega zbora. — Iz Trbovelj. Za naše slovenske razmere sila važna je naša občina s svojimi 12.000 pre¬ bivalci. Mogočna industrija z večinoma francoskim in nemškim kapitalom dviga zemeljske zaklade, in okoli nje valovi živahna mala obrt; naš bedni kmet pa izgublja najboljše delavske sile, svojo rodno zemljo. Edino, kar ga more vsaj nekoliko tolažiti, je to, da svoje borne pridelke lahko in dobro spravi v denar. Nasprotij torej dovolj, po¬ sebno ako vzamemo razen gospodarskih še poli¬ tična, osebna, socijalna, narodna. Jasno je, da je vodstvo tako zamotanega in nasprotjapolnega ob¬ činskega organizma silno težavna naloga in da ji more biti kos le mož, ki ima poleg velike živ- ljenske izkušnje dovolj bistroumnosti, odločnosti in — neodvisnosti. Ako pa ta mož pri tem nikdar ne pozabi, da ga je rodila slovenska mati — tedaj cenimo to poslednjo njegovo lastnost najviše. Hvala Bogu, da imamo takega župana! Okoli 10 let že uzorno vodi g. Roš trboveljsko občino, in zmanjkalo bi nam prostora, ako bi hoteli navesti vse, kar je on storil za njo. Ni stanu v občini, za katerega bi on ne bil dosegel kaj dobrega, dasi ga napadajo socijalisti, seveda iz narodnih ozirov. Za celokupno občino pa je storil toliko, kot nikdo pred njim. Imenujem samo: bolnišnico, krasne šole, uzorno komunikacijo, Cesarja-Frana- Josipa jubilejni zaklod, nov železniški vlak (za katerega so se drugi desetletja potegovali zastonj), povzdiga živinoreje itd. itd. Nikakor ne moremo verjeti, da bi mož s tako delavnostjo, s takimi zaslugami in življenskimi izkušnjami na huron¬ sko veselje nekaterih nezrelih n e m- škutarskih mladeničev, ki ga napadajo v ,.vahtarci“, odložil svoje častno mesto. Veruje naj, da vse, kar misli v naši občini pametno in trezno, da stoje vsi resni možje za njim kakor skala. —=- Zadnja sodna imenovanja so zopet nov dokaz nemško-nacionalnega sistema, s katerim se dele pri graškem nadsodišču protekcije. Posebno za nas Slovence na Spodnjem Štajerskem so ta imenovanja zopet nov udarec v obraz! Med štirimi nanovo imenovanimi sodnimi- pristavi ni niti enega Slovenca. Na Štajerskem in Koroškem je torej slovenskim uradnikom sploh zaprta vsaka pot in tudi celo na Kranjskem že zasedajo naj¬ lepša mesta nemški nacijonalci-kurzovci. In potem naj se še kdo čudi, da se med našim uradništvom širita apatija in nezadovoljnost? Proč s takimi razmerami!! — Otvoritev nemške dekliške šole v Celju. V nedeljo se je na slovesen način otvorila mestna dekliška šola. Razume se, da je bilo ob tej priliki novo poslopje v zastavah; med njimi so se mogočno šopirile frankfurtarce, katere je mestna gosposka izzivalno izobesila iz vseh oken in lukenj. To kaže, kakšen duh se bo deklicam vcepljal v glavo: Ne avstrijski, ampak pruski! Slavnosti se je udeležila tudi tukajšnja vojaška posadka. C. kr. častniki so se senčili pod pru- saškimi flagami. Govoril je naš župan, dični Rakusch; seveda je tolkel na politični panger- manski boben. V svojem govoru je tudi omenil, da bo še hodil čez 100 let po celjskih ulicah in gledal to belo poslopje. No, Julius, pa mislite še dolgo živeti! Pogrešali pa smo pri slavnosti veteranskega društva, katero ni bilo povabljeno, ker se mestnim gospodom zdi prebagatelno, ali tako nekaj, no, pa saj so jih nadomeščali lajt- nanti, ki so vse bolj bridki. Nadalje je prišel k slavnosti celo Peter Končnik iz Gradca, ki je kot c. kr. šolski nadzornik poslušal z vidnim ve¬ seljem županove hujskanje in napade na sloven¬ sko prebivalstvo. Celjska „D. Wacht“ z veliko navdušenostjo pripoveduje, kolikšen naval deklic na to šolo je iz slovenske okolice. Bodi to mero¬ dajnim krogom v resen premislek. Kaj je z slo¬ vensko dekliško šolo? Ali bomo res čakali, da se nam odtuji ves zarod, predno se bo namestniku Claryju zljubilo kaj ukreniti v tej stvari! Niti svojih šol nam ne daje avstrijska ustava, in mi pošiljamo ob vsaki priliki preudanostne pozdrave na Dunaj! Ali so naši poslanci brez moči? — Ivanjci. In zopet je dobil zloglasni ore- hovski Wratschko in njegova garda prav krepko po umazanih čeljustih. — V svesti si svoje nem- čurske vsemogočnosti je pritresel svoj dobro rejeni trebuh dne 18. septembra v Ivanjce, misleč: že samo moja prikazen bo zadostovala, da ho zma¬ gala moja garda. Pa se je vsekal. — V tretjem in v drugem razredu je zmagala narodna stranka z vsemi svojimi kandidati. V prvem razredu je prišlo do žrebanja; pa sreča nam je bila mila, da smo prodrli s tremi svojimi. — Štajercijanci so zopet brisali krokodilove solze svojemu »očetu/ —- Polzela. Še enkrat opozarjamo na ve¬ selico požarne hrambe, katera se vrši v nedeljo popoldne na Polzeli v prostorih novozgrajene mesarjeve gostilne. Odbor se je potrudil, da za¬ dovolji vse goste. Na dnevnem redu je: tombola, godba, šaljivi brzojav itd. — Čitateljem „Domo- vine“ so gotovo znane narodne razmere na Pol¬ zeli. Vsak gost ho s svojo udeležbo pripomogel k razvoju in rasti narodne zavesti, pomagal bo povzdigniti slovenstvo pri nas — v važni posto¬ janki sredi Savinjske doline, Razposlalo se je mnogo vabil, ker pa je odbor pri pripravljanju veselice preobložen s posli, naj se oprosti, ako kdo ni prejel vabila. Dobrodošel nam je vsak Slovenec. — Sosede Savinjčane in Šoštanjčane, kateri so že tolikokrat prihiteli k nam, opozar¬ jamo na ughdno železniško zvezo. — Na svidenje v nedeljo! — Okrajni zastop celjski. Pisarna okraj¬ nega zastopa bode od 26. septembra naprej v Graben ulici št. 11. — Slabo se že godi našim celjskim Nemcem. Zadnja „vahtarca“ tarna in jadikuje, da se Slovenci hočejo na vsak način na gospo¬ darskem polju osamosvojiti in nočejo nič več ku¬ povati pri nemčurskih kramarčkih. Vse Nemce poživlja! naj podpirajo samo nemške obrtnike xn treovce češ gre se za: „Sein o .er Nichtsein tu Ciflier Deutschen 44 (za obstoj ali pogin celjskih Nemcev) Nemci torej sami uvidijo, da je zgnb- ljeno ,.nemško 11 Celje, kakor hitro bi vsi Slovenci izključno upoštevali geslo »Svoji k svojim I — Tisokošolcem kruha! „ln se bo bo.) bojvat brez upa zmage":, tako bomo lahko re i o marsikaterem abitunjentu in akademikip ko se bo odpeljal v tuje mesto. Edino ^datno podporo ki jo slovenski akademiki uživajo v Gradcu Podporno društvo za slov. visokosolce v Giadcu , ki deli podpore res pravično, ozirajoč se le na prosilčevo potrebo in pridnost. Lam J- Gradcu vseh organiziranih slov. akademikov 144, vseh slov. visokošolcev pa je bilo nekaj nad L.. Izmed organiziranih jih je bilo v pisarnah 10, štipendistov 12. samostojnih 51, od podpor pa Jih je živelo 49. Toda izmed 51 samostojnih Jih je gotovo polovica zadolženih. Nekateri akademiki pa nimajo več stalnih dohodkov na mesec kot 10 kron. Da pa bo moglo podporno^ društvo za¬ četkom zimskega tečaja pričeti uspešno delovati, je potreba, da ga vsi rodoljubi podpirajo. Zato, rodoljubi, dajte visokošolcem kruha! Prispevke sprejema velespoštovani g. dr. Benjamin Ipavic, Kari Ludwig Ring 3, Gradec. phil. Albert Kramer, phil. Fran Kotnik. Opomba uredništva! Pripomniti mo¬ ramo, da se podporno društvo za slov. visokosolce v Gradcu nahaja v jako slabem gmotnem stanju. Že tretje leto namreč izostaja redna podpora kranjske dežele v znesku 400 K. Kriva temu je obstrukcija v deželnem zboru kranjskem, vsled. katere ne deluje deželni odbor in tudi ne daje nobenih podpor. Remšnik nad Marnbergom. V nedeljo, dne 17. septembra t. 1. se je vršilo na Remšniku, na skrajni meji zemlje slovenske — poliučno zborovanje. G. dež. in drž. poslanec Robič je poročal o političnem položaju. Osobito je govoril o tugi kmetskega stanu; vzpodbujal je kmete, naj se zanimajo za pereča kmetijska vprašanja, naj se zavedajo važnosti svojega stanu do naroda in države, da se važna vprašanja, zadevajoča narod in državo, ne bodo reševala brez njih. G. dr. Ivan Glaser, odvetnik v Mariboru, je v prelepih besedah vzpodbujal v nepričakovano velikem številu zbrane domačine k marljivosti in varčnosti ter k ljubezni do slovenske zemlje. G. dr. Anton Korošec, urednik iz Maribora, ki je za mariborsko slov. politično društvo vodil zboro¬ vanje, pa je zbranemu narodu toplo priporočal izobraževalna sredstva, ki si jih vsak more pre¬ skrbeti: Dobre slovenske časopise in knjige: Edino v izobrazbi je naš spas! Za razveseljevanje so poskrbeli vuherški tamburaši ter vuherški in lembaški diletantje. Tudi pri zabavnem delu se je govorila marsikatera vzpodbujevalna beseda in vse je kazalo, da se najde tudi že na sicer tako zanemarjeni meji dokaj zdravega narodnega zrna. Prišli pa smo do prepričanja, da je potrebno, da marljiveje, kakor do sedaj in sistematično zidamo ob meji narodne trdnjave. Samo ena kapljica v velikem morju ne pomeni ničesar; osamljeno narodno dejanje te vrste, kakor smo ga izvršili zadnjo nedeljo na Remšniku, učinkuje k večjemu nasprotno našemu pričakovanju. Kdor pozna raz¬ mere, mora hiti istega mnenja; saj pa imamo tudi dovolj primer iz preteklih dni! Končno še ome¬ nimo, da se je podarilo ljudski šoli na Remšniku 50 izvodov knjižice: „Slava Prešernu! 11 in želimo, da bi slovenski duh Prešernov vedno in vedno vladal na lepem Remšniku! snega pevskega društva, pevsko društvo izročilo g. Benjaminu Ipavicu St. Jurju ob juž. žel. na večer Ciril in Metodo skupščine. Pri tem je imel g, Rafael Salmič s: deči nagovor: Naš teptani narod mora biti si sebi zaščitnik. V prvi vrsti ima narod zaščitni v svojih društvih, a kaj bi bila ta društva če ne imeli slovenskih skladateljev. Tu bivata d skladatelja, ki sta vcepila narodu slovensko pesi globoko v srce. Iz naroda sta vzela pesem in podala svojemu narodu. Kdo se ne spominja pi slovenske opere /Teharski plemiči/ kateremu znana pesem „Bodi zdrava domovina!/ ponos Pesem »Slovenec sem!/ dalje »Mrak 44 .1 so moje rožice./. »Celjsko pevsko društvo 44 je znak hvaležnosti soglasno izvolilo gg d r B e n ?'*■ Gustava Ipavica za svo 'i! “S Cla „". a ',. Naša hvaležna srca vam bij, nasproti! — Slavljenec se je zahvalil v svoi m v imenu odsotnega svojega brata: Ne naid besedi v zahvalo. Ko gledam našo lepo domovi nase mejaše, dovolj je za navdušenje, da za- - pr * pesem ’ bi jo je dala mi ta narava v sre' uri Bog vas živi, hvala vam srčna. — O zaslut £S';S v za našo glasb ° »t AAOi ATI ČliSKl uvoiu v J-VUlCUCe Mencin trgovino manufakturnega blaga" i nosila naslov „Pri Cirilu in Metodu 44 . Opoza ze danes slovenske meščane in okoličane novo slovensko trgovino. Vsako narodno poc ki se otvori v Celju nanovo, je korak naprej v našem razvoju ]e korak bližje oživotvorjemiu suras? in ^ p« d v»™» v "S* 'S‘ kietf Pride tudi 25 “ er v prostorih »Stalne Kleti . Fride tudi župan z svojimi svetovalci in -buici. Grozdja bode dovolj, vsakdo lahko vzame kolikm se mu poljubi, samo da ga ne zaloti \ imeni ali pa birič. V kratkem izda župan po¬ sebna vabila Redna pevska vaja „Delavskega podpornega društva se vrši v soboto, dne 23 . t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Pro¬ simo, da pridejo zanesljivo vsi g. pevci. Celjski porotniki so spoznali krivim uboja 29 letnega Fr. Krumpaka, ki je pri Podče¬ trtku v neki gostilni sunil posestniku Jugu nož v prsi ter ga zaklal. Obsojen je bil v petletno ječo. — Nadalje se je imel zagovarjati 24 letni usnjarski vajenec Andrej Mramor zaradi tatvine, Ukradel je letos dne 8. avgusta posestniku Pres- kerju v Prelaskem, okr. Brežice, iz hleva dva vola, vredna 600 kron. Nato ju je skušal prodati v Imenem. Obsojen je bil na 3 leta ječe, — Posurovelost celjskega nemčurskega naraščaja. Vedno lepše se kažejo sadovi celjske proslule kulture, zakaj dan na dan se dogajajo dogodki, ki mečejo bengalično luč v nemškutarski brlog. Slovenci so predmet javnih inzultov in iz¬ zivanj ob belem dnevu. To fakinsko obrt pa ne opravljajo le najnižji postopači, temveč tudi višji kulturonosci, celo gospodične plemenite „nemške“ krvi ne zaostajajo za dečaki, temveč pljujejo in psujejo, kar jim je res v čast! Vse jim je Frech- heit; ako se pokaže Slovenec in javno manifestira svojo narodnost, že vskipe te mile frajle. Najhujši pa so seveda celjski obrtuiki, ki so v svoji nezna- čajnosti prestopili v nemškutarski tabor. To je v prvi vrsti pleskar Pircker; njegovi učenci si ob ponedeljkih napravijo prosto, ker menda ta mojster nima dela. Potem pa pijani psujejo po ulicah. To si je treba zapomniti, in temu Pirkerju, ki je na glasu že iz Ljubljane, jasli malo više privezati. — Slo.enska zastava v Konjicah si še ni priborila domovinske pravice. Na dan ljudske slavnosti dne 8. t. ni. jo je dal konjiški župan odstraniti ter poslal svoje hlapce v „Narodni dom“, da iz vrše to povelje. Ali slovenski Konjičani res ne znajo ukrotiti nemčurske razbrzdanosti? So pač v Slov. Gradcu drugačni junaki! — Bolnišnica za nalezljive bolezni. Šta¬ jerski deželni odbor je odpomogel nujni potrebi, ko je dal sezidati zraven mestne bolnišnice na poprej Kandušarjevem svetu v Celju enonadstopno stavbo za nalezljive bolezni. V poslopju se nahaja 12 sob za bolnike z 32 posteljami in vsi potrebni prostori. V prvem nadstropju je oddelek za moške, v priličju za ženske. — Volitve v okrajni zastop slovenje¬ bistriški. Tekom sedanje dobe okrajnega zastopa je več članov umrlo ali odložilo svoje mandate. Na mesto teh se je vršila dne 20. t. m. dopol¬ nilna volitev iz skupine mest in trgov ter iz ve¬ leposestva. Iz prve skupine je bil izvoljen notar dr. H. Wiesthaler iz druge pa dva „Nemcem pri¬ jazna Slovenca' 1 , namreč Pavel Zafošnik, župan v Doljni Novivasi, in Anton Jukart, veleposestnik na Oglenšaku. Slovenci se volitve niso udeležili! — Iz Hrastnika. Naš krajni šolski svet je imel za predsednika^ nemškega nacijonalca tovar¬ narja g. Burgerja. Čudno, menda se je že mislilo, da mora naših par „privandranih" Nemcev povsod imeti znamenitejša mesta v svojih rokah. In sedaj je g. Burger sam odložil to častno mesto. Krajni šolski svet je imel sejo radi šole, ki se bo pri¬ hodnje leto, če ne že letos, pričela graditi. Imeli so dvoje ponudb glede posojila, namreč od „Jiižno- štajerske posojilnice v Celju in mestne ,.Spar- casse“. Trdi se, da bi prišlo kakih tisoč kron posojila pri posojilnici ceneje in bi bilo pod veliko ugodnejšimi pogoji, a vendar^ so glasovali razven trboveljskega in dolskega župama ter g. kaplana Tratnika vsi za nemško „šparkaso . Ker je pa pri nemški „šparkasi tudi obema Trbovlje lahko prizadeta s tem sklepom, je umevno, da se je g. župan Roš vzdignil in v imenu občine protestiral. To je pa tako zbodlo o-. Burgerja, da je še tisto popoldne demisijomral. Naj bo prepričan, da ne pretaka nihče za njim krokodilovih solz, in jih v „zasluženi" pokoj tudi drug za mater Germanijo Zdravo! , — Škofja vas. Zaslužen nabiratelj otroK za nemško šolo v Vojniku je gotovo naš Okoren po domače Brinšek. Dejali so klobuk na glavo, in hajd na lov - na otroke. „Ni vrag, da bi ne postal imeniten. Še celo za župana me lahko , -j • • v -i cupoi Pci so sli n*"' POT ”'" •*- minjajte"revni h se dijakov! Srčna hvala. ____ Kupujte narodni kolek! Vabilo (472) 1 na občni zbor ^Hranilnice in posojilnice na Ljubnem vpisanega društva z neomejenim poroštvom ki se bo 'vršil v petek, dne 29. septembra t. I. ob 9. uri dop. v društvene] pisarni. VZPORED: 1. Poročilo o delovanju v letu 1904. 2. Pregled in odobrenje računov za leto 1904 in razdelitev čistega dobička. 3. Volitev društvenega tajnika. 4. Razni nasveti. Če bi občni zbor ne bil po pravilih zadostno zastopan, tedaj se vrši na istem kraju in z istim sporedom eno uro pozneje drugi občni zbor, ki bo sklepal pri vsakoršnem številu zastopanih deležev. Ravnatelj: ig. Fludrnik. H5E.5S5E5E5E5a5gSH5H5a5S5H5H5BHa5E15SS icja gostilna (Hotel) (472) 1 v lepem trgu Sevnica se zarad družinskih razmer takoj proda. — Pojasnila pjri lastniku F. SIMON ČIČ v Sevnici. gB.H5SSE5ai5E5E5H5ESH5H5E5BS5BE5a5H5a5 Pri prvovrstni avstrijski zavarovalni družbi proti (228) požaru in za življenje najdejo 17-9 , posredovalci kot krajevni in okrajni zastopniki izplačujoči se postranski posel, kot glavni zastopniki in stalni potovalci pa dobro trajno službo. Ponudbe pod yjl5.305 c( Gradec, poste restanto. Ivan Stankovič mizarski mojster na Spodji Hudinji štev. 40 . ■ , Ker sem si na lastnem posestvu uredil popolnoma novo mizarsko delavnico priporočam se slavn. občinstvu v blagohotno naklonjenost. ( 473 ) 2 _ 1 Prevzemam najraznovrstrejša mizarska dela katera izvršujem točno, solidno in ceno. pisamijlji nrattailii se sprejmejo takoj. se znanost stenografi/e (tudi slovTSe^pisanje^^nSni' 1 ':?'’' I ' ez ?° l , T ' Že ?‘ avtografične preše. ‘ Pisalni sti oj m oskrbovanje naj se Pi ”S» P—6 Z “h” « <■ —'“ražiL dr. HENRIKU HAAS-U, odvetniku v M. ribo je dobro belo. staro vino kakor tudi nov mošt. (475) Naslov pove upravništvo ..Domovine 1 '. 3-1 I Zaradi svoje visoke starosti prodam posestvo ležeče tik kolodvora v Zagorju ob Savi, obstoječe iz dveh hiš s 15 sobami, 2 mali in 2 veliki kleti, vrta obsegajoč 63 ar. s sadnim drevjem, pripravno za - vsako obrt, posebno za krčmarje in vino- < tržce,podugodnimipogojivečpovelastnik. UH 3 liži, posestnih vHu oh Srni. V Vi » n p naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro- = sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na : ' štiri in tričctrt odstotke. Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj. Šmarje in Vransko pa od pet na štiri in pol odstotke. Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot je . - - = bila dosedaj 4%. —- — " ( 14 ) 38 O (L Robert Diehl, Celje, Graška cesta št. 43 (Stadt Graz) priporoča ob začetku jesenske sezije svojo najboljšo, domačo slivovko in tropinovec Za izborno kakovost jamčim! ( 445 ) 4—3 Za izborno kakovost jamčim! 425 ) 4—4 JOSIP LAMPRET l ŠOŠTANJ mizarska delavnica s stroji . rn?; , svoio obširno zalogo popolnoma izgotovljenih OKEN, v velikosti od F50, TGO, D70, 1*80, 1‘90 in iP 2 m po konkurenčnih cenah. VRATA istotako izgotovljena v velikosti od 2, 220, 2‘30, 2*40 m, y zalogi je zgotovljeno pohištvo. . — Zagotavlja solidno in točno postrežbo. Načrte za okna in vrata pošilja na ogled. ^ E ES8al ° SSla °EIn!5!n S S! 5TOEEyo»5rZXT 0 l 0 I 0 T oT oTaTnTnTXXZXXXXXTo»S15I5 g JoTtnTnTntJ5Ig : nmi h zvezdna znamka k •3 kakor najboljše gnojilo prodaja Na debelo drobno Za Brežice okolico imata prodajo Uršič & Lipej Na debelo in drobno. SVOJI K SVOJIMI! <1 «sa2 vr C/D P5 E-i O trgovina ^ MERKUR« P. Majdič Celje. o Za Bočno in okolico Fr. Štiglic. Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko vavarovalno zadrugo ,CROATIA‘ pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta Zagreba. Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah. Vsa pojasnila daje: Podružnica ,,Kro- atiae“ v Trstu. ( 239 ) 26-10 Zastopniki se iščejo po vetjih krajih Kranjske, Štajerske in Koroške. ,.Patent Mach“ # se dobivajo b 40,65,80,120,135, svileni 150,180, za dečke 25,35,50,60, svileni 90 ' ■ v naslednjih prodajalnah: «33 Oh Ph 1X3 CX3 Braslovče, Peperko Tom. Celje, Puttan N. Dobrna, Strasser Paul. Gotovlje, Malgaj Fr. Gornji grad, J. Božič. Hrastnik, Bauerheim P. Loka, Jakša Ivan Mozirje, Žuža Fr. (386) 44—7 Nova cerkev, ArliČ Mih. Polzela, Cizel Josip Rečica, Konzumno društvo. Zibika, Založnik J. Št. Jurij ob j. ž., Kavčič M. Št. Jurij ob T., Rizman M. Št. Peter, Korun Fr. Šmarje, Stupica Fr. Prodajalne v drugih krajih daje c. kr. izkl. pr. tov ar. za hlačnike Fr. Mach, Brno. Šmarje, Loschnik Jan. Teharje, Wengust Fr. Trnovlje, Fazarinc A. Vransko, Schwentner K. Vojnik, Zottl Fran. Žusem, Gajšek Flor. Celje = ..narodni dom prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart Prva ""spodnještajerska narodna tr- / \ govina z urami, zlatnino, srebr- f JB nino in optičnimi predmeti —^ ( 20 ) — 21 priporoča svojo bogato in izborno zalogo vsega v to stroko spa dajočega blaga po najnižjih konkurenčnih cenah. i uro jamčim 2 leti, kakor tudi za vso zlatnino in sre . ki ie nuncirana no c. kr. kontrolnem uradu. Rotovška ulica 2 CELJE Rotovška ulica 2 l priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, doku¬ mentni, ministrski, ovitni in barvani papir. Novosti: Studenčni kataster, dnevnik 1 občinskega zaklada, dnevnik > za občine ubožnega zaklada j Dopisnice za naznanila izostanka vojaških prememb Izpisek iz zemljiške knjige a) posestni Hst b) bremski list za odvetnike in notarje Aprobirane maxim. min. termometre S a - vrste . prodajam po tovarniških cenah. — - Dopisnice, poštne spremnice, nakdznice, zalepke, spremnice s povzetjem, menice, čeki in poštne položnice za c. kr. poštne hranilnice Razdelitev učne tvarine, spisal K. Marschitz veljavno samo za naučne namene KM J| 9 se priporoča častiti duhovščini, slavnemu učiteljstvu, ‘Jr P® W||l pisateljem in p. n. občinstvu za vsakovrstna izvrše- Ja 1 1 Er « 11N I H »J, frjf Bi WJ8 IfiB vanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. — lfj§ Mil ITl JTl 1 1 i S * t * I f til Ker je bogato založena z najmodernejšimi črkami ■M ® »Hilli H ItSlIMI IKM in okraski ter opremljena z motornim, oz. električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini. V zalogi ima in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. — Dalje: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete, časopise, knjige, brošurice, cirkularje. reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice, spovedne listke, molitvenike, mrtvaška naznanila, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, napise za slavoloke itd.; sploh izvršuje v kratkem času vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari okusno in ceno. — Veleč, duhovščini, slavnemu učiteljstvu, župnijskim in občinskim uradom, krajnim šolskim svetom, posojilnicam ter p. n. občinstvu se priporoča, za vezavo knjig v priznano trpežni izpeljavi. — Za posojilnice, hranilnice in druge zavode za prebarvanje šolskih tabel za napravo dobrega črnila. za preparacije. za črtanje lesenih šolskih tabel. kamenčki tablice gobice črnilo svinčniki peresa peresniki radirke Najboljše vinske preše mline « grozdje [§ čistilnice », žito kakor f • * slamoreznice govske knjige platno, gradi, ali pol usnje vezane. Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike. si nabavite pri tvrdki 1 Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank MERKUR' P. Majdič vseh velikosti , po originalnih to¬ varniških cenah. pečatniki.: vignete, (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času trgovina z železnino v Celju ki razpošilja posebne cenike poljedelskih strojev zastonj Za zimo se pripora bogata zaloga peči, štedilnikov, . vlitih kotlov, kotlov za kuhanje žganja, J | Jj kakor H I prenosnih kotlišč L ||_ za kuhanje piče. ‘ Čas za jesensko gnojenje se začne: Najboljše umetno gnojilo j, srn' Tomaževa žlindra in kainit. -m Svileni papir v vseh barvah umetne, pokrajinske in s cvetlicami od napriprostejše. do najfinejše iz¬ peljave, za birmo, vez v raznih barvah. za slike, dopisnice in poezije. Pismeni papir v kasetah in mapah. Zavitki za urade v vseh velikostih. Ceniki za tiskovine in pisarniške potreb¬ ščine so brezplačno na razpolago, Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. Priznano dobro blago. === ===== Solidna in točna postrežba, Osmošolec želi poučevati. Vee se izve v Zvezni _ trgovini v Celju. ,457, Spr>ej me se ( 463 ) 3-3 trgovski pomočnik v IV. KOLETNIK- ovi trgovini na Ptujski gori. Proda se radi bolezni dobroidoča trgovina 1 me ™ blagom ^1 q" * Ul ti v trgu na Sp. Štajerskem brez konkurence. Da se tudi v najem. — Naslov se poizve pri upravništvu. Suhe gobe, mališno štupo, orehe laneno seme, oves, pšenico, ječmen, p i» krompir, fižol, lečo, proso, ku¬ mino, seme od soničnic, kamelice, konoplje, deteljno seme, sploh vse deželne pridelke kupuje (42)50-33 Ant* Kolenc, trgovec v Celju Narodni dom. Slavnemu občinstvu pa priporoCa svojo bogato za¬ logo vedno svežega špecerijskega blaga na debelo in drobno, kakor tudi pristno domače vino v sodih od 56 ltr. naprej vse po najnižji ceni. Svoji k svojim! Hiša v najem. V prijazne j vasi Šmartno na Paki, 2 min. od železniške postaje Rečica na Paki se da hiša z vrtom takoj v najem. Taista je jako pripravna za kakega obrtnika ali penzijonista. — Več se izve na pošti v v Rečici na Paki. ( 468 ) 2—2 Lep mlin na 10 kamnov in dvanajstimi stopami ter z vedno močno vodno silo na Primostku, tik okrajne ceste, od pokojnega Franca P r e m e r j a, pol ure od mesta Metlike, se proda po nizki ceni in ugod¬ nimi pogoji, polovica kupa se lahko po 472% nknjiži. Poleg mlina je tudi še potrebno poslopje, dve šupi, vinska klet, konjski in živinski hlevi, veliki svinjaki, kozolec (toplar), pod in kozolec; zraven je tudi velik sadni vrt, travniki in gozd z debelimi hrasti do 8 oral, za prašičjo in živinsko rejo jako ugoden. Natančneje se izve pri lastniku Frideriku Skušek, trgovcu in posestniku v Metliki, Dolenjsko. ( 405 ) 6—5 Zacinjenje in popravila vsake vrste toCno in ceno. Razglas, Iz deželnih sadjarskih šol v Gleisdorfu in Bruck-u na/M. se odda v jeseni 1905 oziroma spomladi 1906 spodaj zaznamovanih jablan in h rim ek, okroglo 36.800 komadov, oddajale se bodo le na tu- deželne kmetske posestnike po znižani ceni po 70 vin. komad (t. j. brez zavojnine in poštnine). Na Zgornještajersko se bodo oddajala jabolka le 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 18, in 20, vrste in hruške le 1, 8, 9, 10, in 13. vrste. Naročila naj se do konca decembra 1905 na deželni odbor dopošljejo, katera pa morajo biti od tamošnjega občinskega predstojnika potrjena, da je naročnik res kmetski posestnik v dotični občini. V slučaju da bi se drevesa rabila za jesensko sajenje, mora biti to v naročilo izrecno na¬ znanjeno; naročilo mora biti doposlano do konca oktobra 1905. Naročila se bodo rezevala, dokler je kaj zaloge, po redu, kakor bodo dohajala. Več kako 120 kom. se ne odda enemu posestniku; prejeta drevesca je posestnik zavezan zasa¬ diti na lastnem posestvu. Drevesa se oddajo le proti gotovemu plačilu. ( 165 ) 8—3 Zaznamek dreves iz deželnih sadjarskih šol v sadni dobi 1905/1906. oddajnih jablan in hrušek, in sicer: Demetrij Glumač, Kotlar Celje, GrašKa cesta štet 28 BC T i? r f dela n kaCll k0 vsr k rvVsiio g0 mon 0 ti- 0 ba H Wa /o ,, sieče in - a gari n itd pa-o- m " ah vodovode v bakru in relezu. C-J } vouov (2gg) 50 _ g9 M j) .1 .i. _ - Gradec, dne 5. septembra 1905 V" Štajerski deželni odbor. Napise za slavoloke za sv. birmo ima v zalogi Zvezna tiskarna v Celju S Man beachte dle Fabrikmarke. fjfeipasclpen Sing er Co.NahmaschinenAot.G6s. Ysak šivalni stroj ima varstveno znamko. Najprimernejša darila za godoVe, ===== birmo itd. so - SingerjcVi JiValni stroji za domačo porabo in obrtne sVrhe VsaKe Vrste. Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje —r tvornosti ter so vsakomur v uporabo. ========= % Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih '~= modernega in umetnega vezenja . Singerjevi šivalni stnoji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. Singer Co. delniška družba šivalnih strojev CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (152) -50 F. P. Vidic & Komp. Ljubljana opekarna in tovarna peča, ponudijo vsako poljubno mno/mo ,Koroni model* strešne opeHe ( 222 ) 20-20 ( Strangfalzzivgd ). Bafve: rdeči naravno žgani, b) čnno ijnppeflnira Te vrste strešniki so patentovani v vseh kulturnih državah. ♦ Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in J. aizoa . Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše stresno kratje. ^Wi Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki, “tpki Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. 1^®"" Sprejmejo Pozor! Čitaj! Bolnemu zdravje! (369) 20—8 Pozor! Čitaj! Slabemu moč! Pakraške kapljice in slavonska zel, to sta danes dve najpriljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. Pakraške kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranujejo krče. bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri. pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse drage bolezni, ki vsled mrzlice nastajo. Zdravijo vse bo¬ lesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron: zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišič, lekarnar v Pakracu št. 105, Slavonija. Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je .sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic (1 ducat) 5 K, 24 stekleničic (2 ducata) 8 K 36 stekleničic (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničic (4 ducati) 16 K, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 K. Manj-od 12 stekleničic se ne razpošilja. Slavonska zel: So rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici. proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti. hripavosti v grlu. težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in od¬ stranjuje goste sline ter daluje izvrstno pri vseh. tudi naj starejših prsnih in pljučnih bolečinah. Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 K 20 v. Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom: P. JURIŠIČ, lekarnar v Pakracu štev. 105, Slavonija. 60 v, Ljudevit Borovnik puškar y Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje «r vsakovrstnih pušk za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje samokres- nice, sprejema vsakovrstna popravila ter jih točno in dobro izvršuje. — Vse puške so na c. kr. preskuševalnici in od mene preskušene. — Slovenske ali nemške cenike na zahtevanje (265) zastonj in poštnine prosto. 60—18 O C* g c* o G G G G G G Potnikom v Ameriko v prevdarek!! Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov ZWILCHENBART BASEL (Švica) Ceiitralbaliiiplatz št. 9 sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in piše se v vseh jezikih. 5 Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zaupljivo na nas, in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila. G (449) 17—3 C* .j manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri brizgalnicah najnovejšega zistema in prenosom ravnoteža, odlikovanega v Pragi na razstavi leta 1903, izumitelja in tvorničarja R. A. SMEKAL-a iz Smichova. Podružnica Zagreb. Ti stroji delajo desno in levo, eno in dvo- mlazno 30 do 35 m mlaza! Skladišče vseh gasilnih potrebščin. Tudi na obroke. S spoštovanjem (197) —46 podružnica R. A. Smekal. Izdeljujem nove ter popravljam tudi stare, bodisi decimalke, premostne ali sploh vsake vrste tehtnic. vsakovrstna, velika in n: .ajfinejša, kakor tu( ^ ma ^ a * n P rost a. izdelujem sam. Za ” O O * * sta P re vzamem tudi nabavo pečnic, kakor tudi zidarska dela z jamstvom dobrega ognjišča imam vedno v zalogi; po poslani meri se ista hitro izvrše stne vodovode, £iaS rišča. hleve ali vrtov« poljubno napelje bodisi v izršila. — Štedilna nem popom« napravo lopausc, ss£r*«^« I š mostiče, železne cvetljičnjake, verande, stopnice, ravne ali okrogle. nrd-Tin wnlnwnn nrfunin (t“ d i iz žice), n. pr. za .stopnice. cerkve, šole, grobove, vrtove in rstne železne ograje ssas: s stavbeni in umetni ključalničar CELJE ^ Poljska ulica št. 14. Poljska ulica št. 14, Lastnik: Konzorcij lista „Domovina“. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. Odgovorni urednik in izdajatelj Cvetko Golar.