K identifikaciji zgodnjepraslovanske akrostatične deklinacije ijevskih samostalnikov Metka Furlan Cobiss: 1.01 m Z V prispevku se na podlagi analize členov besedne družine *kostb f 'os' s fo-nemskim zaporedjem *-st'- in tipološko primerljivega gradiva drugih slovanskih besednih družin ugotavlja, da je bil v zgodnjem praslovanskem obdobju t. i. akrostatični deklinacijski vzorec ijevskih samostalnikov tipa sti. ávi-h, Gsg ávy-ah oblikotvorno verjetno vsaj delno še aktiven in da ga je šele kasneje (in že v slovanskem jezikovnem sistemu) izpodrinil in nad njim prevladal domi-nirajoči proterokinetični tip *kôstb < *-i-s, Gsg *kôsti < *-ei-s. Ključne besede: slovanska ijevska deklinacija, praslovanska akrostatična de-klinacija ijevskih samostalnikov, slovansko oblikotvorje, slovansko besedo-tvorje, slovanska leksika Identifying the Early Proto-Slavic Acrostatic Declension of i-Stem Nouns S This article uses the analysis of lexemes from the word family *kostb f. 'bone' with the phonemic sequence *-st'- and typologically comparable material from other Slavic word families to establish that during the early Proto-Slavic period the acrostatic declension pattern of i-stem nouns of the type Skt. ávi-h, Gsg ávy-ah was at least still partially active in inflectional morphology and that it was only later (and in the Slavic linguistic system) that it was supplanted and the dominant proterokinetic type *kôstb < *-i-s, Gsg *kôsti < *-ei-s prevailed over it. Keywords: Slavic i-stem declension, Proto-Slavic acrostatic declension of i-stem nouns, Slavic inflectional morphology, Slavic word formation, Slavic lexicon 1 Praslovanski1 sklanjatveni vzorec ijevskih in ujevskih samostalnikov je v primerjalnih slovnicah predstavljen z alternacijo NAsg *kostb/sym> : Gsg *kosti/ synu kot odrazom pide. izglasij Nsg *-i-s/-u-s, Asg *-i-m/-u-m : Gsg *-ei-s/-eu-s, kar ponazarja, da so se ti samostalniki v slovanskem sistemu prvotno sklanjali po enem sklanjatvenem vzorcu, ki ga zaradi podedovanega prevojnega alterniranja *-i-/-ei- oz. *-u-/-eu- smemo označiti s proterokinetičnim deklinativnim tipom. Iz tega sledi, da se je v slovanski sistem prestrukturirani pide. deklinacijski sistem pri ijevskih in ujevskih samostalnikih poenostavil, saj je znano, da so se v pra-indoevropščini ti samostalniki sklanjali po dveh akcentsko-prevojnih tipih, tj. po 1 Prispevek predstavlja aktualizirano sintezo objav Furlan 2008 in 2010: 27 z op. 9. ^ starejšem akrostatičnem tipu z Nsg *-i/u-s, Asg *-i/u-m, Gsg *-i/u-es in po mlajšem W proterokinetičnem z Nsg *-i/u-s, Asg *-i/u-m, Gsg*-ei/eu-s. Starejši akrostatični tip je najbolje ohranjen v vedski stari indijščini (npr. 1 Nsg ávi-h 'ovca', Asg ávi-m, Gsg ávy-ah) in hetitščini (npr. Nsg halki-š c 'žito', ^ Asg halki-n, Gsg halkii-aš), njegovi sklonski ostanki pa so še prepoznani tudi v O avestiščini, grščini, stari latinščini in germanskih jezikih (Vaillant 1958: 114 sl.; s Szemerényi 1970: 163). Medtem ko se npr. v vedski stari indijščini s psl. *medb 'mel' sorodno má- 0 dhu- n 'sladka pijača, med' sklanja še akrostatično (npr. Gsg mádhv-ah) in se enak deklinativni vzorec ohranja še v grščini (npr. p.80u n, Gsg 'opojna pijača, vino'), se slovanski odraz pide. *medhu- n sklanja proterokinetično (npr. Gsg *medu 1 > sln. medu). Kot besedotvorno živa predloga pa samostalnik s členi tipa adj *medv-énb2 še v slovanskem svetu ohranja v deklinativnem oziru izgubljeni podatek o pr- Z votno akrostatično dekliniranem samostalniku (Vaillant 1958: 115). Ob tvorjenkah A iz *medb 'mel' tipa *medv-em, pa v slovanskem svetu obstajajo tudi tvoijenke tipa p adj *medovb,? ki so v primerjavi s tipom *medv-enb mlajše,4 saj s polnostopenjskim i ujevskim elementom *-ov- < pide. *-eu- tako kot adj *synovb ^ *synb m, Gsg S *synu 'filius' posredno lahko kažejo na njegov sicer sekundarni, a splošnoslovanski proterokinetični deklinativni vzorec. i 9 1.1 Tvorjenke kot vir za oblikotvorne značilnosti samostalniške predloge • Tvorjenke so lahko posredni pokazatelji prvotne fonemske podobe podstavnih pre- 0 dlog, ki se je zaradi nadaljnjega fonetičnega razvoja v njih lahko že izgubila. Najbolj verjetna etimologija psl. meteorološkega neologizma *dbžd'b m 'plu- 1 via' iz *dus-diu-s *'slabo nebo' nakazuje prvotno ujevsko osnovo samostalnika, ki od delovanja praslovanskega preglasa dalje v slovanskem sistemu ni več razvidna, saj se je samostalnik pod vplivom Nsg *dbžd'b uvrstil med *-i'o-osnove, prim. sln. dež m, Gsg dežja 'pluvia', hrv. čak. daš, Gsg dažja 'isto' (Orbanici v Istri - Kalsbeek 1998). Izgubljeni podatek o ujevski osnovi pa se še ohranja v adj *dbžd'-ev-b, ki je istega tipa kot *medovb, *synovb itd. Podatek, da se je psl. *dbžd'b prvotno sklanjal po aktivnem proterokinetičnem tipu, ki taki izpeljavi pridevnika ustreza, pa nakazujejo še redki slovanski znaki, kot so poljski Gsg deszczu, Npl v stcsl. dbždževe, blg. d^dové (ESJS: 3, 161; SP: 5, 194sl.). So pa tvorjenke - ob drugih znakih komparativne provenience - lahko tudi posredni vir za oblikotvorne podatke podstavnega samostalnika. Tako npr. psl. kol *gov£do n 'bos' v zaporedju s staroakutiranim tonemom *gov£- ohranja podatek, da se je pide. konzonantni samostalnik kategorije živosti *guou- 'bos' v slovanski jezikovni sistem prestrukturiral v nazalno osnovo moškega spola tipa *kor£ m, Asg *korenb 'radix', ki se v spolu spremenjena še ohranja v sln. dial. góvo n 'govedo', br. dial. gaüjá n 'rogata živina' < *gov£ (Furlan 2007). 2 Za areal slov. refleksov tega pridevnika prim. ÉSSJa: 18, 67. 3 Za areal slov. refleksov tega pridevnika prim. ÉSSJa: 18, 58sl. 4 Z besedotvornega vidika pridevniki tipa *synovb < pide. *suHneu-o-s odražajo pide. adjektivizacijo tipa sti. tamasá- adj 'temen' ^ támas- n 'tema'. m o. Slovansko razmerje *medv-em> : *medovb z variantno osnovo *medv- : *me- ^ dov- obstoj proterokinetično dekliniranega slovanskega ujevskega samostalnika *medb w m, Gsg *medu ob potrjenem akrostatičnem deklinativnem vzorcu v nekaterih drugih ^ indoevropskih jezikih in neobstoj istopomenskega slovanskega tematskega samostal- ^ nika **medvb m *'mel' ali **medvo n *'mel' zato vodijo k razlagi, da je bil pridevnik ^ *medv-em, tvoijen še iz akrostatično, *medovb pa že iz proterokinetično dekliniranega 1—1 samostalnika. Pridevnik *medv-em, je v slovanskem svetu torej edini, sicer posredni ^ pokazatelj prvotnega akrostatičnega deklinacijskega vzorca samostalnika *medhu-. Svojčas je Boškovic (1975) podobne posredne znake, kot ga za ujevsko de-klinacijo predstavlja pridevnik *medv-énb, poskušal prepoznati za ijevsko dekli-nacijo, ko je vrbniški pridevnik orači 'oren (o zemlji)' z že leta 1468 izpričanim fonemom č (prim. zemlje orače) primerjal s češkimi pridevniki tipapicí 'piten', vse N pa prek adjektivizacije izvajal iz akrostatično dekliniranih ijevskih samostalnikov *oratb/orat'- 'oranje' oz. *pitb/pit'- 'pitje'. Čeprav se v vseh detajlih z Boškovicevo razlago ne bi mogla strinjati,5 se domneva o obstoju alternativnih samostalniških osnov tipa *oratb/orat'- 'oranje' kot ostankih akrostatičnega deklinativnega vzorca ijevskih osnov zdi verjetna, saj lahko enako alternacijo prepoznamo tudi pri drugih slovanskih prvotno ijevskih samostalnikih. m O 2 Slovansko dialektično razmerje *kostb : *koščica ^ h« V slovenščini in tudi v drugih slovanskih jezikih se ob proterokinetično sklanjanem N ijevskem samostalniku slovanskega ženskega spola *kostb, Gsg *kosti 'os' poja- W vljajo tvorjenke, pri katerih je soglasniško zaporedje *-st- jotirano, jotacije pa glede ^ na besedotvorni vzorec - v večini primerov - ni mogla povzročiti pridana pripona, ampak je *-i- del samostalniške predloge *kostb, zaradi česar bi bilo treba predpostaviti obstoj variantnih slovanskih osnov, tj. ob *kost- tudi *kost'-. 2.1 Tvorjenke iz psl. *kostb f, Gsg *kosti 'os' 2.1.1 Slovensko gradivo V slovenščini spadajo v besedno družino kost f, Gsg kosti 'os' tile členi: 1. Samostalnika na -ica (s pretežno deminutivno funkcijo, ker tvorba na -ica označuje tudi osrednji oleseneli del sadnega plodu, tj. pečko): (a) koščica: Samostalnik koščica je potrjen v 18. stoletju v Kastelec-Vorenčevem (npr. ena otro-zhka ygra s'koszhizami; od olike koszhiza, ali sarnu), Pohlinovem (koshiza 'Beinlein, ofliculum') in Gutsmanovem slovarju (kojhiza 'Beinlein, Obftkern'), v 19. stoletju pri Jarniku (kojhzhiza 'Fifchgräte, Kern vom Steinobft'), Murku (npr. kojhiza 'Beinchen'). V narečjih: dol. kuščeca (Mokronog - Šmarjeta - Ramovš 1997: 56sl.), 5 Adjektivizacijo iz samostalniških predlog izvaja Boškovic (1975) iz dajalniških oblik *-ti-ei-o-s > psl. *-t'bjb, kar ne prepričuje, ker ima izglasni *-jb v tipu orači oz. tipu picT funkcijo označevalca določne oblike. Ti pridevniki so strukturno enaki psl. *kost'b 'suh, mršav' (gl. spodaj). ^ kor. obir. quši:ca 'Obststein' (Karničar 1990), kor. podj. kušica (Zdovc 1972: 100), W rez. koščica 'kost (ljubkovalno), majhna kost' (Solbica), ter. koščica 'ossicino' N (Merku 2007), črnovr. kušica (Tominec 1964), kraš. koščica 'Knochen' (Štrekelj 1 1887: 435), pkm. koščica 'seme' ob koškica 'isto' (Mukič 2005), kar je po narečnem ^ fonetičnem razvoju nastalo iz koščica. O (b) kostica: s Samostalnik kostica je potrjen v 18. stoletju pri Gutsmanu (ribja koftiza 'Fifchgräte, L fhpiza v'ribah, ribni tern', koftiza 'Gräte'), ki navaja tudi variantni obliki kostič = 0 koftizh 'Gräte' in njen dem kostičica = koftizhiza 'Grätlein'. V Iz prikazanega je razvidno, da je v slovenščini samostalnik koščica pogostejši kot 1 kostica. Z 2. Pridevnik na -en, f a: A (a) koščen, f a (z izpridevniškimi samostalniki koščenjak m 'zelo suh, koščen p človek', koščenka f 'zelo suha, koščena ženska', koščenost f, Gsg i - SSKJ); i (b) kosten, f a: S Pridevnik koščen je potrjen v 18. stoletju v Kastelec-Vorenčevem (koszhen 'ofseus') FJ in v Pohlinovem slovarju (koshqn : koftqn 'Beinern, offeus' ([košen] : [kosten]) s 1 tvorjenko koshqnk 'Märke, Würfel; abaculus, ale^'), medtem ko ima Gutsman le 9 pridevnik koften, ena, enu 'beinern' in tvorjenki kofhenk 'Würfel' z manjšalnico kofhenkize 'Würflein; koberz' [košenkice]. V 19. stoletju je enako dvojnost koščen : 0 kosten zaslediti pri Jarniku, ki ob pridevniku koften 'beinern' in iz njega tvoijenem • koftenak 'Beinhaus' navaja samostalnik kofhenk 'Würfel', in tudi pri Murku, ki piše, 1 da ob pridevniku koften obstaja tudi kofhen, kofhzhen 'beinern'. V narečjih: kor. obir. quste:n (Karničar 1990), kor. podj. kusti3n (Zdovc 1972: 87), kor. rož. qosten (npr. qostena miza) (Šašel 1957: 61), toda dol. kuščien (Smole 1994: 220), nad. koščen 'osseo', tudi hiperkorigirano kostčen 'isto' (Špehonja 2003). V slovenščini je pridevnik koščen pogostejši kot kosten. Arealna razporeditev pridevnikov koščen in kosten ter njunih tvoijenk pa je takšna, da isto narečje ali govor ob pridevniku koščen lahko vsebuje tudi tvorjenko iz kosten (prim. cerkljansko ka'š(č)ien 'koščen' (Kenda-Jež 1994: 342), kašien 'koščen', toda kastenc 'zelo, kot kost trd oreh' (Razpet 2006)). Na bovškem območju pridevnik ni bil zabeležen, a kaže samostalnik kuščenja:k m 'koščak, oreh s trdo lupino in piška-vim ali težko izluščljivim jedrom' (Ivančič Kutin 2007) < sln. *koščen-jak na tvorbo iz variante koščen, kusteni:čje n 'liguster' (Ivančič Kutin 2007) < sln. *kosten-ič-je pa iz kosten. Enako dvojnost ponazarjata gorenjska samostalnika koš'nak 'vrsta oreha' (Kropa - Škofic 1996: 309) < *koščen-jakb in v Pleteršnikovem slovarju na Bled locirano kostenice fpl 'neke majhne, deloma iz kosti narejene sani'. Iz arealne razvrstitve tvorjenk s slovenskima osnovama kost- in košč- je razvidno, da ena osnova ni vezana na konkretno območje, iz česar je mogoče sklepati, da variantnost osnov kost- : košč- ni rezultat internoslovenskih jezikovnih dejavnikov, ampak je razmerje kost- : košč- odraz starejših jezikovnih dogajanj v besedni družini *kostb 'os'. 2.1.2 Drugo slovansko gradivo z indikacijo o osnovi *kost'- ob *kost- 1. Samostalnika na *-ica: (a) Tip sln. koščica: srb./hrv. koščica (Karadžic), hrv. čak. koščica 'koščica (pri sadju)' (Orlec na Cresu - ^ Houtzagers 1985), koščica dem (Bejska Tramuntana - Velčic 2003), koščica 'kost, ^ koščica (pri sadju)' (Split - Magner-Jutronic 2006), blg. dial. koštyca (Banat - BER: 1—1 2, 695), koščica (Stantovci, Brezniško; Boboševo; Šijakovci, Sofijsko - BER: 2, 697). ^ (b) Tip sln. kostica: hrv. kostica 'majhna kost' (Della Bella, Voltic, Stulic), blg. kostica dem, č. kostice 1—1 'ribja kost', slš. kostica 'isto', gl. kosčica. < 2. Pridevnik na *-em,: (a) Tip sln. koščen: srb./hrv. koštan, f a 'ki je iz kosti' (Karadžic), koščan (ARj), mak. dial. koštan 'koščen', blg. košten 'koščen' (BER: 2, 698), č. košteny, r. *koščanyj v ihtn koščanka 'Cyprinus vimba'.6 (b) Tip sln. kosten: srb./hrv. kosten, f a 'ki je iz kosti' (Karadžic), kostem 'osseus' (Daničic), r. kostjanoj 'iz kosti narejen', ukr. kostjanyj/kistjanyj 'isto', č. kosteny 'koščen', p. kosciany 'isto'. Z > O - m o 3. Druge tvorjenke: ^ (a) Pridevnik na *-atb: *kost'atV: hrv. koštat 'z velikimi kostmi, suh', kdščat 'koščen' (ARj); *kostatT>: hrv. N kdstat 'koščen'. (b) Pridevnik na *-avb: *kost'aW: hrv./srb. koštav 'koščen, mršav', r. dial. koščavyj 'suh, mršav', ukr. ko-ščavyj 'koščen', br. dial. kaščavy 'isto', slš. dial. košt'avy 'mršav, suh; oguljen',7 tudi blg. dial. koščav 'čvrst, trden' (Bansko - BER: 2, 697). (c) Pridevnik na *-jb\ *kost'b: csl. koštb 'gracilis' itd.8 (d) Samostalnik na *-ina: Tip sln. koščina: hrv. kdština avgm (Lika - ARj), čak. koščina avgm (Bejska Tramuntana - Velčic 2003), srb. koščina 'kost' (Pirot - Živkovic 1987), kočina avgm < *koščina (južna Srbija - Miletic 1940: 381), blg. dial. koščina 'kost' (BER: 2, 697). (e) Samostalnik na *-yl'b: *kost'-yl'b: srb. koštilj m 'trd oreh, iz katerega je jedro težko dobiti' (Pirot - Živkovic 1987); *kost-yl'b: r. kostylb m 'bergla'.9 (f) Samostalnik na *-urb/a: *kost'ur-: hrv. koštura, koščura (ARj), čak. koščurinje kol n 'kosti' (ČDL); *ko-stur-: hrv. kostur 'skelet' itd. 6 Prim. ESSJa: 11, 186. 7 ESSJa: 11, 186. 8 ESSJa: 11, 187. 9 SP: 1, 112. ^ (g) Samostalnik na *-al'b: W *kost'al'b: slš. koštial' 'velika kost'. N (h) Samostalnik na *-bka: 1 *kostbka: hrv./srb. koska, kocka, mak. koska 'kost, sadna koščica, ribja kost', blg. ^ kdska 'kost', r. kostka 'majhna kost', ukr. kistka 'kost', p. kostka 'koščica, gleženj; 0 igralna kocka', č. kostka, kustka 'koščica, sadna koščica', slš. kostka 'sadna koščica', s gl. kostka 'koščica', dl. kostka 'isto'.10 L Q 2.1.3 Dosedanje razlage gradiva Jezikovno gradivo, ki ob samostalniku *kostb izkazuje nepričakovano soglasniško zaporedje *-šč-, je bilo do sedaj pretežno obravnavano in razlagano le znotraj posai meznih slovanskih jezikov, kjer se pojavlja, v širšem slovanskem kontekstu pa ne. V slovenščini razmerje kost : koščica/koščen fonetično ni pričakovano, saj Z se pričakuje, da bi se tvorba na -ica iz kost odražala kot kostica in ne koščica, ker A samoglasnik -i- v priponi -ica < *-ica v slovenščini in njenih predzgodovinskih p razvojnih stopnjah ne povzroča jotacije oz. mehčanja konzonantne skupine -st-, kot 1 ponazarja sln. dem krastica iz krasta f 'scabies' in vrsta drugih primerov z zaporedij jem -st-i- < *-st-i-, prim. pustiti, bosti, blesti, brstič... V dosedanjih slovenskih zgo-FJ dovinsko-primerjalnih delih vključno z ESSJnastanku glasovnega zaporedja -šč- v 1 koščica pozornost ni bila posvečena, le Ramovš je samostalnika koščica (^ kost f) 9 in peščica (^ pest f) uvrstil med slovenske primere z refleksom jotiranega psl. *st • (Ramovš 1924: 277), a vzroka zanj ni razložil. 2 Skok: 2, 163 je menil, da hrvaške/srbske oblike tipa kdštica : koščica : koščica • niso izvedene iz *kostb, ampak iz manjšalnice *kostbka, v ESSJa: 11, 155sl. pa 1 se s.v. *kostica navedeno hrv. čak. koščica pušča nerazloženo, sln. koščica pa ni omenjeno. Enako se v BER: 2, 697, razlaga bolgarsko narečno obliko koščica in koščina iz *kostbk-ica/ina, medtem ko je koštyca iz * kostica razloženo z razvojem soglasni-ške skupine -st- > -št- (BER: 2, 695). Variantnost izsamostalniškega pridevnika *kostenb : *koščanb se v ESSJa: 11, 155, 186 razlaga z dvema različnima pridevniškima priponama, tj. iz *kost-enb in *kost-janb, prav tako se v ESSJa: 11, 186 za pridevnike tipa hrv./srb. koštav predpostavlja tvorjenost *kost-javb, tj. z variantno pripono *-javb ob *-avb. 2.1.4 Drugačna razlaga razmerja *kost- : *kost'- Poizkus izvajanja fonetično nepričakovanih južnoslovanskih oblik na -ica iz *kostbčica je razumljivo, sprejemljivo pa samo za tiste slovanske (mikro)sisteme, kjer sta rezultata drugega dela psl. konzonantnega zaporedja *-šč- in velara v zaporedju -b-k- (tudi -b-c-) pred i enaka, in sicer -č-, kot npr. v slovenskih narečnih razmerjih puščati (< *pust-ja-ti) : peščina (< *pesbk-ina) : praščič (< *porsb-c-it'b). Pričakovana različna realizacija psl. konzonantnega zaporedja *šč in *-s(t)--bk/-bc-i- kontroli ni dostopna tudi v tistih (mikro)sistemih, kjer se je pričakovani 10 Iz tega samostalnika so po premetu -st- ^ -ts- v posameznih slov. jezikih nastali samostalniki tipa slš. kocka 'kocka'. m o. rezultat -s(t)-bk/-bc-i- > -šč- (verjetno zaradi jezikovne ekonomičnosti) fonetično ^ približal in izenačil z rezultatom iz psl. *šč, kot se je zgodilo npr. v slovenski re- w zijanščini, kjer ima koš'cica enako zaporedje šc kot prašcic 'prašiček' (Steenwijk 1992), ali v Porabju, kjer se sistemski refleks psl. *šč pretežno glasi šk: koškica/ ^ koščica : parš'ki:ček 'prašiček' (SLA) < *porsbčit'bkb. V (mikro)sistemih, kot je npr. slovenski kraški, pa se sistemski refleks psl. 1—1 *šč glasi šc, manjšalnica praščič pa preščic (Štrekelj 1887: 404), kar pomeni, da ^ kraškega košcica ne moremo izvajati iz *kostbčica. Enako velja za hrvaški čakavski sistem. Čakavski refleks psl. *šč je šc, toda manjšalnica *porsbc-it'b se v Orlecu glasi prašcic, v Dračevici na Braču prajcic, na Vrgadi pa pračic < *praščic. Torej različno od tam znane manjšalnice košcica. V Splitu, kjer se refleks psl. *šč glasi šč in kjer bi se tudi refleks *porsbc- N it'b glasil *praščič, je oblika koščica dvoumna, saj bi jo bilo mogoče izvesti iz *kostbčica ali pa tako kot sln. kraško in hrvaško čakavsko iz *kost'-ica, torej iz jotirane konzonantne skupine *st, o kateri je na podlagi slovenščine govoril že Ramovš. V jugovzhodnem srbskem pirotskem govoru se sistemski refleks iz psl. *šč glasi št (npr. ženština 'ženska' < *žen-bšč-ina < *žen-bsk-ina, putišta (kol) '(slabe) poti' ^ *pgt-išče, leštak 'leskov gozd' < *lešč-jakb < *lesk-jakb), toda najde se tudi primer s šč, kot je d'ščica 'deščica' < *dbšč-ica < *dbsk-ica (^ *dbska), ki je glede O refleksa enak šč v v'ščica 'uš' < *vbšbč-ica < *vbšbk-ica/vbšbc-ica ^ *vbšbka/ ^ vbšbca 'pediculus'. V tem govoru znano koščina 'kost' je torej lahko iz *kostbč-ina hh < *kostbk-ina/kostbc-ina (^ *kostbka/kostbcb) ali pa iz *kost'-ina. Bolgarsko narečno koštyca ni nujno nastalo iz *kostica, ampak je lahko re- W fleks *kost'-ica. Dvoumno je tudi z zahodnega bolgarskega območja izvirajoče ^ koščica, ker se tam refleks psl. *šč glasi šč (BDA: 212), zato je tudi ta oblika lahko nastala iz *kost'-ica. Iz predstavljenega sledi, da vseh samostalnikov tipa sln. koščica, ki se pojavljajo v južnoslovanskih jezikih, ni mogoče izvajati po Skokovem vzorcu iz *kostbk-ica, ampak da vsaj dva mikrosistema, tj. slovenski kraški in hrvaški čakavski, kažeta v prid izvajanja iz jotirane osnove *kost'-. Razlagi, ki jo je le za slovenščino predpostavil že Ramovš (1924: 277), pa ostali južnoslovanski primeri na *-ica in *-ina tudi ne nasprotujejo, čeprav bi jih bilo mogoče izvajati tudi iz *kostbk-ica oz. *kostbk-ina. Ker razlaga z jotirano osnovo *kost'- ustreza vsem jslov. primerom tipa sln. koščica, razlaga iz *kostbk-ica/-ina oz. *kostbc-ica/-ina pa ne, menim, da bi bilo pri ugotavljanju, katera je bolj verjetna, treba dati prednost prvi, tj. razlagi z jotirano osnovo *kost'-: *kost'-ica, *kost'-ina. Če se z zornega kota jotirane jslov. osnove *kost'- ocenjujejo razlage slov. tvorjenk tipa hrv./srb. koštan, tipa hrv./srb. koštav 'koščen, mršav' in tipa hrv. čak. košcurinje, pri katerih bi jotiranje in zato variantnost tipa č. košteny : kosteny lahko povzročil obstoj vzglasno alternirajočih slov. pripon *-enb/-janb, *-avb/-javb in *-urb/-jurb,n je mogoče vsaj ugotoviti, da so sicer verjetne, a ne edine možne še zlasti, ker druge tvorjenke tipa hrv. koštat, tipa srb. koštilj in tipa slš. koštial' razlage 11 O priponah s sekundarnim vzglasnim *-j- Varbot 1984: 215sl. ^ s predpostavko o variantni vzglasni priponi ne dopuščajo, ker strukturno enake al- W ternacije, tj. *-atb : **-jatb, *-yl'b : **-jil'b, *-al'b : **-jal'b, vsaj do sedaj niso bile N evidentirane. Machek (1968: 282) je sicer pri slš. koštial' tako kot pri formalno 1 enakem č. košt'al 'štor' problem skušal reševati z ad hoc predpostavko o ekspresiv- ^ nosti tvorbe in obstojem ekspresivne pripone »-'al«, ki pa je npr. č. nosal 'človek z 0 velikim nosom' (^ *nosb 'nasus' - SP: 1, 108), pri katerem bi jo zaradi pomena tudi s pričakovali, ne potrjuje. V kontekstu prepoznane jotirane osnove *kost'- ob *kost-L bi bilo razmerja tipa č. košteny : kosteny mogoče razložiti, da so nastali s tvorbo z Q isto pripono, a variantno osnovo: V č. košteny < *kost'-ent 1 č. kosteny < *kost-ent Z Prav razmerja tipa č. košteny : kosteny so namreč v slovanskih jezikih lahko pov-A zročila reinterpretacijo prvotnih vokalno vzglasnih pripon *-enb, *-avb, *-urb ... v p *-janb, *-javb, *-jurb ... i S 2.1.5 Pridevnik *kost'b(jb) FJ Del besedne družine *kostb f 'os' je tudi pridevnik *kost'b(jb) 'suh, mršav' < *'ta-1 kšen kot kost', prim. csl. koštb 'gracilis', str. koščb 'isto' (ESSJa: 11, 187),12 zato bi 9 bilo pri tvorjenkah z osnovo kost'- možno celo podvomiti, da bi bile izsamostal- • niške. Vendar pa razlagi o izpridevniškosti tvorjenk z osnovo *kost'- nasprotuje 0 dvojničnost variant, ki se potrjuje v večini primerov in tudi pri tvorbah, pri katerih • je izpridevniškost popolnoma izključena, kot npr. pri pridevnikih na *-enb in na 1 *-atb ter samostalnikih na *-urb in na *-yl'b. Vzrok za različen rezultat pri istem besedotvornem vzorcu je po mojem mnenju zato treba iskati v variantnosti samostalniške osnove, ki ji je bila dodana pripona. Pri tvorjenkah *kost-ica, *kost-yl'b, *kost-urb, *kost-atb, *kost-enb je bila tako kot npr. pri nomenu loci *kost-išče osnova samostalnika razumljena kot *kost-, tj. brez ijevskega elementa samostalnika, pri kost'-ica, *kost'-'ina, *kost'-yl'b, *kost'-urb, *kost'-al'b, *kost'-atb, *kost'-anb, *kost'-avb pa kot *kost'-, tj. z alofono varianto -j- ijevskega elementa kot dela samostalniške osnove (tip *medv-enb). 2.1.6 Samostalnika *kost'bka in *kost'bCb Samostalnik *kost-bka ima v besedni družini *kostb poseben položaj, ker je lahko neologistična tvorba iz *kostica po vzoru parov tipa *delavica : delavbka oz. *ba-bica : babbka, kjer je drugi člen v primerjavi s prvim mlajši. 12 V ESSJa: 11, 187, se psl. pridevnik *kost'b(jb) iz samostalnika *kostb izvaja s pripono *-jb(jb). Zaradi konzonantnega zaporedja *st' pridevnik ne more biti tipa *zverbjb ^ *zvérb, saj bi se realiziral v **kostbjb. Možno bi bilo predpostaviti, da je bil samostalnik adjektiviziran s tematskim vokalom in da *kostb(jb) odraža indoevropski tip adjektivi-zacije, ki jo ponazarja sti. tip nabhas-á- 'vlažen' • nábhas- n 'vlažnost', tamasá- 'temen' • támas- n 'tema', tj. *kost'-b, čeprav se ne more izključiti, da ne bi bil tvorjen s pripono *-jb iz osnove *kost-. Pri *kost'-i'ca pričakovan samostalniški neologizem *kost'-bka neposredno ^ ni potrjen. Lahko pa ga prepoznamo v hrv. in srb. denominativnem glagolu koškati w se 'prepirati se, zbadati se, rahlo se medsebojno udarjati, izmenjevati rahle udarce ^ v kost ali kosti' (HER) < *kost'bkati s 13 Drugače o glagolu Skok: I, 161 in Vlajic-Popovic 2002: 89 z op. 41. 14 Ob sln. pêst f, Gsg pesti 'pugnus' peščica nima le vloge manj šalnice od pêst, ampak označuje tudi majhno skupino ljudi ali stvari nasploh (SSKJ). Tako kot koščica je tudi peščica sestavni del osrednjega slovenskega leksikona. Samostalnik je bil na prelomu iz 17. v 18. stoletje zabeležen pri Svetokriškem (eno peshizo [pešico] s sln. -š- < -šč-), v 18. stoletju v Kastelec-Vorenčevem slovarju (ena peszhiza 'pugillus' [pešica] s sln. -š- < -šč-), nato v 19. stoletju pri Murku, kjer nima vloge manjšalnice, ampak je sinonimen s knjiž. pêst hh (pefhiza 'Faust' s sln. -š- < -šč-). Beseda je razmeroma dobro znana v narečjih, kjer se pojavlja v pomenu 'ščepec' (SLA) ali 'prgišče' (SLA), tu pa naj zaradi že znanih dejstev, ^ predstavljenih pri obravnavi koščica, navedem samo primer iz kraškega narečja z zaporedjem šč: peščica 'prgišče' (Štrekelj 1887: 436). Ob peščica je znana tudi varianta pestica, ki jo tako kot sln. kostica v 18. stoletju navaja Gutsman: peftiza 'Fäuftlein'. Gutsmanov slovar prinaša tudi samostalnik pefhzhai 'Ball an der Hand oder Fuß, dlan', 'Flache Hand, dlan', ki je bil kasneje v 19. stoletju zapisan pri Murku in Janežiču, v sodobnem knjižnem jeziku pa peščaj m nastopa le kot anatomski termin, ki označuje mišično blazinico na palčni in mezinčni strani dlani (SSKJ). Tako kot peščica ima tudi peščaj fonetično nepričakovan refleks -šč-, saj je to lahko izsamostalniška tvorba na *-čjb, ki bi se, če bi bila iz pêst tvorjena po enakem algoritmu kot pestica, v slovenščini glasila **pestej. V kontekstu tu obravnavane problematike pa je možno, da v izhodiščni obliki *pqst'čjb > *pqst'ajb soglasnik -j- pripada samostalniški osnovi in da zato primer spada med tiste, ki so v slovanskih jezikih povzročili reinterpretacijo prvotne pripone *-čjb v *-j-čjb > *-jajb (prim. SP: 1, 86). Slovenski peščica primerljiva fonetična realizacija je znana v hrv. čak. peščica 'pest' (Cres - Tentor 1909: 197), peščicu (Asg) 'majhna pest' (Orlec na Cresu - Houtzagers 1985). Skok: II, 645, ki navaja tudi istrsko peščica 'ščepec' in peščina 'manipulus', pa za razliko od hrv. koštica : koščica : koščica teh primerov v odnosu do hrv. pêst f 'pugnum' ne razlaga in k tej besedni družini ne prišteje slovenskemu peščaj enako hrv. peščaj m 'dlan, kosti dlani'. V ARj je hrv. manjšalniška oblika peščica sicer razložena iz *pestčica, za kar pa bi upravičeno pričakovali refleks *peščica oz. *pejčica ipd. Tudi ta južnoslovanski samostalnik torej lahko kaže na enako izpeljavo kot *kost'i'ca: *pqstb ^ *pçst'-ïca. Konzonantno zaporedje šč v hrv. peščaj pa dopušča oceno o enaki izpeljavi: *pqst'ajb = hrv. peščaj, sln. peščaj. ^ terim se zajema, grabi; pest'15 in *uqz-/uqz'- 'vez, jermen',16,17 posamezne znake za W jotiranost osnov pa najdemo tudi izven te skupine (npr. vsaj v č. kostény, slš. koštial', N r. koščdnka). Pojavlja pa se ob ijevskih samostalnikih slovanskega proterokinetičnega 1 tipa in je primerljiva z dvojnostjo nekaterih slovanskih ujevskih osnov, npr. K 0 psl. *medb n, Gsg *medu 'mel': s adj *medv-énb, adj *med-énb (ÉSSJa: 18, 67, 44); Q psl. *ledb n, Gsg *ledu 'glacies': adj *ledv-énb (v hrv. ledven 'glacialis' - Habdelic), adj *led-énb (ÉSSJa: 14, 84). 1 Ker je razmerje tipa *medv-énb : *med-énb tipološko primerljivo z razmerjem tipa Z *kost'-énb : *kost-énb, je verjetno, da so členi tipa *medv-énb in tipa *kost'-énb A odraz istega jezikovnega pojava. Če se variantnost *medv-énb : *med-énb ocenjuje tudi z zornega kota zloženi ke *medv-édb m 'ursus' s paralelo v sti. madh(u)v-ád- m 'isto' in v kontekstu znanja S Na širši areal slov. *pqst'ica lahko kaže srbsko pirotsko peščica, ki ima v tem mikrosistemu sicer vlogo manjšalnice k peská f 'nekaj prgišč požetega žita, iz katerih se naredi snop' < *pqst-bka. Taka sinhrona medparadigmatska vez pa je lahko nastala sekundarno, ker izvorni samostalnik *pqstb v govoru ni ohranjen. Konzonantno zaporedje šč je namreč v tem govoru lahko refleks psl. *šč kot tudi *-st-bk- pred i (gl. zgoraj). V Splitu peščurina pomeni 'močna klofuta' in ima vlogo avgmentativa k pest m 'klofuta' (Magner - Jutronic 2006). Pomen 'klofuta' se je tu iz prvotnega 'pest' razvil po metafori pest = klofuta. Čeprav iz predstavitve v Magner - Jutronic 2006 ni razvidno, ali je splitsko pest še ijevski ali že sekundarni ojevski samostalnik, avgmentativ peščurina izkazuje enako izpeljavo kot hrv. čak. koščurinje kol n 'kosti' (Dračevica na Braču): *pqst'-ur-ina. Znana pa je tudi paralelna tvorba v hrv. peščunica 'ščepec' (Bakar - ARj) < *pqst'-un-ica. V tej besedni družini predstavlja jedrni člen *pqstb f staro pide. zloženko *penku-stH2-i-'petprstje = območje, kjer je/stoji pet (prstov)' (Klingenschmitt 1980: 214, op. 14). 15 Tako možnost nakazuje sln. tvorjenkaprgišče n << *pri/per-g-brst'-bje, ker sln. izglasja -šče ne moremo izvajati iz zaporedja *-st-bje (Furlan 2010: 27 z op. 9). Prim. še hrv. čak. pregršč f, Gsg pregršči (Nemanic 1884: 67) ob sln. dial. grst f, Gsg grsti 'kar se enkrat prime s stisnjeno dlanjo, prgišče', stcsl. gnstb f 'prgišče', hrv. grst f 'prgišče', srb. grst f 'notranji del pesti', blg. gnst f 'pest', r. górstb f 'prgišče', ukr. hórstb f 'isto', br. dial. hors'c', p. garšč f 'prgišče, peščica, polna pest', č. hrst f 'pest, peščica, prgišče', slš. hrst' f, Gsg hrsti 'prgišče, pest, dlan, roka', gl. horšč 'prgišče; šop', dl. gjarsč 'dlan'. 16 Etimološka povezanost s psl. *uqz-ti 'ligare' nakazuje, da je v rekonstruirani variantnosti *u/gQz-/u/ggz'- 'vez, jermen' z primaren. Ob sln. dial. ijevskem samostalniku voz f, Gsg vozi 'Band' (Pleteršnik po Miklošiču) obstaja tudi vzhodnoštajersko vož f, Gsg voži 'vrv; vez, ki veže oba dela cepca' (Pleteršnik) in ob njem z variantnim vzglasjem gož f, Gsg goži 'vez, ki spaja oba dela cepca; obroč, zanka na jarmu za oje' (SSKJ), 'jermen, ki cepca veže z ročajem', 'jermen pri jarmu, s katerim se oje pritrdi na jarem', 'trak, ki pri plugu gredelj povezuje s kolesi' (Pleteršnik), rožansko koroško hož f, Gsg hoži 'gož' (Šašel 1957). 17 Samo v tem primeru je rekonstrukcija vzglasja podana fonetično, tj. z *u- in ne z *v-, ker se vzglasni fonem v nemaloštevilnih slovanskih primerih pojavlja kot refleks psl. *g- < *u- (verjetno prek spirantičnega *y-). o prvotni akrostatični dekliniranosti pide. *medhu > psl. *medb, predstavljajo členi ^ tipa *medv-enb najstarejšo slovansko plast, členi tipa *med-enb pa najmlajšo. Spremenjeno razumevanje samostalniške osnove prvotnih ujevskih osnov je ^ bilo verjetno sproženo v deklinaciji samostalnikov tipa *medb, kjer se je izglasje ne- ^ katerih sklonskih oblik proterokinetičnega vzorca izenačilo z izglasjem istih sklon-skih oblik ojevske deklinacije. Po izpadu izglasnega pide. spiranta *s oz. nazala *m 1—1 in zvišanju artikulacije pide. *o v zgodnjepsl. *u se je izglasje tematskih osnov v ^ imenovalniku in tožilniku ednine fonetično izenačilo z izglasjem istih sklonskih oblik ^ ujevskih osnov, npr. N/Asg *vilku : *medu/sunu ... To pa je sprožilo prehajanje uje- 1—1 vskih samostalnikov med ojevske (npr. sln. sin m, Gsg sina 'sunus' ^ psl. *synb m, Gsg *-u) in ob obstoječih besedotvornih členih tipa *medv-enb verjetno nastajanje tudi neologističnih tipa *med-enb, *medica (= sln. medica 'medeni napitek', hrv./srb. N medica 'isto'), *medišče (= č. medište 'vrhnji del panja, kjer čebele odlagajo med') ..., ki so sledili besedotvornemu postopku ojevskih osnov, za katerega je značilna zamenjava tematskega vokala z novo pripono, npr. *vblk-b m ^ dem *vblč-bcb. Enako relativno kronologijo kot pri nastanku razmerja *medv-enb : *med-enb bi bilo možno prepoznati tudi pri razmerju *kost'-em> : *kost-enb ijevskih samostalnikov, saj tudi ti odražajo prevedbo v ojevsko deklinacijo (npr. sln. pot m, Gsgpöta 'via' ^ psl. *pqtb m). Ijevski in ujevski samostalniki z alternacijo -b : -i-/-bj- oz. -b : -u-/-ov- odra- O žajo slovansko deklinacijo proterokinetičnega tipa, pri kateri pričakujemo, da bodo ^ njihove izpeljanke z vokalno vzglasno pripono tvorjene iz stranskosklonskih osnov ^ na -bj- < *-ei-(V-) oz. *-ov- < *-eu-(V-). Taka tvoijenost se pri ujevskih osnovah po- Z trjuje (npr. csl. medovina 'sicera', blg. medovina 'medeni napitek' ...), pri ijevskih pa W (še?) ni znana, predstavlja pa v odnosu do tipa *medv-enb in tipa *med-enb vmesno ^ stopnjo, ki odraža proterokinetičnost slovanskega deklinativnega vzorca: (a) najstarejša plast kot znak akrostatične dekliniranosti: *medv-enb; (b) mlajša plast kot znak proterokinetične dekliniranosti: **medovb (prim. *synovb); (c) najmlajša plast kot znak tematske dekliniranosti: *med-enb. Možnost, da bi oblike tipa *koščica nastale iz **kostbjica > **kost'ica in da bi bile tipa medovina, ni verjetna. V čakavskem Orlecu na Cresu in Bejski Tra-muntani so znani refleksi tipa košcica, a fonetično zaporedje *-tbj- se tam realizira v -tj-, npr. netjäk 'nečak' (Orlec na Cresu - Houtzagers 1985), netjak 'isto' (Bejska Tramuntana - Velčic 2003) < *netbj-akb. Medtem ko pri slovanskih ujevskih samostalnikih ni sporno, da so bili ujevski že na prajezični stopnji in se je ta priponska karakteristika jasno ohranjala vsaj še v zgodnji praslovanščini, tega za slovanske ijevske samostalnike ni mogoče trditi, ker se med njimi ohranjajo tudi stari konzonantni (npr. *zverb : gr. m, Gsg GnpcO, ki s posameznimi členi odražajo tvorbo tudi še iz konzonantnih osnov, kot je razvidno iz samostalnika *solb f, Gsg *i 'sal' (prim. gr. ata; m, Gsg ataoc;), pri katerem ob starejšem pridevniku iz konzonantne osnove *sol-nb soobstaja tudi neologistični *solbnb iz ijevske. Znak starega konzonantnega samostalnika lahko pri slov. abstraktnem samostalniku *stärostb f 'vetustas' ponazarja samostalnik *stärosta m 'vodja' (sln., p., č., slš.), ki ni izpeljanka iz omenjenega slov. ijevske-ga samostalnika, ampak njegovega konzonantnega predhodnika. Tudi sinonimna ^ razmerja tipa *mokrota : *mokrot'a adj *mokrb 'humidus') so združljiva v prvot-W ni konzonantni osnovi z dentalno pripono *mokro-t-. Samostalnik *kostb še nima konsenzualno sprejetega izvenslovanskega soro-1 dnika. Če izbiramo med najbolj verjetnima možnostma, da je psl. *kostb sorodno ^ z lat. costa f 'rebro' < *kost-eH2 ali pa s het. haštai/haštii- n 'kost' in ob tem tudi z 0 lat. konzonantnim samostalnikom os n, Gsg ossis 'isto',18 je razvidno, da imamo v s vsakem primeru opraviti s staro pide. konzonantno osnovo srednjega spola, ki jo v L slovanskem sistemu posredno lahko nakazuje ukrajinski narečni samostalnik ko° sta f 'os', tudi kosta f 'isto'19 < *kosta/kosta, saj verjetno predstavlja leksikalizirani NApl n *kost-eH2 pide. konzonantne osnove tipa *nebesa/nebesa. Ne glede na to, ali je bila konkretna slovanska samostalniška ijevska osnova 1 na starejših jezikovnih stopnjah tudi ali le konzonantna, je pri iskanju odgovora, kateri jezikovni pojav se odraža v variantnosti osnov *kost'-/kost, pomembno, da se ta Z variantnost pojavlja v besednih družinah, kjer jedrni del predstavlja slovanski A ijevski samostalnik. Prav v njem kot osrednjem členu besedne družine pa verjetno p tudi obstaja vzrok za variantnost osnov *kost'-/kost-. Če bi v slovanskih sistemih i obstajale le variantne tvorbe tipa *kostica : *kost'ica brez ijevskih samostalnikov, S bi bilo v razmerjih tipa *kosti(ca) : *kost'i(ca) mogoče prepoznati tvorbe devi tipa, FJ npr. *bog-yn'i ^ *bogyni, *tysQt'i ^ *tysQti. i 9 3.1 Slovanski samostalnik *kostb in njegov zgodnji praslovanski akrostatični • deklinativni vzorec 0 Komparativna evidenca kaže, da se ijevski in ujevski samostalniki, ki so se praje- • zično deklinirali akrostatično, v slovanskem svetu pojavljajo: 1 (a) s tematskim vokalom prestrukturirani v ojevsko deklinacijo: psl. *dervo n ^ pide. *doru NAsg, Gsg *deru-s; (b) s pripono *-ko-/keH2 prestrukturirani v ojevsko oz. ajevsko deklinacijo: ob psl. *ovbca f ^ pide. *H2oui-s, Gsg *H2eui-es tudi *ovi>cb m (Furlan 2000); (c) brezpriponsko prestrukturirani v proterokinetični deklinativni vzorec: psl. *medb n, Gsg *medu. Proterokinetično deklinirani *medb pa v besedotvornem pogledu s členi tipa *medv-enb še v slovanskem svetu ohranja svojo izgubljeno značilnost prvotno akrostatično dekliniranega samostalnika. Ker smemo enake razmere kot v besedni družini *medb pričakovati pri paralelnih slovanskih ijevskih samostalnikih, lahko členi tipa *kost'-enb tako kot tipa *medv-enb predstavljajo posredni znak, da je slovanski proterokinetični deklinativni vzorec ijevskih ali ujevskih samostalnikov izpodrinil starejšega akrostatičnega, ki je v zgodnjem praslovanskem obdobju vsaj deloma še soobstajal s proterokine-tičnim, a ga je slednji mlajši kot dominanten izpodrinil. Sled prvotne akrostatičnosti pa se je ohranila v besedotvornih produktih tipa *medv-enb oz. tipa *kost'-em,: 18 O laringalni interpretaciji vzglasja v psl. *kostb in lat. costa ter povezavi s het. haštai/ haštii- n 'kost', lat. os n, Gsg ossis 'isto', sti. asthi (NAsg n), Gsg asthnah gl. Lindeman 1997: 153. O problemu vzglasja pri tovrstnih ide. besedah tudi Rousseau 1990. 19 Citirano po ESSJa: 11, 168. Zgodnje praslovansko stanje z znaki obeh deklinacij Nsg *medt Gsg *medve (< *-u-es) : *medu (< *-eu-s) Dsg *medvi (< *-u-ei) : *medovi (< *-eu-ei) h« Nsg *kostb Gsg * kostne (< *-i-es) : * kosti (< *-ei-s) Dsg *kost'i (< *-i-ei) : * kosti (< *-ei ^ *-ei-ei) a Medtem ko so variantne tvoq'enke tipa *medv-em, : *med-enb pri ujevskih osnovah zaradi fonetičnega približanja ojevskim osnovam lahko nastale v različnem času in N je tip *medv-enb zato starejši od tipa *med-enb,20 iste razlage zaradi drugačnih fonetičnih razmer v ijevskih samostalnikih ni mogoče aplicirati na variantnih tvorjen-kah *kost'ica : *kostica ..., saj so lahko nastale sočasno in je bil tip *kost'ica tvorjen iz akrostatično dekliniranega samostalnika, tip *kostica pa iz proterokinetično, ko je bila v zadnjem deklinativnem vzorcu morfemska meja stranskosklonskih oblik na podlagi imenovalniških in tožilniških premaknjena in so se ijevski samostalniki proterokinetičnega tipa v besedotvornem pogledu začeli obnašati kot ojevski:21 O NAsg *kost-b ^ Gsg *kost-i hh Dsg *kost-i Iz tako interpretiranih samostalniških osnov proterokinetičnega tipa so lahko na- ^ stajale tvorbe tipa *kost-ica ..., v katerih se je znak ijevske osnove izgubil. Tudi tvorjenke tipa *kost-bnb so rezultat proterokinetičnega vzorca, kjer se je na osnovo *kost- pritaknila samostojna pripona *-bm,. O takem statusu pripone *-bm, priča npr. csl. pridevnik medv-bm, 'mellis'. 3.2 Slovanski samostalniki tipa sln. rašč f, Gsg rašči kot posredni odraz prvotne akrostatične paradigme ijevskih samostalnikov Dodatni znak, da so se v zgodnjem praslovanskem obdobju ijevski samostalniki verjetno še vedno vsaj delno sklanjali tudi po arhaičnem akrostatičnem deklinativ-nem vzorcu, se lahko vidi v slovanskih samostalnikih, ki jih ponazarja sln. rašč f, Gsg rašči 'rast' (Pleteršnik). Ta v slovenščini soobstaja s proterokinetično deklinira-nim rast f, Gsg rasti 'isto' in tako kot njegova ukr. sinonimna paralela rošč f, Gsg i 'rastje' (Grynčenko) z glasovnim zaporedjem -šč- in -o- tudi v imenovalniku ednine odraža stranskosklonsko osnovo *orst'- akrostatičnega deklinativnega vzorca, ki se je po analogiji prenesla celo v imenovalnik proterokinetičnega vzorca: 20 Ni verjetno, da bi pridevniški tip *med-em> nastal fonetično po delabializaciji iz *medv-enb. 21 Ta značilnost se odraža tudi v zloženkah, kjer ijevski samostalnik kot prvi člen nastopa kot tematski samostalnik, npr. stcsl. sbmrbto-nosbnb 'morifer' ^ sbmntb 'mors' (Vaillant 1974: 750). ^ Nsg *orstb >> *orst'b = sln. rašč, ukr. r0šč W Gsg *orst'e >> *orst'-i = sln. rašči/* orst'-e = ukr. rošči Z 1 Medtem ko sklanjatveni vzorec sln. rašč kaže, da je prvotno akrostatično deklini-^ rani samostalnik s posplošeno osnovo *orst'- prešel v proterokinetično deklinacijo O (prim. sln. Gsg rašči), je ukr. samostalnik začel pridobivati značilnosti ajevsko des kliniranega samostalnika (prim. ukr. Gsg rošči < *orst'-é). Ker je ob tem gradivu L znan tudi ajevski samostalnik *orst'a 'incrementum' (= sln. rašča f 'rast', ukr. dial. 0 rošča 'isto' ...), je verjetno, da je samostalniški tip *orst'a lahko zadnji rezultat22 nekdaj akrostatično dekliniranih praslovanskih ijevskih samostalnikov. Z 1 3.2.1 Psl. *žedb/žed'- 'žeja' : *lqd'a Enake razmere je mogoče opaziti v besedni družini *¿qdéti 'cupere', kjer je ijevski Z samostalnik proterokinetičnega tipa *žqdb f, Gsg *žqdi znan v hrv. žed f, Gsg žedi A 'žeja' (ARj), toda srb. žed f z Gsg žedi in Asg žed/žedu (ARj) odraža akrostatični p tip z delnim prehodom v proterokinetičnega (gen. žedi), delnim pa med ajevske i samostalnike (Asg žedu), tako da je *žqd'a 'sitis' (= hrv. žeda, blg. žažda ...) končni S rezultat prvotnega akrostatično dekliniranega samostalnika *žqdb/žqd'- f 'žeja'. K 1 3.2.2 Psl. *UQzb/uQz'- 'vez' : *uQz'a 9 Podobno stanje najdemo tudi v besedni družini *uqz-ti 'ligare'. V slovenščini ob • ijevskem samostalniku vöz f, Gsg vozi 'Band' (Pleteršnik po Miklošiču) < *uQzb 2 0 obstaja tudi samostalnik tipa sln. rašč v vzhodnoštajerskem vöz f, Gsg voži 'vrv; • vez, ki veže oba dela cepca' (Pleteršnik) in z variantnim vzglasjem gož f, Gsg goži 1 'vez, ki spaja oba dela cepca; obroč, zanka na jarmu za oje' (SSKJ). Toda v spolu in imenovalniku enako slovin. ggž f, Gsg gqže 'jermen, ki cepca veže z ročajem' (Lorentz PW) in č. dial. houž 'vrv pri plužnem kolesu' (ČJA: 3, 142-143), stč. húž f, Gsg é 'vrv' (MSS) < *gqz'e kažeta na prehod v ajevsko deklinacijo, katere končni rezultat je sln. goža f, stč. huže f (MSS) < *gQz'a < *uQz'a. 3.2.3 Psl. *ndb/rbd'- 'rja' : *nd'a Ob arealno širokem *rbd'a f 'rja' ijevski samostalnik proterokinetičnega tipa **ndb f, Gsg **rbdi ni znan, toda č. rez f, Gsg rzi 'rja' (ob rez m, Gsg u 'isto'), ki se navadno razlaga kot sekundarni produkt iz *rbd'a = stč. rzé (prim. Machek 1968: 513), ima enake značilnosti kot sln. rašč, Gsg rašči oz. srb. žed f, Gsg žedi in zato lahko odraža razvojno stopnjo *rbd'b f, Gsg *rbd'-i iz prvotno akrostatično dekliniranega samostalnika *rbdb/rbd'- f 'rja'. 3.2.4 Psl. *sušb/sus'- 'suša' : *sús'a V besedni družini pridevnika *suhb 'siccus' obstaja ijevski abstraktni samostalnik proterokinetičnega tipa *sušb f, Gsg *suš-i 'siccitas' (= dl. suš f, Gsg y 'suša') pa tudi 22 V zvezi z novoakutiranim korenskim tonemom pri večini tu prepoznanih slovanskih neologističnih tvorbah na *-ja naj opozorim na Kapovic 2007, kjer je postavljena teza, da so slov. samostalniki na *-ja s tovrstno korensko intonacijo mladi. končni rezultat prvotno akrostatično dekliniranega ijevskega samostalnika *sus'a 'siccitas' (= hrv. suša, čak. suša, r. suša ...). Da je vmesna stopnja *sušb/sus'- pridobivala značilnosti ajevsko dekliniranega samostalnika, pa ponazarjata č. souš f, Gsg souše < *sus'e in slš. suš f, Gsg e. 4 Za zaključek 23 Sln. pkm. oblika odraža refleks zgodaj podaljšanega novoakutiranega o tipa kouža < *koža (Ramovš 1935: 185). c fS 3.2.5 Psl. tip *dobrotbdobrot'- 'dobrota' : *dobrot'a Tudi pri sinonimnih razmerjih *dobrotb : *dobrot'a (npr. p. dobroc : hrv. dobroca) bi ^ bilo v členu *dobrot'a prav tako mogoče prepoznati sled stare akrostatičnosti ijev-skih samostalnikov. Samostalniki tipa *mokrot'a : *mokrot'a (prim. hrv. mokroca (Lika - ARj) : kajk. mokroča (Lipljin 2002) = sln. pkm. mokrOuča2) zato niso samo posredni znaki za obstoj ijevskega abstraktnega samostalnika, ampak da so se ti v zgodnji praslovanščini verjetno deklinirali tudi po akrostatičnem vzorcu *mokrotb/ N mokrot'- f. m o. Čeprav slovanski deklinacijski sistem ijevskih in ujevskih samostalnikov potrjuje le obstoj proterokinetičnega deklinativnega tipa NAsg *kostb/sym,, Gsg * kosti/ synu ..., starejšega akrostatičnega, ki se v nekaterih drugih indoevropskih jezikih še O ohranja (npr. v vedski stari indijščini, hetitščini, grščini ...), pa ne, nekatere slovan- '.d ske tvorjenke iz ijevskih samostalnikov nakazujejo, da so bile izpeljane iz samo- hh stalniških predlog z jotiranim izglasjem osnov, ki lahko izvirajo iz akrostatičnega N deklinativnega tipa. V slovanskih razmerjih tipa *kostb : *kost'ica/kost'ina/kost'- W -énb ... (tudi *pqstb : *pqst'ica/pqst'ina, *gbrstb : *pri/per-gbrst'bje v sln. prgi- ^ šče ...), ki so glede variantnega zaporedja -st- : -st'- primerljivi z zaporedjem -d- : -dv- v razmerju *medb : *medvem,, pri katerem na staro akrostatično paradigmo ob zloženki *medv-ed-b in pridevniku *medvem, kaže tudi sorodno gradivo v sti. mádhu n, Gsg mádhvah oz. gr. n, Gsg uoc;, je glasovno zaporedje *-st'- zato lahko posredni znak, da so se ti ijevski samostalniki v zgodnji praslovanščini vsaj deloma še deklinirali tudi po akrostatičnem tipu, ki ga je kasneje izpodrinil mlajši, a dominanten proterokinetični tip *kostb f, Gsg *kosti. Sledove zgodnjepraslovanske akrostatične deklinacije ijevskih samostalnikov je mogoče prepoznati tudi v samostalnikih tipa sln. rašč f, Gsg rašči (ob ukr. r0šč f, Gsg i 'rastje'), ki z glasovnim zaporedjem -šč- < *-st'- predstavljajo vmesno stopnjo pri prehajanju akrostatično dekliniranih samostalnikov med slovanske ja--samostalnike tipa *órst'a 'incrementum' = sln. rašča f 'isto', ukr. dial. mšča. V to skupino je mogoče prišteti psl. *žqdb/žqd'- 'žeja' : *žqd'a, *UQzb/uQz'- 'vez' : *UQz'a, *rbdb/rbd'- 'rja' : *rbd'a, *sušb/sus'- 'suša' : *sús'a, psl. tip *dobrotb/dobrot'- 'dobrota' : *dobrot'a. ^ Viri in literatura M N ARj = Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, Zagreb: JAZU, 1880-1976. 1 BDA = B"lgarski dialekten atlas I—III: fonetika, akcentologija, leksika, Sofija: Kni-goizdatelska k"šta Trud, 2001. 0 BER = B"lgarski etimologičen rečnik I—, Sofija: B"lgarska akademija na naukite, 1971—. L Boškovic 1975 = Radosav Boškovic, Tragovi praslovenske deklinacije osnova na i s redukovanim osnovinskim suffiksom u casus obliqui, v: Radosav Boškovic, Odabrani članci i razprave, Titograd: Črnogorska akademija nauka i umje-tnosti, 1978, 410—412. 1 ČJA = Cesky jazykovy atlas 3, Praha: Akademia, 1999. ESJS = Etymologicky slovnikjazyka staroslovenskeho I—, Praha: Akademia, 1989—. Z ESSJ = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I—V, avtorji gesel France Bezlaj — Marko Snoj — Metka Furlan, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU (izd.) — Mladinska knjiga (zal.), 1976—2007. i ESSJa = Etimologičeskij slovar' slavjanskih jazykov: praslavjanskij leksičeskij fond 1—, Moskva: Nauka, 1974—. FJ Furlan 2000 = Metka Furlan, Praslovansko *ovi>cb (m.) : *ovbca (f.), v: Studia etymologica Brunensia 1, ur. Ilona Janyškova — Helena Karlikova, Praha: Euroslavica, 2000, 163—171. vo ' ' • Furlan 2007 = Metka Furlan, Besedna družina kot metoda etimološkega raziskovanja slovanskega leksikalnega fonda, v: Slovenska etimologija danas: zbornik simpozijuma održanog od 5. do 10. septembra 2006. godine, ur. Aleksandar Loma, Beograd: Institut za srpskijezik SANU, 2007, 428—429. Furlan 2008 = Metka Furlan, O slovenskih parih tipa kost : koščica ali o nastanku razmerja -st- : -šč-i- (K identifikaciji zgodnjepraslovanske deklinacije ije-vskih samostalnikov), Jezikoslovni zapiski 14 (2008), št. 1, 7—27. Furlan 2010 = Metka Furlan, Posebna tvorba kolektivnih samostalnikov na -ajne v cerkljanskem narečju, Jezikoslovni zapiski 16 (2010), št. 2, 35—43. Grynčenko = Borys Grynčenko, Slovar' ukrajins'kojimovy I—IV, u Kyjivi, 1907—1909. Gutsman = [Ožbalt Gutsman =] Oswald Gutsmann, Deutsch-windisches Wörterbuch mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichem abstammenden Wörter, Klagenfurt, 1789. (Obrnjena izdaja tega slovarja: Ludwig Karničar, Deutsch-windisches Wörterbuch ..., auf Slowenisch-Deutsch umgekehrt und bearbeitet von Ludwig Karničar, Graz: Institut für Slawistik der Universität, 1999 (Slowenistische Forschungsberichte 3).) HER = Hrvatski enciklopedijski rječnik, ur. Ljiljana Jojic — Ranko Matasovic, Zagreb: Novi Liber, 2003. Houtzagers 1985 = H. Peter Houtzagers, The Cakavian Dialect of Orlec on the Island of Cres, Amsterdam: Rodopi, 1985 (Studies in Slavic and General Linguistics 5). Ivančič Kutin 2007 = Barbara Ivančič Kutin, Slovar bovškega govora, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007. m o. Janežič 1851 = Anton Janežič, Popolni ročni slovar slovenskega in nemškega jezi- ^ ka, U Celovcu: V založbi J. Sigmundove knjigarnice, 1851. Kalsbeek 1998 = Janneke Kalsbeek, The Cakavian Dialect of Orbanici near Žminj ^ in Istria, Amsterdam - Atlanta: Rodopi, 1998 (Studies in Slavic and General ^ Linguistics 25). Kapovic 2007 = Mate Kapovic, The *völ'ä-Type Accent in Slavic, v: Tones and 1—1 Theories: Proceedings of the International Workshop on Balto-Slavic Accen- ^ tology, ur. Mate Kapovic - Ranko Matasovic, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 2007, 89-104. Karničar 1990 = Ludvik Karničar, Der Obir-Dialekt in Kärnten: die Mundart von Ebri-ach/Obirsko im Vergleich mit den Nachbarmundarten von Zell/Sele und Trögern/ Korte (Phonologie, Morphologie, Mikrotoponymie, Vulgonamen, Lexik, Texte), N Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1990. Kastelec - Vorenc = Jože Stabej, Slovensko-latinski slovar, po: Matija Kastelec -Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1680-1710), Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, 1997 (Slovarji). Kenda-Jež 1994 = Karmen Kenda-Jež, Besedišče cerkljanskega narečja: zasnova narečnega slovarja (A-K): magistrska naloga, Ljubljana, 1994. (Tipkopis.) Klingenschmitt 1980 = Gert Klingenschmitt, Zur Etymologie des Lateinischen, v: Lautgeschichte und Etymologie: Akten der VI. Fachtagung der Indogerma- © nischen Gesellschaft Wien, 24.-29. September 1978, ur. Manfred Mayrhofer ^ - Martin Peters - Oskar E. Pfeiffer, Wiesbaden: Dr. Ludwig Reichert Verlag, hh 1980, 208-222. LiAKZ = Datoteka ledinskih imen Agencije Republike Sovenije za kmetijske trge in W razvoj podeželja (stanje 2003), hrani Etimološko-onomastična sekcija Inšti- ^ tuta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Lindeman 1997 = Fredrik Otto Lindeman, Introduction to the »Laryngeal Theory«, Innsbruck: Innsbrucker Beiträge zur Sprachwissenschaft, 1997. Lipljin 2002 = Tomislav Lipljin, Rječnik varaždinskoga kajkavskoggovora, Varaž-din: Garestin, 2002. Lorentz PW = Friedrich Lorentz, Pomoranisches Wörterbuch I-III, Berlin: Akademie Verlag, 1958-1971. Machek 1968 = Vaclav Machek, Etymologicky slovnikjazyka českeho, druhe, opra-vene a doplnene vydani, Praha: Nakladatelstvi Československe akademie ved, 1968. Magner - Jutronic 2006 = Thomas F. Magner - Dunja Jutronic, Rječnik splitskog govora = A Dictionary of Split Dialect, Zagreb: Durieux - Dubrovnik University Press, 2006. Merku 2007 = Pavle Merku, Materiali per un dizionario del dialetto sloveno del Torre = Gradivo za slovar terskega narečja, hrani Etimološko-onomastična sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. MSS = Jaromir Belič - Adolf Kamiš - Karel Kučera, Maly staročesky slovnik, Praha: Statni pedagogicke nakladatelstvi, 1978. Mukič 2005 = Franček Mukič, Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar, Szom-bathely: Zveza Slovencev na Madžarskem, 2005. ^ Miletic 1940 = Branko Miletic, Crmnički govor, v: Srpski dijalektološki zbornik (Beograd) 9 (1940), 209-663. N Murko 1833 = Anton Janez Murko, Slovénjko-Némjhki in Némjhko-Slovénski rozh- ni befédnik: Slovénjko-Némjhki Dél, V' Grâdzi: Janes Lavre Greiner, 1833. ^ Nemanic 1884 = David Nemanic, Cakavisch-Kroatische Studien, Wien: In Commission bei Carl Gerold's Sohn, 1884. s Novak 1996 = Franc Novak, Slovar beltinskega prekmurskega govora, priredil in uredil Vilko Novak, Murska Sobota: Pomurska založba, 21996 (32009). 0 Pleteršnik = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar 1894-1895: elektronska izdaja, ur. Metka Furlan - Helena Dobrovoljc - Helena Jazbec, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU - Kamnik: Amebis, 2006. 1 Pohlin = Marko Pohlin, Tu malu besedishe treh jesikov. = Das ist: das kleine Wör- terbuch in dreyen Sprachen. = Quod est: parvum dictionarium trilingue, Laibach: gedruckt und zu haben bey Johann Friedrich Eger, 1781. (Faksimile: A Tu malu besedishe treh jesikov = Das kleine Wörterbuch in dreyen Sprachen: 1781, München: Dr. Dr. Rudolf Trofenik, 1972 (Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen 9).) S Ramovš 1924 = Franc Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika II: konzo- nantizem, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1924. 1 Ramovš 1935 = Historična gramatika slovenskega jezika VII: dialekti, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1935. • Ramovš 1997 = Zbrano delo 2, ur. Jože Toporišič, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1997 (Razred za filološke in literarne vede, Dela 23/II). • Razpet 2007 = Marko Razpet, Kako se reče po cerkljansko, Cerkno: Založništvo Jutro, 2007. Rousseau 1990 = André Rousseau, L'alternance *k-/0- à l'initiale des mots en indoeuropéen, v: La reconstruction des laryngales, Paris: Société d'Edition Les Belles Lettres, 1990, 149-180. Skok = Petar Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I-IV, Zagreb: JAZU, 1971-1974. SLA = Gradivo za Slovenski lingvistični atlas, hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Smole 1994 = Vera Smole, Oblikoglasje in oblikoslovje šentruperskega govora: doktorsko delo, Ljubljana, 1994. (Tipkopis.) SP = Slownik praslowianski I-, Wroclaw idr.: Wydawnictwo Polskiej Akademii Nauk, 1974-. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika I-V, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1970-1991. Steenwijk 1992 = Hans Steenwijk, The Slovene Dialect of Resia: San Giorgio, Amsterdam - Atlanta: Rodopi, 1992 (Studies in Slavic and General Linguistics 18). Szemerényi 1970 = Oswald Szemerényi, Einführung in die vergleichende Sprachwissenschaft, Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 1970. Šašel 1957 = Jaroslav Šašel, Rožanski narečni besednjak, rokopis, hrani Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. m o. Škofic 1996 = Jožica Škofic, Glasoslovje, oblikoslovje in besedišče govora Krope ^ na Gorenjskem: doktorska disertacija, Ljubljana, 1996. (Tipkopis.) Špehonj a 2003 — Nino Špehonja, Besednjak Nediško-Taljansko, Cividale, 2003. Štrekelj 1887 — Karl Štrekelj, Morphologie des Görzer Mittelkarstdialektes mit be- ^ sonderer Berücksichtigung der Betonungsverhältnisse,Wien: In Commission ^ bei Carl Gerold's Sohn, 1887. Tentor 1909 — Mate Tentor, Der čakavische Dialekt der Stadt Cres (Cherso), JA 30 ^ (1909), 146-204. Težak 1981 — Stjepko Težak, Ozaljski govor, v: Hrvatski dijalektološki zbornik V, Zagreb: Jugoslavenska akademija nauka i umjetnosti, Razred za filološke znanosti, 1981. Tominec 1964 — Ivan Tominec, Crnovrški dialekt: kratka monografija in slovar, N Ljubljana: SAZU, 1964. Tornow 1989 — Siegfrid Tornow, Burgenlandkroatisches Dialektwörterbuch, Berlin: Otto Harrassowitz, 1989. Vaillant 1958 — André Vaillant, Grammaire comparée des langues slaves II: morphologie, Paris: IAC, 1958. Vaillant 1974 — Grammaire comparée des langues slaves IV: la formation des noms, Paris: Éditions Klincksieck, 1974. Vasmer — Max Vasmer, Etimologičeskij slovar' russkogo jazyka I-IV: perevod s © nemeckogo i dopolnenija člena-korrespondenta AN SSSR O. N. Trubačeva, ^ Moskva: Progress, 21986-1987 ('1964-1973). Varbot 1984 — Žanna Ž. Varbot, Praslavjanskaja morfonologija, slovoobrazovanije N i ètimologija, Moskva: Nauka, 1984. Velčic 2003 — Nikola Velčic, Besedar Bejske Tramuntane, Mali Lošinj - Beli - Ri- ^ jeka: Adamic, 2003 (Čakavska biblioteka 11). Vlajic-Popovic — Jasna Vlajic-Popovic, Istorijska semantika glagola udaranja u srpskom jeziku: preko etimologije do modela semasiološkog rečnika, Beograd: Institut za srpski jezik SANU, 2002. Zdovc 1972 — Paul Zdovc, Die Mundart des Südöstlichen Jauntales in Kärnten: Lautlehre und Akzent der Mundart der »Poljanci«, Wien: Kommissionsverlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1972. Živkovic 1987 — Novica Živkovic, Rečnikpirotskog govora, Niš: Prosveta, 1987. Identifying the Early Proto-Slavic Acrostatic Declension of /-Stem Nouns E Summary i ^ Although the Slavic declension system of z'-stem and w-stem nouns only confirms O the existence of the proterokinetic declension type NAsg *kostb/synb, Gsg *kosti/ s synu, etc. 'bone/son', but not the older acrostatic type, which is still preserved in L some other Indo-European languages (e.g., in Vedic Sanskrit, Hittite, Greek, etc.), 0 some Slavic derivatives from z'-stem nouns show that they were derived from nominal forms with stems with final jotation, which may have developed from the acrostatic declension type. In Slavic relations of the type *kostb : *kost'ica/kost'ina/ 1 kost'-énb etc. (also *pqstb 'fist': *pqst'ica/pqst'ina, *gbrstb 'fist': *pri/per-gbrst'bje >> Sln. prgišče 'handful' etc.)—which with regard to the variant sequence -st- : Z -st'- are comparable to the sequences -d- : -dv- in the relationship *medb 'honey' : A *medvénb, in which the old acrostatic pattern, alongside the compound *medv-ed-b p 'bear' and the adjective *medvénb, is also indicated by related material in Skt. mad-i hu n, Gsg madhvah 'honey' and Gk. n, Gsg -uoc; 'intoxicating drink'—the pho-S nological sequence *-st'- may therefore be an indirect sign that in early Proto-Slavic FJ these z'-stem nouns continued to be at least partly declined following the acrostatic 1 pattern, which was latter supplanted by the younger and dominant proterokinetic 9 type *kostb f, Gsg *kosti. Traces of the early Proto-Slavic acrostatic declension of z'-stem nouns can 0 also be identified in nouns of the type Sln. rašč f, Gsg rašči 'vegetation' (alongside • Ukr. r0šč f, Gsg -z' 'vegetation') that, with the phonological sequence -šč- < *-st'-, 1 represent an intermediate stage in the transition of acrostatically declined nouns among ja-stem nouns of the type *órst'a 'vegetation' = Sln. rašča f 'idem', Ukr. dial. mšča. To this group may be added PSl. *žqdb/žqd'- 'thirst' : *žqd'a, *UQzb/uQz'-'bond' : *UQz'a, *rbdb/nd'- 'rust' : *nd'a, *sušb/sus'- 'drought' : *sús'a, and the PSl. type *dobrotb/dobrot'- 'goodness' : *dobrot'a.