St. 50 (1185) Leto XXIII NOVO MESTO četrtek
A
W 14. decembra 1972
Graja in pohvala poslancu
Poslanec Franc Korelc je bil zaradi napačnega glasovanja v zadevi Vujčič grajan
Ne na Vzhodu ne na Zahodu!
Predsednik republike Josip Broz Tito s soprogo Jovanko se že več dni mudi na uradnem obisku v Sloveniji, kamor je dopotoval minulo soboto. V ponedeljek popoldne je položil venec na grobnico narodnih herojev v Ljubljani, nato so mu v poslopju republiške skupščine izročili najvišje slovensko lovsko odlikovanje, nakar je imel v veliki unionski dvorani govor na
Kočevje - O izkoriščanju
Pjtega časa mladih, klubu in r*topništvu mladih bodo med ,V8im razpravljali na današnji “^občinske konference Zveze •ttadine.
BREŽICE - Odbor za organi-tiClJ° mladinskega prvenstva v *®}?astiki za posameznike se bo “•sestal že drugič.
Z? 0 - Medobčinski svet ~\rosayje je v torek obravnaval za izdajo zakona o oseb-delu občanov in preveril zaničevanje sklepov, ki jih je na seji 2. novembra.
. fREBNJE - Včeraj popoldne oj razgovor o uresničevanju ^vnih dopolnil, vodil ga je Beznik, podpredsednik ^bliske konference SZDL. ^EVnica - Jutri popoldne denr 0 v Sevnici sestali štu-JNje z direktorji delovnih orga-predsedniki delavskih u °v» predstavniki druž-o, ^političnih organizacij, skupščine in izobrazile skupnosti. Govorili bodo azv°ju občine in sodelovanju.
^vnica vztraja
zakonodajalca so ne-nij^ e’' so menili odborniki sev-*jj v°°činske skupščine, ko so na ^ojpj P°nedeljek govorili o koncu Predl°ga v republiški skup-niauj’ • s‘cer pomenil eno ali vsaj
y *epuhrl*(lravstvenega zavarovania Jih u-in predvsem manj bole-2ayarJ^lc pri zdravstvenih uslugah 0d£**v med regijami. občin^H^i so naročili predsedstvu skupščine in vodstvom tted0^0po^tičnih organizacij, naj* ♦ttjh *° problematiko vsem de-iltav^ *nam celjskega Zavoda za jy®P° zavarovanje. Predstav-^ “J naJ bi se v organih Za-2dravstveno zavarovanje za-samoupravno dogovaija-ostalimi regijami. Malo več nlla da se bo zadeva le premak-tujg !fcyniŠki zakonski predlog po-jt Cjc 7iXe let*) daje tudi dejstvo, da °bc^KS v petek zaprosil sevniško skupščino za gradivo o ^ J^sanju. Predsedstvo občin-bo zaprosilo tudi za ^eta sd£r‘ predsedniku izvršnega f^Rovrv. Marjanu Marincu za r 0 svoji pobudi.
A.Z.
^Lobe občini ena skupnost
Ribnica in Kočevje ena skupnost za var-| ^^^ookolja - Različna mnenja o članstvu
^ga o^Pnem sestanku iniciativni Zavar«* Za Ustanovitev skupno-^niov v °!c?1ja Ribnica in pred-^ je bil *eo*J1isije za varstvo okolja,
* takoi kratkim v Ribnici, so ^^^Jftorazumeli, naj bi za ob-
Predsednik Vipotnik v P**ide na sejo
^dne^hn10’vt16, decembra 'do-
* finske v v Novem mestu 7. seja
bod« uerence SZDL> na !ednika »ir 0°^.navzočnosti pred-Sa Viiv5n Slovenije, tov. Ja-^evaniu . l01’ razPrdvljali o ures-Ji^vnih . stavnih dopolnil ter o h^ah ob^ - statutarnih oprede-r r°čala k!! In, *aaievn»h skupnosti.
£?nie mo?^ i °m*stia “ eviden-
* nike i. *!1 kandidatov za od-,c4e. Član; {.	družbene	funk-
o i.c^ ^ncc bodo sklepah i°,Niškem n°Y'tvi časopisno za-Jj$T“ t^Ja »DOLENJSKI ?Pyitev ini,® možnosti za usta-rn.. ♦ radijske postaje v 5db°j 2 s, u- Ustanovili bodo tudi SZDl vaJOVska vprašanja pri *-v Novem mestu.
močje obeh občin ustanovili le eno skupnost za varstvo okolja. Vsi so se strinjali, naj bo sedež skupnosti v Ribnici.
Enotnega mnenja so bili tudi, naj se industrija razvija v skladu z naravnimi možnostmi, kar pomeni, da na tem koncu ne bi smeh ustanavljati podjetij, ki potrebujejo veliko vode. Skupnost se bo zavzemala za čisto okolje. Vendar ne bo zahtevala, naj bi tovarne čez noč uredile vse tisto, česar doslej niso.
Zelo različnega mnenja pa so bili prisotni o članstvu v skuonosti za
(Nadaljevanje na 4. strani)
Skupnega sestanka pred ustanovitvijo skupnosti za varstvo okolja so se udeležili predstavniki iz kočevske in ribniške občine. Prisotni so menili, naj bi bila le ena deupnost za obe občini, ki naj bi imela sedež v Ribnici. Razgibano sejo je vodil Bogo Abrahamsberg — (Foto: Primc)	mr	'	*•*•*■	■	■	"•	■	'mm	'	*	-	-
Predsednik Tito govori političnemu aktivu Ljubljane in Slovenije v unionski dvorani. (Foto: Marjan Oglič)
PREDSEDNIK REPUBLIKE NA OBISKU V SLOVENIJI
V ponedeljek je položil venec na grob lico narodnih herojev v Ljubljani, nato pa govoril ljubljanskemu in slovenskemu političnemu aktivu - Zvečer
svečana večerja v Skupščini
zboru ljubljanskega in slovenskega političnega aktiva. Po zboru je bil gost na svečani večerji, ki mu jo je priredil v poslopju skupščine predsednik Sergej Kraigher s soprogo. Med večerjo sta predsednika Tito in Kraigher izmenjala zdravici.
Čas od polaganja venca na grobnico herojev do večerje, pred katero je Partizanski invalidski pevski zbor zapel dragemu gostu nekaj borbenih pesmi, je predsednikova soproga Jovanka izrabila za ogled zavoda za rehabilitacijo mladine v Kamniku in ljubljanskih kliničnih bolnišnic.
Nji zboru ljubljanskega in slovenskega političnega aktiva v
Mirna: borci terjajo zdravnika
Tudi na letni skupščini organizacije zveze borcev na Mirni so grajali odnos novomeškega zdravstvenega doma do podeželskih ambulant. Borci zahtevajo, naj zavod poskrbi za stalnega zdravnika splošne prakse in zobozdravnika na Mirni. Sicer novo zdravstveno postajo na Mirni naj bi opremili tudi s sodobnejšo opremo, glede sedanjega stanja, ko so brez svojih zdravnikov, pa terjajo javni odgovor.
veliki unionski dvorani so pred predsednikom Titom govorili Vinko Hafner, sekretar komiteja mestne konference ZKS Ljubljana, inž. Peter Kunc, direktor jeseniške železarne, Jože Globačnik, vršilec dolžnosti predsednika Zveze sindikatov Slovenije in Stane Gavez, pred-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Poslej: načrtno delo sveta
V torek dopoldne je bila v Novem mestu seja izdajateljskega sveta našega lista. Člani so ocenili delovanje pokrajinskega glasila SZDL za obdobje april-november 1972 in s kritičnimi pripombami svetovali, kaj kaže v domačem tedniku še izboljšati. Razpravljali so o obsegu stalnih komunskih strani v listu in se dogovorili za načrt svojega dela v prihodnje. Ogledali so si novi tehnični oddelek Dolenjskega lista, ki začenja^ s časopisno proizvodnjo, hkrati pa so se seznanili z možnostmi glede večjega obsega komunskih strani v prihodnjem letu.
Žal se posvetovanja niso udeležili člani sveta in predstavniki ObK SZDL iz občin Metlika, Ribnica, Črnomelj in Trebnje. O poteku seje in njenih sklepih bomo v kratkem obširneje poročali
Novomeški koncert amfoničnega orkestra RTV Ljubljana, ki ga je vodil dirigent Samo Hubad, solist pa je bil violinist Dejan Bravničar, je prejšnji teden pomenil pravo doživetje za učence osnovne šole „Katja Rupena“ - (Foto: Bojan Kovač, foto krožek OŠ Katja Rupena)
Najboljša v Sloveniji
KS Mirna bo prejela vrhunsko zvezno nagrado
Že doslej so mirensko krajevno	oelo krajevnih družbeno-političmh
skupnost marsikje dajali za zgled,	organizacij in društev, udejstvovala
Pri svojem delu se ni izkazala samo z	se je na socialno zdravstvenem pod*
organiziranjem popravila potov, ure-	ročju ter v pripravljanju splošnega
janju kopališča in zunanje podobe	ljudskega odpora.
Mirne ter drugih krajev, temveč je	Vrhunska zvezna nagrada, ki jo
zgfeano podpirala in spodbujala tudi bo krajevna skupnost Mirna dobila
za dosežke v letu akcije „Krajevna skupnost in‘družina“, bo v vsaki izmed šestih jugoslovanskih republik podeljena samo po eni krajevni skupnosti. To pomeni, daje po oceni organizatorjev te akcije mirenska krajevna skupnost najboljša v Sloveniji. Zvezno priznanje bo prejel tudi predsednik sveta te krajevne skupnosti Ivan Janežič, ki je s svojim požrtvovalnim in vestnim delom zelo veliko pripomogel, da je KS Mirna dosegla tolikšne uspehe.
Razen vrhunske zvezne nagrade, ki znaša 3000 dinarjev, bodo delavnim krajevnim skupnostim podelili še druga priznanja. Tako bo KS Šentrupert prejela diplomo, podobno pa tudi nekatere druge krajevne skupnosti na Dolenjskem.
M. L.
V začetku tedna je prevladovalo suho in razmeroma toplo vreme, z dnevnimi temperaturami tudi do 9 stopinj Celzija nad dolgoletnim povprečjem.
Tudi do konca tedna bc prevladovalo še suho vreme, brez večjih ohladitev.
Poslanec Franc Korelc je poizkušal na skupni seji občinskega komiteja ZK Kočevje in izvršnega odbora SZDL prikazati svoje vzdržanje pri glasovanju v zadevi Vujčič kot protest proti slabemu informiranju poslancev in proti nekaterim drugim nepravilnostim. Poudaril je tudi, da je pripravljen vrniti poslanski mandat in odstopiti kot direktor ITAS, če meni SZDL in ZK, da je to potrebno.
Prisotni so v dolgi razpravi zelo stvarno in človeško obravnavah celotno dosedanje delo Franca Ko-relca. Poudarili so, da njegovo vzdržanje pri glasovanju v zadevi Vujčič zasluži kritiko in strogo grajo ter da zanj ni nobenega opravičila. Vendar pa je treba pri obravnavi poslanca Korelca upoštevati vse njegovo dosedanje delo, ne pa le tega napačnega glasovanja. Vsi, ki so
sodelovah v razpravi, so ocenili, da je bilo vse dosedanje delo Franca Korelca pošteno, dobro in koristno za občino. Zato so vsi poudarjali, da so prepričani, da bo Franc Korelc tudi v bodoče dobro opravljal svoje naloge kot poslanec in direktor ITAS.
Primer napačnega glasovanja pa mora biti šola za vse ljudi, ne le za one na najodgovornejših mestih, da je vsak odgovoren za to, kako glasuje. Vsak mora vedno dobro pretehtati, za kaj in za koga bo dal glas. Izgovor, da „sem glasoval tako, ker je tako glasoval tudi ta in oni“ ni nobeno opravičilo. V mnogih organizacijah, društvih, samoupravnih organih namreč nekateri še vse preradi dvignejo roko takrat, ko jo dvigne kakšen predstojnik, namesto da bi vsak vedno glasoval le po svoji vesti.
J. P.
St. SO (1185) Leto XXIII NOVO MESTO četrtek
i
W 14. decembra 1972
tedenski
mozaik
Ali je Martin Bormann, skrivnostni Hitlerjev pomočnik, res še živ ali pa je vse skupaj zgolj novinarska raca? To vprašanje si je minuli teden zastavljala svetovna javnost ob poročilih londonskega časopisa DaUy Express, ki je objavil trditve, da je Martin Bormann še vedno živ v Južni Ameriki. Uradni zahod-nonemški krogi so sprejeli novico z zadržkom, trdeč, da je bUo doslej podobnih, pa vedno neresničnih obvestil že veliko. V polemiko se je vmešal tudi znani lovec na nacistične zločince, šef dunajskega židovskega dokumentacijskega središča Wiesenthal, ki je izjavil, da trditev londonskega Daily Expressa verjetno ne bo držala, kajti če bi - bi zanjo zvedeli prej policaji kot novinarji... veliko hrupa, pa malo otipljivih dokazov...
Medtem pa se je nekdanji argentinski predsednik Juan Peron, ki je preživel kar 17 let v izgnanstvu in se je pred dnevi vrnil v Argentino, podal na daljšo turnejo, med katero bo obiskal Paragvaj in še dve drugi južnoameriški državi, nakar se bo vrnil v Španijo, kjer kani dočakati novo leto. O svojih morebitnih političnih načrtih ni sporočil še ničesar... ali se bo stari panj znova vnel - za politiko ... ?
Nekako obenem pa se je primerila nevsakdanja zadrega čilskemu predsedniku Allendeju. Ko se je vračal z uradnega obiska v Sovjetski zvezi, od koder je kanh odpotovati na uradni obisk na Kubo, se je njegovo sovjetsko letalo TU-62 nenadoma pokvarilo. Vsa prizadevanja mehanikov so bila zaman in letalo je obtičalo na letališču v Rabatu. Iz Moskve so takoj ustrežljivo poslali drugo letalo, ki je čilskega predsednika naposled prepeljalo v Havano, kjer je gosta več kot deset ur na okrašenih ulicah zaman čakalo nekaj sto tisoč ljudi Zadrega, ki je postavila na glavo ves pr o to kol, pa se je na srečo končala brez hujših posledic..,
Koliko kmetij urediti?
Nekaj urejenih kmetij naj ne zasenči skrbi za široko pospeševanje kmetijstva - Ocene kmetijskih organizacij se močno razlikujejo - Kaj je boljše in pametnejše?
Koliko kmetij bomo imeli čez pet, deset ali dvajset let? To bi moralo zanimati enako načrtovalce po občinah in v kmetijskih organizacijah kot kmete. Dolgoročni načrt razvoja kmetijstva v Sloveniji predvideva, da bi bilo čez 20 let še okrog 40.000 kmetij. Srednjeročni program kmetijskih organizacij in občin pa ne odražajo takega upanja. Uresničitev osrednjega programa bo odvisna od načrtovanja tja do kmeta. Kaj torej narediti?
Pred kratkim se je pojavilo' vprašanje, ali je dosedanje urejanje kmetij bilo prav zastavljeno. Potrebujemo sodobno urejene kmetije, ki bodo lahko dostojno preživljale kmečke družine in dajale kar največ živil prebivalstvu brez zemlje. Vprašanje je le, ali so sedanji programi kmetijskih organizacij in občin usmerjeni tako, da se bomo temu cilju kar najbolj približali s sredstvi, ki jih bomo lahko zbrali za tak namen v prihodnjih letih.
Novomeška kmetijska zadruga je ugotovila, da je v občini le 122 „perspektivnih* kmetij, ki naj bi jih sodobno uredili in opremili v prihodnjih nekaj letih. Zbrali so take, ki so dovolj velike — poprečno 8 ha — že nekoliko opremljene s stroji in starejši gospodarji imajo ustrezne naslednike. Pri površni oceni se zdijo taki pogoji nujni, saj bo za eno tako kmetijo potrebno še poprečno 160.000 din naložb, denarja pa je premalo. Pri najdrobnejši oceni kmetijstva v novomeški
občini pa se vsiljuje vprašanje, kaj storiti z drugimi kmetijami.
V novomeški občini je okrog 4700 kmetij, ki imajo več kot tri ha zemljišč. Kmečkega prebivalstva je še vedno okrog 16.500. Kako bodo ti ljudje obdelovali svoja posestva? Kako bodo živeli in koliko živil bodo lahko pridelali za delavce? Kaj pomeni 122 kmetij v veliki množici kmetov in za okrog 50.000 občanov?
V trebanjski občini so se odločili za postopno preusmerjanje večjega števila kmetij. Čeprav so začeli pred dvema letoma, jih že urejajo okrog 100. Z anketo so ugotovili, da je v občini 363 „perspektivnih44 kmetij, ki jih. nameravajo urediti do leta 1976. A tudi to gotovo še ne bo dovolj, saj je v občini 400 takih kmetij, ki imajo več kot 7 ha zemlje, in 420 takih, ki merijo 5 do 7 ha. Poleg teh je še več kot 1000 kmetij, ki imajo od 1 do 5 ha zemlje.
Pri pripravljanju načrtov za urejanje kmetij so bili veliko
■ '	  .	1 lp (jO**
HOUSTON - Ameriška vesoljca Schmitt in Ceman sta že opravila prvi sprehod po Luni - l%0ke' novica, ki je prišla iz daljnjega vesolja. Kot je znano, je poletel Apollo 17 s skoraj triurno za® so strokovnjaki v zadnjem trenutku (pičlih trideset sekund pred poletom!) opazili katere so prestavili start. Toda potem je potekal polet normalno. Pričakujejo, da bosta ^ opravila več izredno zapletenih znanstvenih poizkusov in se vrnila - skupaj s tretjim, k1 ta ^ okoli Lune — na Zemljo z novimi spoznanji, predvsem pa kameninami, katere bodo lahko str kasneje še dolgo proučevali. (Telefoto: UPI)
(Iz zadnjega PAVLIHE)
Pravil, da podražitve niso prizadele tvojega standarda?
širši v koroških občinah, ki imajo malo kmetijskih zemljišč. Razvoj kmetijstva naj bi jih zajel kar največ. Podobno menijo tudi v kmetijski zadrugi Križevci pri Ljutpmeru, ki ima pretežno ravninsko območje. Za urejanje kmetij imajo premalo denarja pravtako kot v Novem mestu. Sklenili pa so, da bodo s sredstvi, ki jih bodo imeli na razpolago, pomagali izboljševati gospodarjenje veliko kmetom, čeprav bo zaradi tega prišlo na posameznike manj.
Katera odločitev je boljša? Naš cilj so urejene kmetije, ki bodo dajale svojim lastnikom dovolj dohodkov za preživljanje in veliko živil za delavce. Paziti pa je treba, 'da takrat, ko bi urejali le nekaj deset res sodobnih kmetij, ne bi pobegnili mladi ljudje — kolikor jih je še - z več sto drugih! Pozneje bi jih težko privabili nazaj, kmetijske zemlje pa ne smemo pustiti kar tako vnemar. Nekaj urejenih kmetij nam ne sme zasenčiti skrbi za vse kmetijstvo v občini ali na območju kmetijske orga-
mZaCl^’	jožE	PETEK
tedenski zunanjepolitični prećjj^}
Razprava o bližnjevzhodni krizi v Združenih narodih, sprememba po zadnjih volitvah v Avstraliji, nadaljevanje pogajanj v Parizu o miru v Vietnamu in obide predsednica zvezne deup-ščine Mijalka Todoroviča v Veliki Britaniji so teme, ki zaslužijo pozornost naše rubrike ta teden.
JUGOSLAVIJA V ZDRUŽENIH NARODIH: Naša država je znova odigrala pomembno vlogo pri naporih, da bi se v okviru Združenih narodov našla pot iz bližnje vzh od ne zagate. Na jugodovan&o pobudo in ob prizadevanju naše delegacije je bila namreč sprejeta resolucija, ki v osnovi potrjuje naša že prej znana stališča za rešitev krize na Bližnjem vzhodu: umik Izraelcev in začetek pogajanj med sprtimi stranmi. Toda resolucija je eno, njeno uresničevanje pa drugo — to je očitno eden izmed prvih možnih komentaijev po zadnji opredelitvi v New Yorku.
Izrael je namreč takoj zavrnil resolucijo in dal vedeti, da se z njo ne samo ne strinja, marveč jo tudi ne misli uresničiti tako kot bi to moral v skladu z izraženimi zahtevami.
Tako se položaj na tem delu sveta ni prav nič izboljšal kljub resnim naporom in je očitno, da bo treba za uresničitev tega cilja storiti še mnogo več.
ZMAGA LABURISTOV V AVSTRALIJI: Na šesti celini je liberalna stranka prvič po 23 letih morala odstopiti oblast opoziciji. Na zadnjih volitvah so namreč zmagali laburisti in nov avstralski premier Whitlaw je že napovedal vrsto ukrepov, s katerimi je Avstralija obrnila nase pozornost svetovnega javnega mnenja.
Predvsem je očitno, da se bo skušala nova vlada približati Ljudski republiki Kitajski, kar je bik) v Pekingu sprejeto z očitnim zadovoljstvom.
/ To in pa po prvih korakih so-3eč precej različen pristop k problemom Afrike in kolonializmu daje slutiti, da si lahko v avstralski zunanji politiki obe-I tamo spremembe, ki so jih nekateri že označili kot izrazito „neodvisno** sner.
V PARIZU NIC NOVEGA: Kljub izrazitemu optimizmu (ki je bil zadnje dni najbolj prisoten v francoskih krogih — tudi uradnih) se v Parizu ni zgodilo nič novega, ali vsaj nič takega, kar bi lahko glede na to, kar sedaj vemo o pariških mirovnih pogajanjih, kmalu prineslo mir v Indokino.
Posvetovanja se nadaljujejo, toda mir, ki je bil videti pred nekaj tedni tako blizu, se ne približuje. Zadnja izmed spornih točk (ali, če »no nekoliko natančnejši, trenutno najbolj
zapletena) je zahteva namske vlade o umik11 ^t-200.000 rednih namskih vojakov 0 Vietnama.	.	.	jjaiioi
Treba je povedati, jf nikoli ni priznal, da bl gove redne divcje v ^ Vietnamu. Američani je trenutno v Južnem * #y«r-več kot 150.000 redn*
Jugoslovan^' prispevek v ZN
novietnamskih v°ja^ .^1°te Saigon vztraja, da se m sile umakniti iz dežele. ^[H bi bilo zagotovljeno s p ustreznega dokumenta-Toda hkrati s to prišla ena tudi iz qW' čejo, da južnovietnafl1 jug11 sti izpustijo iz zapori . ^pof okoli 300.000 p nikov. Kdo vse je v.tertaAf^.sfi je seveda težko ie^1* 5 z# med njimi tudi ujefl:*)Či na bojnem polju, ko*	juž^
patizeijev in aJ^JLe vietnamske osv»b°^. ^gi, . in prav verjetno tud erjrn so zgolj sumljivi ka^ti. P * bilo moč ničesar <* so vseeno zaprti. . ^ ^ Kako se bo ***p n ^ teg^* nji zaplet, je odyi&°p f koliko bodo eni ® v pravljeni popu^^toĐ ^ meri lahko VVa&mg na dogajanja v Sa«°nU' 0Bl^
TODOROVIČEV Predsednik zvezne Mijalko Todorovič *	,
uradnem večdnevne je| Veliki Britaniji. številnimi ugledni0iefl»^ -e med drugim s £ jiteo Heathom. Obide sod ^ tako redke, vsekajP^obe,
ne oblike sodelovanja ^
ma državama in krep*te\,ri pomenil nadaljnj0 ^^o^ Udaj dobrih jugo**'*
tanskih odnosov.
TELEGRAM] J-
MOSKVA .“S«omladi A' Aleksej Kosi« inbo ^ d$k0. C«P^ njega U obijal SveQ še ni znano, kaj zaneslJ‘v A
razgovora, P°Je * tu cvrop^V bo na prvem rnestu	dv^r
nost, nato snovanj	in $DW
ski odnosi med Sveo^
sko zvezo.	piiininska	vla(,	n
MAN1LLA 'j.. K,* &?%
sporočila, da je bl* Jedili** sku® v atentata na pr	j
“Sjoerm - Ajssr *
ciia ie odkrila m P postaj
ustaši o radijsko posJ^i
bila skrita v neki
Sydnevi>
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični^ pregled^
Dva osrednja dogodka — lahko rečemo — sta v minulem tednu dni dala temeljno obeležje vsemu našemu notranje-političnemu dogajanju: prejšnji teden je tri dni (od srede do petka) trajalo zasedanje 3. KONFERENCE ZKJ, posvečeno vprašanjem MLADINE, konec tedna (minulo soboto) pa je na večdnevni uradni obisk prišel v Slovenijo PREDSEDNIK TITO, ki se je tu sestal sPO-LmCNIM AKTIVOM Ljubljane in Slovenije. Obema dogodkoma bomo torej tokrat na tem mestu posvetili največ pozornosti.
Najvišji partijski forum med dvema kongresoma - torej konferenca ZKJ, tretja po vrsti - je tokrat razpravljal o boju ZK za SOCIALISTIČNO USMERJENOST in aktivno sodelovanje MLADE GENERACIJE v razvoju naše samoupravne socialistične družbe. Kot je v uvodnem referatu med drugim poudaril član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Krsto Avramovič, so v pripravah na to konferenco prišle do izraza dozorele potrebe za to, da Zveza komunistov temeljitejše in bolj vsestransko razčleni usmerjenost, vsebino in organiziranost svojega delovanja med mladino. Razprava na tokratni konferenci ZKJ je bila izredno izčrpna in je nakazala obsežnost vprašanj glede naše mladine -glede njenega prispevka in sodelovanja v našem družbenem razvoju. Udeležencev v razpravi je bilo toliko, da je bilo zasedanje konference (ki je bilo sprva napovedano le za dva dni) podaljšano Še za en dan.
Zadnji dan je na konferenci spregovoril tudi predsednik Tito, kije posebno poudaril, da je naša mladina sicer idejno složna - vendar je bistvenega pomena, pod čigavim VPLIVOM je. Zato, je dejal Tito, je ORGANIZACIJSKO VPRAŠANJE eno temeljnih vprašanj nadaljnje dejavnosti mladine. Vse grupacije mladih morajo strnjeno delovati v okviru enotne mladinske organizacije. Terjam AKCIJO NA VSEH PODROČJIH, je dejal Tito, ko je govoril o uresničevanju resolucije, sprejete na tokratni konferenci ZKJ, akcijo v sindikatih, mladinski organizaciji in
Socialistična
usmerjenost
mladine
. Na srečanju s političnim aktivom Ljubljane in Slovenije med tokratnim uradnim obiskom predsednika Tita v Sloveniji (srečanje s političnim aktivom je bilo minuli ponedeljek v ljubljanski Unionski dvorani) je bilo seveda predvsem govora o aktualnih vprašanjih SEDANJEGA POLITIČNEGA TRENUTKA pri nas, v naši republiki. O tem so predsednika Tita seznanili štirje predstavniki našega političnega in gospodarskega življenja na čelu s sekretarjem komiteja Mestne konference ZKS Ljubljana Vinkom Hafnerjem - tokratnega srečanja s predsednikom Titom pa se je udeležilo tisoč komunistov iz Ljubljane in vse Slovenije.
■sumili! HJLBI
drugod, kjer kdo dela; povsod morajo komunisti vedeti, kaj mora kdo narediti.
Resolucija, ki so jo sprejeli na 3. konferenci ZKJ, poudarja - če se omejimo samo na njena temeljna stališča — da je mladina sestavni DEL DRUŽBENIH SIL pri nas, da torej nikakor niso realne predstave o mladini kot posebni socialni kategoriji — o homogenosti njenih posebnih interesov in posebni mladinski zavesti, oziroma o posebni „mladin ski“ viziji našega družbenega življenja. Svoje interese in socialistična prizadevanja lahko mladina uspešno uresničuje le kot sestavni del ORGANIZIRANIH družbenih sil, v boju, ki ga vodita delavski razred in Zveza komunistov kot njegova avantgarda.
Predsednik Tito je ob tem nedvoumno I poudaril: pri nas, v Jugoslaviji, ne omahu-1 jemo med Vzhodom in Zahodom — mi I imamo svojo pot, ki se je držimo. In’še: naš I DELAVSKI RAZRED je celota - zdravi del naše inteligence je z njim neločljivo povezan. I Slovenija kot republika pa ima edine resnič-1 ne prijatelje v JUGOSLOVANSKIH NARODIH, ki je z njimi povezana v neločljivo celoto; nikakršnih drugih prijateljev ali zaveznikov ni kje drugje, onstran meja naše enotne Jugoslavije!
Republiški izvršni svet se je v novi sestavi prvič sestal v začetku prejšnjega tedna, kot smo že poročali (sestal se je minuli torek), in razprava je tekla predvsem o predlogu SREDNJEROČNEGA družbenega razvojnega načrta Slovenije za obdobje 1971-1975. Republiški IS je predlagani razvojni načrt sprejel - seveda bo o tem razpravljala še skupščina.
Omenimo samo, da je v tem razvojnem načrtu predvidena letna rast realnega DRUŽBENEGA PRODUKTA za 7%, pri čemer lahko za letos in prihodnje leto pričakujemo nekoliko počasnejšo rast, proti koncu srednjeročnega obdobja pa hitrejšo.
Tudi predsedstvo republiške skupščine se je sestalo minuli teden (prejšnji petek) ter je razpravljalo o usklajevanju republiških zakonov - torej novih - z določili ustavnih amandmajev. Očitno je, da do konca letošnjega leta še ne bo mogoče opraviti vsega obširnega zakonodajnega dela v zvezi s tem, pa je predsedstvo soglašalo, naj bi predpisane roke ustrezno podajjšali. Hkrati je predsedstvo tudi sklenilo predlagati skupščini, naj bi PODALJŠALI MANDATE republiškim poslancem in odbornikom občinskih skupščin, vendar najdlje za leto dni — dotlej pa naj bi bile že dokončane priprave za oblikovanje delegatskih skupščinskih teles.
In še nainovejši ukrep ZIS: minuli ponedeljek je zvezni izvršni svet sprejel sklep (predlog bo zvezna skupščina obravnavala še ta teden po hitrem postopku), naj bi delno ZAMRZNILI OSEBNE DOHODKE zaposlenih v tako imenovanih neproizvodnih družbenih dejavnostih, kar naj bi pomenilo logično ravnovesje s stabilizacijskimi ukrepi oziroma ukrepi proti nelikvidnosti, predpisanimi za gospodarstvo. V upravi, trgovini, družbenopolitičnih in družbenih organizacija, bančništvu, zavarovalništvu in podobnih institucijah iz tako imenovane neproizvodne sfere bodo s tem ukrepom osebni donodki delno zamrznjeni - za obdobje pol leta -na ravni letošnjih novembrskih osebnih dohodkov v teh organizacijah.
Človekova spremljevalka vse življenje, jobf« .J nJej je tudi otroštvo bogatejše. Najmlajši se ),W ',Jprej navdušijo za slikanice in knjige o živalih. •0$ fcij; : Tale deček si je na polici knjigarne v fip	že izbral knjigo zase, ki je noče več spu-
^ : 11 rok. (Foto: J. Teppey)
Ogledalo. Cigani ne bodo lačni, dokler komunalno podjetje in novomeška podjetja z odlaganjem smeti in odpadkov takole ,,skrbijo“ zanje. Sicer pa tale posnetek iz Dilančeve ulice ni nič novega, to so znane novomeške razglednice. (Foto: S. Mikulan)
V	poklicni šoli tovarne BETI v Metliki se mladi, ki so prišli iz 17 osnovnih šol Slovenije in Hrvaške, izobražuje za pletilski ali konfekcionarski poklic. Na fotografiji: dekleta iz poklicne šole Dri praktičnem pouku.
(Foto: R. Bačer)
Velika, sodobna in vsa v steklu — taka bo sredi Črnomlja sodobna mesnica z delikateso in tržnico. Na fotografiji vidimo, da so v treh mesecih gradnje že precej napredovali. Prihodnje leto bo mesto dobilo prvi sodoben lokal za prodajo mesa. (Foto: R. Bačer)
TREBNJE: GRAJA
Titek'.^Ji občinske skupščine J?. nje so minuli četrtek odbor-°stro grajali odnos Dolenj-r® \odne skupnosti. Na Mimi cdkr1161 80 delavcite skupnosti ob regulaciji reke cev vo-w°da, tako da je lahko zaradi Jp P° izjavi inž. Gregorčiča, lje h-°^ 2nuza^ brez vode! Nadaju skupnost morala urediti pri tQ. ut Kamni potok in Mrzli po-oj ter še nekatere vode. Vašča-80 se že poleti hoteli obrniti ^ .Pomoč na upravne organe, a nJ«11 Predstavniki vodne skup-w?..^ljubili) da bodo zadevo ob prvem suhem vreme-y ‘ .*?ga pa niso storili niti pole-dnrT oktobra, ko je bilo ugo-
Mati naj bo z otrokom, ko jo potrebuje
Ali sedanja ureditev porodniških dopustov res zagotavlja materi in otroku tisto, kar bi tako nujno potrebovala oba? Ali ustreza delovnim organizacijam? Po še vedno veljavnem načinu gre namreč nosečnica na dopust mesec dni pred porodom. Dva meseca po porodu mora pričeti taka mati delati
O	•	•	\S	\S
o e j m is ca
jjj^OVo MESTO: tokratni ponede-J&ani Je bil „zimski41, torej en oc* običajnega. Cene bjlo i tiko poskočile. Naprodaj je 328 prašičev, od tega 304 jih ,.a° treh mesecev, prodali pa so po 2?rPno 279. Mlajši pujski so bili U do 270 dinarjev, nad tri me-prašiči pa od 280 do 650
na brežiškem sejmu je nr^Uxba ve^Ja'» v prodaji jc bilo Jazen to	v starih do treh mesecev,
ka je	pa še 32 starejših. Lastni-
**UajJe .e{1Jalo skupno 499 živali, Jev> ttJtaik 16 po ^ do 14.50 dinar-Pa Po 11 do 11,50 di-kilogram žive teže.
Mama, mama!
polovični delovni čas vse do osmega meseca starosti otroka.
V	sevniški Konfekciji Lisca so ugotovili pri večini mater: želele bi ostati pri novorojenčku še nadaljnje 3 mesece, nakar bi raje delale poln delovni čas. To željo utemeljujejo zelo prepro-
Kmetijski nasveti
Kako pognojiti trti
a
ne t n? boš gHojil’ ne boš žeI- To ve*ja za vse kmetijske rastli-Zemr za vinsko trto. Raziskovalci so ugotovili, da použije iz vinskega pridelka na hektar približno 120 kg du-Iteba fosforja in kar 150 kg čistega kalija. Te snovi je KolVem^i nad°mestitiz gnojenjem. k°iik . gnojila je potrebno, ugotovimo iz odstotka, ki pove, jflo v Č*ste^a dušika, fosfoija ali kalija ima kako umetno gno-to ^ n* dovolj, vsaJ približno je treba poznati zalogo	na	tleh,	topnost	posameznih gnojil, letno koli-
ne iJ>a(*av“1» ki bolj ali manj izpirajo gnojila, in še kaj. Ob tem vino	spolniti, da je enako kot za poljedelca tudi za
pedoiL1?^3 kako koristno, če da svojo zemljo pregledati v njim laboratorij. Kako vzame vzorec in kako je treba z kotfedJVnati’ temU 8110 nedote° te8a posvetili ves ta kmetijski
Urn J Vse8a tega ne naredimo, velja priporočilo, naj gnojimo z dam mm* 8noiai v približnem razmerju 1:1:2, kar pomeni, da sto k ienemu ^ktaiju vinograda na sto kilogramov dušika tudi je t jj0gr^m°v fosfoija in dvesto kilogramov kalija. Z dušikom s kor*3 ^ Previden: gnojimo v več obrokih in ne pretiravamo treb arn*‘ KaliJeva i11 fosforna gnojila, ki so slabše topna, je njem S^rav*** ^ koreninam, kar naredimo z rednim obdelovale,^ ®'!eda ne niore nadomestiti naravnega gnojila — hlev-bu Lp10]3, ^ & ^i 28 vinograde nepogrešljiv. Gnoj ne vse-ob> • VSe^ branil, sledovnih snovi, ki jih umetna gnojila no*\£n0 n“llajo ’ temveč tudi godi zemlji in v njej živečim drob-"Vkam. Hlevski gnoj izboljšuje zračne, vodne in toplotne raz-J-tleh, izboljšuje strukturo zemlje, ki je začetek in konec
D ^hlevskim gnojem gnojimo vsaka tri do štiri leta, potrosimo rod	4 stotov gnoja na hektar, kar zadošča za srednjo
u nost- In še na nekaj vinogradnik ne sme pozabiti: gnoj in metna gnojila je treba potrositi takrat, ko trta miruje, najbolje kmalu do bratvi
Inž. M. L.
sto: nimajo varstva za tako majhne otroke, ne morejo dojiti, saj ne gre le za odsotnost od dojenčka za tiste 4 ure, kolikor traja polovični delovni čas, temveč še za večjo odsotnost zaredi oddaljenosti med domom in delovnim mesto.
Kaj pa odsevajo v podjetjih vprašanja? Razumljivo, da ma-ti-delavka zaradi takih in podobnih stvari na delovnem mestu rie more biti zbrana, to pa se pozna posebno v konfekcijski industriji, kjer so stroga merila preračunana na vsak gib in predstavljajo udarec za žep delavke in storilnost v podjetju. Take delavke je med polovičnim delovnim časom še težko Razporejati na tekoči trak, saj jih je treba v preostali polovici delovnega časa zamenjavati. Zaradi tega so mnogokrat nujne premestitve na manj zahtevna delovna mesta.
In denarna plat spremembe načina porodniških dopustov?
V	„Lisci“ so izračunali, da obveznosti zavodov za zdravstveno zavarovanje po spremembi, ko bi matere ostajale pri dojenčkih 6 mesecev, ne bi bile nič večje, saj bi potem delale poln delovni čas, zavod bi plačal enako število delovnih ur. In vendar, zakaj se ne premakne?
A.ŽELEZNIK
Napredek
Kje smo kje bomo
Oči ne moremo in ne smemo zatisniti pred dejstvi. Jugoslavija je imela v dosedanjih letih resda sorazmerno zelo visoko stopnjo gospodarske rasti, res pa je tudi, da je še vedno navzlic temu v skupini najmanj razvitih evropskih dežel. Pospešen razvoj bo tudi v prihodnje -nujen.
Tako povedo podatki o družbenem proizvodu, da znaša zdaj v Jugoslaviji družbeni proizvod na prebivalca približno tisoč dolaijev. Tolikšen znesek so imele Italija, ĆSSR ali DR Nemčya pred več kd 15 leti. Sedanje razlike so & vedno precej velike. Italija ima zdaj dvakrat večji družbeni proizvod na prebivalca kot je pri nas, Zvezna republika Nemčjja in Francija trikrat večjega, ZDA pa celo petkrat večjega. Ob tej priložnosti ne nameravamo razlagati vzrokov za ta gospodarski zaostanek, saj so vsem znani, želimo le opozoriti na dejstva, ki se jih vedno ne zavedamo dovolj.
Jugoslavija se mora sorazmerno hitreje razvijati kot druge, razvitejše dežele. Naš rSzvojni načrt predvideva, da bomo imeli leta 1975 že 1241 dolaijev, leta 1980 - 1655 dolaijev, še pet let kasneje pa bo številka že presegala 2.200 dol., to je toliko, kot so najbolj razvite zahodnoevropske dežele imele pred desetimi leti. (Po „Gospodarskem vestniku“).
Živeti s tremi stotaki na mesec.
313 dinarjev
1970. Teta so našteli v novomeški občini 6765 občanov, ki so že izpolnili 60 let, računajo pa, da jih je sedaj že deset odstotkov vseh prebivalcev. Socialno podporo prejema oko-
li	135 ostarelih, v tej števiiki pa niso zajete žrtve fašističnega nasilja. Povprečna vsota dohodka tistih, ki jim je socialna podpora edini vir, je 313 dinarjev.
Ob tej številki se maisikdo upravičeno vpraša, kako pravzaprav ti ljudje živijo. Ali zmorejo s temi ubogimi dinaiji res solidno živeti? To je toliko bolj žalostno, ker vemo in tudi beremo, da je novomeška občina ena izmed najbolj razvitih v republiki. Vsi časopisi pišejo in hvalijo novomeške gigante, še nobeden pa se ni spustil v razglabljanje, kako, da v tako razviti občini pustijo živeti liudi s smešno majhnimi podporami. Prosili so in še prosijo za zvišanje in marsikateri je na prošnjo že pozabil. Sprijaznil se je z ubornim življenjem tik pred smrtjo z mislijo, da je dobro, ker ne živi še v slabših pogojih.
Center za socialno delo se ukvarja s temi ljudmi. Skuša se čim bolj potruditi in jim pomagati. Predlagal je že raznim organizacijam različne akcije, toda pri teh je ostalo le pri besedah.
J.PEZELJ
Vzreja pujskov v Bočki pri Metliki.
Rekordi
nih knjig tista, v kateri je opisanih
40.000	najrazličnejših rekordov, tja do najbolj nesmiselnih. V nji lahko bralec zve, na primer, da so bile največje človeške brke dolge 265cm, da je bil najtežji človek v zgodovini težak nič manj kot 505 kg, itd.
Dosti najrazličnejših rekordov je tudi v kmetijstvu. Morda bo kdo podvomil o resničnosti, toda v leksikonih nespodbitno stoji, da znaša svetovni rekord v letni proizvodnj mleka ene same krave - kar 20.491 litrov mleka, kar je izredno velika številka v primeijavi s povprečno jugoslovansko motenostjo krav, ki jo ocenjujejo na 1.300 litrov.
O rekordih teh nekaj besed zato, ker imamo tudi pri nas, na farmi v Ihanu pri Domžalah izredno plodno svinjo, ki bi se tudi lahko potegovala za rekorderstvo. Dr. Andrej Šalehar, tehnolog v Ihanu, poroča o svinji švedske pasme landrace, da je dala 21 gnezd, kar je štirikrat več kot običajno. Skupaj je oprasila 269 prašičev (toliko, kot jih ponudijo rejci na slabše obiskanem sejmu v Novem mestu) ali 12,81 pujska na eno gnezdo. Živorojenih je bUo 243, 26 pa mrtvo rojemh. Svinje pasme landrace dajo v povprečju 50 do 60 živo. rojenih pujskov, nekaj podobnega pa je tudi z našo krškopoljsko pasmo svinj.
Vse, kar je „nafl - naj“, ljudi zanima. Že od nekdaj je tako, in nič čudnega ni, če je recimo v Angliji že dalj časa ena najbolj iskanih in bra-
Ludvik Golob: sami ravnamo nedosledno.
Dvoje meril
Vprašamo se lahko, zakaj ne obravnavamo enako vseh področij dela. Če zaškriplje v tovarni, takoj reagiramo. Tam je pač dohodek in
{joslovni rezultat oprijemljivo meri-
o.	Če ni ustreznih uspehov in rezultatov dela na nekaterih področjih, kjer ni takih meril, ne reagiramo, ne ukrenemo ničesar.-
Primer kulture. Z ustanovitvijo kulturnih skupnosti je kulturna dejavnost pri nas dobiia približno trikrat več denaija, kot gaje prej. Prav je, da ga je, toda ali je dala tudi enakovreden učinek? Ni ga. Podobno je v zdravstvu in šolstvu. Tam se po-govaijajo predvsem, koliko bo družba dala za njihovo dejavnost, ne pa tudi, kako se tja vloženi denar vrača taisti družbi.
Tovarna začne delati v obnovljenih prostorih z modernejšimi stroji. Od nje takoj zahtevamo tudi drugačen poslovni rezultat, več ustvaije-nega dohodka. Zgradimo novo šolo z modernimi učUi, učni uspeh pa ostane enak prejšnjemu ali ne bistveno boljši. Nihče se ne razbuija, kot daje vse to samo po sebi razumljivo.
Ali ne bi kazalo razmišljati v tej smeri in ravnati drugače?
(Povzetek iz razprave Ludvika Goloba o aktualnih družbenih nalogah.)
ervdno |V zapisat* •••
Prihaja čas preizkušnje za naše gospodarstvo, tudi dolenjsko. Z novim letom bodo začeli veljati novi predpisi, naperjeni proti sovražniku številka ena - nelikvidnosti. Dovolj je bilo opominjanja, političnega „prijateljskega prepričevanjaki ni zaleglo. Dobra beseda odstopa mesto palici, zakonski prisili.
Zadelo bo mnoge. Če bo imela delovna organizacija nad tri mesece blokiran račun, bo smela izplačevati le 90-odstotne osebne dohodke. Podjetja bodo morala imeti 50 odstotkov lastnih obratnih sredstev, sicer ne bo dovoljeno investiranje v osnovna sredstva. Kdor ima izgubo (do konca septembra letos je imelo slovensko gospodarstvo že 420 milijonov dinarjev izgub, lani pa vse leto le 140), mora obvezno v sanacijo. Sanacijski postopek je nujen tudi, če podjetje ne more poravnati obveznosti.
Šiba prihaja
Na Dolenjskem skorajda ni poslovnih izgub, tudi blokiranih računov ni še zdaleč toliko kot v nekaterih drugih območjih Jugoslavije. Zelo veliko pa je gos
podar-
skih organizacij, ki nimajo dovolj lastnih obratnih sredstev, posebno še, ker so se zadnja leta naglo večala z graditvijo novih proizvodnih zmogljivosti. „Treba bo ustaviti vlaganja v zidove, to sem odločno povedal ob občinskem prazniku Novega mesta v tovarni zdravil „Krka“, kjer imajo komaj polovico toliko potrebnih obratnih sredstev, kolikor jih bo treba imeti po novem letu. Tako pa je najbrž še v mnogih podjetjihje med drugim dejal inž. Marko Bulc, član predsedstva SFRJ, na mladinskem seminarju v Trebnjem.
Šiba torej prihaja z novim letom. Slab gospodar jo bo čutil na svoji koži. Toda kaj, ko ne bo vseh dosegla! Devetdesetodstotni /osebni dohodki so kot kazen predvideni samo za gospodarstvo, za druge pa ne. Ob tem, ko je splošno znano, da so krivci tudi zunaj gospodarstva in da so velike dolžnice in s tem povzročiteljice nelikvidnosti	družbeno-politične
skupnosti, od zveze navzdol. Spet bomo ukrepali - nedosledno.	M.LEGAN
!%..	sšsčiš$
Psi lajajo...
Psi lajajo, karavana pa gre dalje. Že mesece in mesece ugotavljamo, kritiziramo, žugamo nekemu pojavu, ki družbo vznemirja, kimamo leto dni starim partijskim sklepom o socialnem razslojevanju in vzrokih za neupravičene gmotne razlike med ljudmi - delamo pa v glavnem po starem.
Kako kričeče je v neštetih primerih nesorazmeije med davčnimi prijavami in resničnimi zaslužki obrtnikov, advokatov in drugih ljudi, ki imajo možnost prikriti dohodek, in vendar naše davčne uprave skorajda ničesar ne ukrenejo!
Tega ne trdimo kar tako. V prvih devetih mesecih letos niso davčne uprave v Kočevju, Krškem in Metliki izrekle niti ene denarne kazni za davčne prekrške. V istem času niso davčne uprave v Brežicah, Kočevju, Krškem, Metliki, Novem mestu, Ribnici, Sevnici in Trebnjem, torej v vseh dolenjskih občinah, razen črnomaljske, dale niti ene same prijave zoper davčne utaje pristojnim sodnikom za prekrške. Razen tega dve naši davčni upravi, v Sevnici in Metliki, nista niti preučevali (samostojno ali v sodelovanju z upravo javne varnosti) kakega primera suma kaznivega dejanja.
Taka je podoba aktivnosti naših davčnih uprav v času, ko od njih družba toliko pričakuje. Res so kadrovsko bolj slabo zasedene in preslabo plačane za svoje neprijetno delo, očitno pa je tudi, da so premalo zavzete, odločne in samostojne pri svojem delu. Znani so primeri, ko mečkajo in se obotavljajo, koje treba razkriti in kaznovati davčne utaje in druge prekrške. V interesu ljubega miru in občinskih proračunov! In da ni zamere!
Ob taki „čuječnosti44 morajo goljufije in kršitve postati — sistem.
M. LEGAN
SIGMAT BRESTANICA BI SE LAHKO SIRIL
Kaj bodo prinesli v mlin kovinarji
SOP Krško in Kleparstvo Kostanjevica pripravljata združitev - Drugi M molčijo - V Metalni na Senovem proizvodnja še ne dohaja plana
Kovinska industrija že nekaj časa zaskrbljuje politična vodstva v krški občini, odtod torej zahteve po večji medsebojni povezavi in združevanju. Prvi korak bosta po vsej verjetnosti napravila dva majhna partneija: SOP Krško in Kleparstvo Kostanjevica. Kaj bodo ukrenili veliki, še ni znano.
Ni razveseljiv podatek, če so izmed vseh prosvetnih delavcev osnovne šole Kočevje le štirje člani Ljudske knjižnice. Ta očitek je bil izrečen na zadnji seji TKS. Predstavnik prosvetaijev pa je takoj poudaril, da je knjige mogoče tudi kupiti ne le v knjigarni, ampak tudi pri mnogih priložnostnih prodajah in razprodajah, ki jih organizirajo v Kočevju razne založbe — (Foto: J. Primc)
Dvome o uspešnosti sedanje usmeritve vzbuja predvsem Metalna - tovarna gradbenih žerjavov na Senovem. V devetmesečnem po-
Osnutek za sceno
Šahovsko društvo Kočevje je razpisalo natečaj za izdelavo osnutka scene za ŠAHOVSKE MUSI-CALE, ki se bodo začeli februarja v Seškovem domu v Kočevju.
Dohodek vseh sedmih prireditev je namenjen lačnim otrokom sveta. Najboljši osnutek bo nagrajen z umetniškim delom znanega slovenskega likovnega ustvarjalca.
Osnutke sprejemajo do 10. januarja. Podrobnejša pojasnila daje predsednik Šahovskega društva Ivan Stanič, osnovna šola Kočevje.
Politični pouk za vodstva SZDL
Dvodnevnega seminarja, ki ga je novomeška občinska konferenca Socialistične zveze priredila ob koncu minulega tedna v Dolenjskih Toplicah, se je udeležilo nad 50 predsednikov in drugih članov vodstev krajevnih organizacij SZDL. Z domačimi predavatelji so obdelali sedem tem.
Ne na Vzhodu ne na Zahodu!
(Nadaljevanje s 1. str.)
sednik občinske konference SZDL Maribor.
Predsednik Tito je govoril o sedanjem političnem trenutku pri nas in dejal, da Jugoslavija ni ne na Vzhodu in ne na Zahodu, marveč tu. Ne omahujemo in ne oklevamo, ampak gremo po začrtam poti v samoupravni socializem. Ob tem je
opozoril, da v tujini naše težave ne samo, da ne razumejo, marveč jih tudi izrabljajo za najrazličnejše pritiske — eden izmed takih pa je nespoštovanje pravic naših manjšin na Koroškem v zvezi z avstrijsko državno pogodbo.
Manjšina v Avstriji ni samo stvar Slovenije, marveč vse Ju-
goslavije, je dejal predsednik Tito ob tem.
Med potjo z Brda pri Kranju kjer biva predsednik Tito med uradnim obiskom v Sloveniji, je dragega gosta pozdravilo na tisoče ljudi, ki so se prav tako zbrali ob ljubljanskih ulicah, po katerih se je pomikala njegova kolona.
Za obe občini ena skupnost
(Nadaljevanje s 1. str.)
varstvo okolja. Nekateri so predlagali, naj bi bili člani le pravne osebe (podjetja, ustanove, krajevne skupnosti itd.), drugi, naj bi bile pravne osebe in fizične, se pravi tudi posamezni občani. Tretji spet, naj bi skupino občanov zastopal na občnem zboru delegat in da torej posamezni člani skupnosti niti n<£ bi smeli na občni zbor, če ne bi bili izvoljeni, kot delegati.
rtedstavniki podjetij so zagovarjali mišljenje, da bodo oni, se pravi gospodarstvo, prispevali denar za delovanje te skupnosti, zato hočejo tudi glavno besedo oziroma ne dopuščajo, da bi jih člani - posamezni občani preglasovali.
Večina drugih pa je menila, daje to skupnost „ljudi dobre volje", ki si bodo prizadevali za ohranitev čistega okolja. Ce teh ljudi ne bi bilo, skupnost niti ne bi bila ustanovljena, saj je pobuda prišla iz njihovih vrst, in ne iz vrst gospodarstva. Prav gospodarstvo, predvsem industrija, onesnažuje okolje in je zaradi tega skupnost za varstvo okolja tudi potrebna.
Nekateri, ki so pobudniki ustanovitve skupnosti, so celo upravičeno izjavili, da je vprašanje, če se bodo v skupnost sploh včlanili, če ne bodo enakopravni člani na občnem zboru, se pravi, če bi njih zastopali delegati.	,
V predlogu začasnega statuta so končno pustih določilo, da so člani skupnosti lahko pravne in fizične Osebe. Za mnenje o članstvu pa bodo vprašali Še druge skupnosti, ki že delujejo.
Sklenili so še, da morata čimprej obe občinski skupščini sprejeti sklep o ustanovitvi medobčinske skupnosti. Nato bosta oba iniciativna odbora za ustanovitev skupnosti sklicala ustanovni občni zbor skupnosti za varstvo okolja, ki bo sprejel tudi začaaii statut.
Listina o sodelovanju
V soboto, 9. decembra, sta predsednika krajevnih skupnosti Sodražica in Poljane (Ljubljana), ob prisotnosti številniR predstavnikov družbenopolitičnega življenja, podpisala listino o trajnem prijateljstvu in sodelovanju obeh krajevnih skupnosti. Slovesnosti sta sc udeležila tudi predstavnik mestne skupščine Ljubljana in predsednik občinske skupščine iz Ribnice, tov. Bogo Abrahamsberg. S tem sta KS Poljane in KS Sodražica prvi krajevni skupnosti v Sloveniji, Ki sta se pobratili. Prijateljske vezi med obema skup-nostima so bile že prej, sedaj pa se bodo še okrepile.
K. O.
OBVESTILO
Zaostreno gospodarsko poslovanje v duhu znanih načel o stabilizaciji in ukrepi, ki bodo s tem v zvezi sledili po 1. januarjem 1973, nas silijo k nekaterim potezam, ki naj zagotovijo nadaljnje tekoče materialno-finančno poslovanje pokrajinskega glasila SZDL in uresničevanje naših obveznosti do dobaviteljev tiskarskih storitev, papirja in vseh drugih upnikov:
'1. vse dolžnike — delovne organizacije, uprave nekaterih
občinskih skupščin ter vodstva drugih organizacij — prosimo, naj takoj poravnajo vse zapadle račune za objavljene oglase, razpise, uradne objave, druga obvestila v Dolenjskem listu itd.;
2. nesolidne plačnike, ki naročajo svoje objave pri nas, pa jih potem ne poravnajo v zakonitem roku, bomo konec leta objavili v našem tedniku, naročil novih oglasov in objav pa jim ne bomo tiskali, dokler ne bodo poravnali starih računov.
Vodstva vseh delovnih organizacij prosimo, da takoj poravnajo vse svoje obveznosti do lista, ki pod uje brez vsakršnega bančnega kredita. Samo to je jamstvo, da bomo lahko pokrajinsko glasOo SZDL tudi vnaprej nemoteno izdajali.
, UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
Od televizijskega sprejemnika smo navajeni vsekakor bolj pohlevnih stvari, čeprav kaže marsikdaj kaj takega, da bi sicer lahko razneslo vsaj kakšnega gledalca. Da pa bi razneslo sam sprejemnik? Nič čudnega ob takem programu, bi kdo dejal! Vendar pri Alojzu Becu na Konjskem v sevniški občini ga je v torek pred praznikom dneva republike razgnalo, ko sprejemnik niti ni bil priključen, tudi antena je bila izključena, tako je dejal Alojzov oče.
Pok je bil tako močan, da ga je bilo slišati tudi na drugem kraju hiše. Zgodilo se je malo pred 14. uro, na tla pa so popadali tudi spominki in miniaturne stckleničice Žganih pijač nad sprejemnikom.
Skoraj pol centimetra debela zaščitna šipa pred zaslonom sprejemnika RIZ Zagreb je videti kot vetrobransko steklo po prometni nesreči. Seveda vlada pravo razdejanje v sprejemniku samem. Od katodne cevi so same črepinje, zadajo steno aparata pa je vrglo ven. Pri tej družini že sicer nimajo sreče s tem sprejemnikom: zaslon, ki ga je tokrat razneslo, so zamenjali že pred dvema letoma, pred eksplozijo pa so gledali program menda le enkrat, ker je bil
predtem.v popravilu.
Televizijski sprejemnik ie torej draga pokalica. Takih eksplozij katodne cevi je sicer zelo malo, zgodi se pa.
A. 2.
ročilu o gospodarskih gibanjih zasledimo, da se napovedi niti glede obsega proizvodnje niti glede finančnega uspeha niso uresničile. Razen tega sposobni kovinarji bežijo drugam, ostajajo pa priučeni in teh je večina. Vse to se lahko popravi, obrat še vedno premaguje začetniške težave. Kljub vsemu pa v občini razmišljajo, kaj se lahko zgodi ob tako strogo specializirani proizvodnji, če se ta zatakne in če ne bo dovolj naročil.
Sicer pa presenetljivih uspehov že od vsega začetka ni bilo pričakovati,
zato so se Senovčani in tako ihto potegovali za bolj 0 tajočo keramično tovarno. Toda kredit iz republiških skupnih rez so lahko računali le ob kovin^sK obratu zaradi večjega števila slenih. Del odgovornosti za taKO šitev sega torej prav do repupus^j vrhov, del pa seveda na Metaln , bo težko izpolnila zahteve po d«! ših osebnih dohodkih. t j*
V	čisto drugačnem P° kolektiv sosednjega podjetja t v Brestanici. Njegovi izdelta (nWJ betonski mešalci, hidrofon ^ na tržišču zelo iskani Če bi nn voljo več prostora, bi svoJ0 izvodnjo lahko za nekajkrat r večali in morda bi celo Sigr^ vzel pobudo za povezavo z Me„rV
in?ICAT£Pray
Vrtanje zob brez bolečin
Lepo darilo TEKSTILANE Kolpski dolini
25. novembra je bfla v ambulanti v Vasi prisrčna slovesnost Kolektiv TEKSTILANE iz Kočevja je namreč del svojih reprezentančnih sredstev odločil za prepotrebni stroj za popravljanje zob brez bolečin. Predstavniki TEKSTILANE so stroj predali zdravstvenemu osebju ter predstavnikom krajevnih družbenih in političnih organizacij. Dr. Mihael Petrovič je zbranim razložil način delovanja stroja, Anton Škvarč, predsednik krajevne skupnosti, pa se je nato v imenu krajevne skupnosti Vas-Fara zahvalil darovalcem. V imenu pionirjev osnovne šole so se slavja udeležile učenke Anica Šti-mec iz osilniškega, Maja Jakšič iz prifarskega in Marija Ložar iz banja-lnškega okoliša. Pionirke so se pri-
Tretji program? Alojzov oče: „Nekaj je vredna le še škatla pa morda še kakšna malenkost, nam je dejal radiomehanik!" (Foto: A. Železnik)
Bomba v stanovanju
Pri A. Bevcu na Konjskem je razneslo televizor
NA KRATKO
BREŽICE - Občinska konferenca SZDL bo jutri spregovorila o tezah za razpravo na 4. seji RK SZDL Slovenije, ki bo sklicana še ta mesec. Razpravi bo prisostvoval predstavnik republiške konference SZDL Miro Gošnik.
RIBNICA - Jutri bo posvet, na katerem bodo razpravljali o uresničevanju ustavnih dopolnil o TOZD.
LJUBLJANA - O rezultatih sprejemanja v ZK letos so razpravljali na včerajšnji seji medobčinskega sveta ZK Ljubljana, ki deluje tudi za območje dolenjskih občin Kočevje, Ribnica, Grosuplje in Litija.
TREBNJE - V torek so se na skupnem sestanku sekretarjev osnovnih organizacij ZK dogovorili, da bodo v krajevnih skupnostih Ostanovili politične aktive, ki bodo skrbeli za povezavo pri družbenopolitičnem delu.
KOČEVJE - Na sobotnem srečanju predstavnikov predsedstva občinske konference ZM in odbora študentovskega kluba se bodo pogovorili o bodočem medsebojnem sodelovanju, štipendiranju, stanovanjskih zadevah in o vključevanju študentov v delo mladinskih aktivov v delovnih organizacijah, ki jih štipendirajo.
TREBNJE - Danes popoldne sc bo sestal občinski komite ZK zaradi priprav na bližnjo sejo konference ZK, posvečeno aktualnim družbenopolitičnim razmeram v trebanjski občini.
KRŠKO - Predstavniki občinske zveze prijateljev mladine iz Posavja so se včeraj sestali na sektorskem posvetu, ki ga je za poživitev dela v društvih sklicala Zveza prijateljev mladine Slovenije.
BREŽICE - V ponedeljek se je sestal aktiv komunistov prosvetnih delavcev in sprejel naloge članov v luči pisma predsednika Tita.
SEVNICA - V torek sc je sestala občinska konferenca zveze mladine na programski seji. V programu dejavnosti do pomladi so najpomembnejše posebne izobraževalne oblike, posebej za mlade iz delovnih kolektivov, krajevnih skupnosti in šol.
Sindikat o svežnju
Na današnjem posvetu predsednikov in tajnikov sindikalnih organizacij novomeške občine, ki se bo začelo ob 14.30 v prostorih gostinske šole v Novem mestu, bo direktor Dolenjske banke in Iva-nilnicc Ivo Novšak govoril o novih stabilizacijskih ukrepih, ki bodo začeli veljati z novim letom. Udeleženci bodo zatem razpravljali o izvajanju akcijskoga programa, ki p je občinski sindikalni svet sprejel na popoldanski seji minuli ponedeljek. Prav tako se bodo pomenili o izvedbi bližnjih sindikalnih občnih zborov v novomeški občini.
srčno zahvalile za darilo,	p
so za spomin poklonile J0«*- $ silo „Doma sem ob Kolpi .> se udeležili tudi predsednik ■
SumSm’ U0 k^evskeg*
TISKA.	cmok0.
Prebivalci Kolpske doline lektivu TEKSTILANE iz
ležni, da se nas je spomni1 dragocenim darilom, in S2 VQSta-čeno jihko postavimo za	jj3
lim. Želeli bi, da kočevska
razmislijo tudi, kako bi P .	.
zavreti odtok mladih	taQ tor
prelepe doline. Ali ne bi ka^ čevsko podjetje postavilo k"* obrata v Fari ali v bližnji oko Vj.
■    , ..
Tone Šmalc
V	nedeljo popoldne smo PJ^J^jr Toneta Šmalca, dolgoletneg nokulturnega delavca.	^ja'"
Njegova telesnokulturna toy no st sega še v leta pred no vojno, ko je kot mlad n jajnik obiskoval redno vadbo p del,0 njem ribniškem Sokolu. .P** # j? na telesnokultumem polj1* P,g ^ za Šmalca začelo med oo ^jeg-1 nama, ko je v č^ju gradnje y#a sokolskega, sedaj Ptf HLni ® doma, 1932-33 postal druf -„jv nik. To funkcijo je opravlj (0vne ljaje več let vse do druge	\
vojne. Bil je pripadnik in P^ pred nik tiste generacije, ki Je .pe nO' j začetkom druge svetovne -^viin0 sila veliko odgovornost z3 P fgđt' j politično usmerjenost član*1 ^ po-, njih telovadnih organizacij* .^lo sebno, ko seje leta 1936 za jga>° hitra in ostra ločitev v lev0. jebr krilo Sokola. Lahko trdim, c0K^u ta usmerjenost v ribniškem ^ prve pravilna, saj je bilo od o bo ribniške partizanske čete Sokola.	.J	viso^;
Takoj po vojni je °Pra^darje^ funkcije v gospodarstvu, /J’ vanje vedno našel čas za udejst> ' .m telesni kulturi. Ob proslavi letnice telesnokulturne dej , gjjjjic Ribniški dolini je postal 1“	y]iOf'
podpredsednik Iv D PartlZ..0 dejano je vodil vso gospodar**. Z0) nost društva ter sodeloval P |jno J' ribniškega stadiona. Prosto j-jn prevzel vodenje knjigovod- ^1 Partizan, ki ga je društvo p ^ je od občine Ribnica. To d ^ Je zavzeto opravljal vse do ejjn(Ž mu je bilo delo zaradi op . vida onemogočeno.	.	v & .
Za svoje domoljubno de vojne je'bil kot sekretar o odbora Ribnica odlikovan yojfl medaljo za hrabrost, kmalu p^d pa je prejel red zasluge z ‘ je t srebrnun vencem. Leta y n3jvi5 svoje delovne zasluge P^J*" n0v8*J/j društveno odlikovanje: im*' častnega člana društva. :e\o&v pa je za življenjsko delo p'L,. je kovanje predsednika repu republike z bronastim ven.<*L«ioku;
Dragi Tone, v imenu t 0kolJ^' turniu organizacij in te*J* # k*9, nih delavcev Ribniške njamo tvojemu spominu, u ^jalje-družini pa izrekamo iskren
franc LEV>
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! 4- To stran ste napisali sami!
še
Še enkrat: kdo skrbi za cesto?
,Na članek Franca Brusa, Podgor-7*V. Kočevje na strani 5 Dolenj-lista št. 49, z dne 7. decembra, ^imo, da priobčite naš odgovor: Tovariš Franc Brus je v zmoti.
na kegljišče med bloki IV. in ^ Podgorske ulice ni bila zgrajena pobudo uprave doma telesne *%Tc| temveč na nalog in zahtevo (°Ve8a lastnika kegljišča, se pravi JAME iz Ljubljane. To je bilo iz-;no na pristanek gradbenih orga-
Mijsmo še mladi
upokojenci na Dvoru ^jo, da bo še več članov
^»Toda mi smo še mladi, po srcu »uuhu, zato še ne mislimo na smrt. {po in hočemo biti aktivni gradila .na^e socialistične družbe!" 3° Je vzkliknil vsem upokojencem ®nuk Ivan Božič na proslavi ob prapora društva upoko-j. 1^ Dvor pri Žužemberku. Bilo je to*1110’ a Prečno. Šolski pevski varl vodstvom upraviteljice to-
«eSCC,Slavke
je razen državne him-tudi nekaj narodnih pesmi. prjJ*Uca društva Štefka Jaklič pa je Of^vila skromen, a prijeten prigrlim p°vornika na proslavi Ivan Božič l ranc Jarc sta govorila o tem, kaj yej. n°vi družbi pridobil delovni člo-tC(jI ‘O je sad boja delavskega raz-Njegova pravica je zapisana n? praporu. Delavska pest je yargI1®jsa od vsake sile na svetu. Tonini, s -*e g°v°ra ° nekdanji rev-Sedaj je vsega dovolj, dela in lati j3* a vsakogar, kdor le hoče de-V* Pošteno živeti, lej o^ava je minila v razpoloženju, 5p. bodo člani društva še dolgo ^■injali. Obenem pa se je pove-in v ?animanje za aktivnost društva ČlarJ uPaj°» da se bodo sedanjim Pridružili še novL
I. B„ Trebča vas Dvor pri Žužemberku
N* toka, ne vode
tiew?-a*u po osvoboditvi so dobile . 1Uriko mnoge belokranjske vasi, ^ velik napredek, dokler so SVetlr uP°rabljali tok samo za raz-venri 0' Napeijava Je ostala ista, so rt*! drugam- Po-trikV'Sc n* mog°če niti briti z elek-Pq j >. včasih so vasi brez toka tudi dni, hidroiori ne del ajd, tele-prJev ne morejo gledati itd.
Peto - k0 P? boljši električni na-Suh«Stl čutU° posebno v vaseh in oif' ,*£ast> Dole, Drage, Jugorje Ijaio zaselki. Več let obljub-
hodr° x	b.°Hfc
čuij ’ a ni n,č> čeprav občani pla-oK]!;i?.,.samoprispevek. Letos so okemi1’ bo<1o me<1 Dolami in formi« Vcem zgradili nov trans-in lriTk * a & vedno ne vedo, kdaj Poh k trans^or®ator stal. so vnS je s Pitn0 vodo. Po vojni dar v«jVod naPeljali do Hrasta, ven-UŽivni redko teče & PiP*'Ljudje Voh«; , v°d° iz starih in opuščenih saSkov- Skrajni čas bi bil, da bi PU$£«fni	kaj	ukrenili. Za-
ka?P jSt in zanemarjenost pa se Mal l na va5kih cestah, nejjiu ?,so Belokranjci v najtežav-Drictv, ,ne^ naše revolucije dovolj P07r^	’ da z^aj zaslužili večjo
o8taiaP0st družbe? Po domovih ljudi,, u-	starejši	in bolehni
Ki še prav slabo živijo.
JANKO DAMJANOVIČ, Valjavčeva 11, Kranj
nov občine Kočevje in krajevne skupnosti Kočevje-mesto, za kar je vedelo tudi Stanovanjsko podjetje Kočevje. Delati so začeli po vec sestankih posebne komisije na kraju del. Zakaj niso bili povabljeni k temu zastopniki hišnih svetov blokov IV. in V. Podgorske ulice, nam ni znano. Za pojasnila naj se obrnejo na ustrezne organe, ki so to razmejitev in načrte odobrili. Uprava doma telesne kulture je bila vedno proti razparceliranju zemljišča športnega centra, a smo ostali na pritisk raznih činiteljev in javnega mnenja, ki jim je bilo za vsako ceno do rekreacijskega kegljanja, v manjšini in z našimi predlogi nismo uspeli.
Tudi za stezo, ki pelje od blokov do doma telesne kulture, je tov. Srus v zmoti in z njim tudi stanovalci blokov. Tu ni bilo nikdar prehoda, saj tudi ni bil potreben, ker še ni bilo blokov. Prehod bi tudi ne bil mogoč, ker je bilo tu močvirje. Tako stanje je bilo še, ko je bil zgrajen dom telesne kulture in je njegova uprava skrbela za zasip močvirja in nosila stroške. Veliko je bilo narejenega z udarniškim delom članov Partizana. Kar 7 let je trajalo, da smo prišli do stanja, kakor je sedaj. Po zidavi blokov je stezo uredila uprava doma, da niso otroci nosili blata v dom. To ni bila nikdar steza, čeprav so jo prav prebivalci blokov pogosto uporabljali za prevoz z avtomobili.
Kakšne napako so naredili geometri, nam ni znano, gotovo pa so delali po navodilih in naročilo. Razmejitev v Gaju je opravljena in parcele doma so označene z betonskimi mejniki. Izven teh mejnikov bo potekala nova steza proti blokom. Kdo jo bo naredil in vzdrževal, nam ni znano.
Toliko v pojasnilo. Sicer pa take zadeve hitreje rešujemo z lopato kot z dopisovanjem.
Za upravo doma TK: ANDREJ ARKO
Bili smo še...
Misel mi pohiti k letom, ko sem postala pionirka. Tega je že dolgo, a še vedno se spominjam, saj je bil zame to velik praznik.
Spominjam se, kako nestrpno sem pričakovala dan, ko bom postala pionirka. Pred očmi imam takratno predsednico pionirske organizacije, ki nam je brala pionirsko zaobljubo, mi pa smo za njo ponavljali besede in stavke. Takrat smo bili še majhni in smo le jecljaje ponavljali. Joj, kako ponosna sem bila, ko si mi zavezali pionirsko rutico in mi dali kapo in ko sem dobila še pionirsko izkaznico.
Ko se je proslava končala, smo bili vsi sprejeti pionirji povabljeni še na prigrizek, ki smo se ga prav tako razveselili.
Letos, ko poteka že 30-Ietnica pionirske organizacije, smo lahko še posebej ponosni, da sodimo v to organizacijo.
ZDENKA JURGLlC novinarski krožek OŠ ŠENTRUPERT
Jezik ga je...
19. oktobra letos smo v našem listu objavili celostranski zapis o nekaterih novomeških družinah, ki imajo otroke in žive v težavah. Med njimi je bil Ivan Didovič s Ceste herojev. Tedaj je izjavljal, kako skrbi za otroke, kaj vse bi jim rad kupil, kako složno živijo in kakšen revež da je.
„Didovič laže in se dela lepega,“ sem krmlu izvedela na več koncili. ,,Pije, ne dela, pretepa ženo in otroke, toda pred drugimi se pretvarja in hoče veljati za najboljšega očeta.“
Pred dnevi so ga žena in trije otroci pri belem dnevu milo prosili pred bifejem na začetku Koštialove ulice, naj neha piti in gre domov. Vpil je kar na cesti, udaril najmlajšega, odrinil ženo itj.šel spet v lokal.
Tak je Ivan Didovič! Čutim pa se dolžno to pojasniti, ker je tudi mene nalagal.
RIA BAČER
Srečanje v Hrastniku
Borci iz Hrastnika so nas prisrčno sprejeli
V času narodnoosvobodilnega boja se je mnogo borcev iz raznih krajev Slovenije in od drugod bojevalo v območju Roga. Med njimi so bili tudi borci iz zasavskih krajev. Veliko let je že preteklo od takrat, a spomini še živijo in so nepozabni.
Zato so že pred meseci člani organizacije ZB NOB — teren II iz Hrastnika med obiskom Baze 20 navezali
Morda tudi Vas pekli krivica? Napišite pismo, objavil ga bo: »Dolenjski list«
Kaj je z našim turizmom?
Na zadnjem občnem zboru turističnega društva v Kočevju, kije bil izredno lepo obiskan, je bilo danih neobičajno veliko predlogov za delovni načrt v letih 1970 in 1971. Sklenjeno je bilo vse mogoče. Pričakovali smo uspešno delo turističnega društva, še bolj pa posameznih podjetij, ki so se odločila, da se bodo poleg svojih glavnih dejavnosti ukvarjala še z gostinstvom in s turizmom kot eno donosnih novih vej dejavnosti svojega podjetja.
Prav bi bilo, da bi prišli ponovno skupaj in ugotovili, kaj je bilo od tega lepega dogovora narejenega. Res je, da so v tem obdobju zrasli novi turistični objekti, kot motel Jasnica’ Glažuta in vlečnica pri Li* voldu; preiskanih je bilo tudi nekaj podzemnih jam itd. Zelo zanimivo bi bilo iz zanesljivih virov zvedeti, kako ta podjetja uspevajo ter koliko so ti objekti in priprave pripomogle k napredku kočevskega turizma in končno tudi gospodarstva. Veliko stvari bi morali pojasniti in si naliti čistega vina, da ne bi bilo med občani dvomov o donosnosti „temeljev41 našega turizma.
Že leta in leta sloni ves turizem^ samo na gostinstvu, nimamo pa pri-" reditev, ki bi popestrile turizem oziroma privabile turiste v Kočevje. Po vseh krajih skrbe za razne prireditve, na primer: dan narcis, kravji bal, dan teric, dan čq>karic, prirejajo festivale raznih vrst in podobno. V Tržiču so imeli celo „šuštarski dan“. V Kočevju pa bomo imeti kmalu „dan v spomin, kako smo zašuštrali še to, kar smo že imeli“..
Veijetno občani vse preveč skrbe le za svoje dobro počutje, za družbeno delo pa jim je bolj malo mar. Amaterji turističnega društva so ostareli in so utrujeni, poklicni turizem pa v Kočevju še ni dorasel svo-
jim nalogam. Smo pa tudi premalo iznajdljivi, zato vse sloni samo na gostinstvu.
ANDREJ ARKO, KOČEVJE
Polžja hitrost
Današnjega življenja si brez poštnega podjetja ne moremo zamisliti. Znano je, da so nekoč pošto prevažali s konji ali pa so pismonoše prepešačili po več kilometrov, da so oddali pismo. Kljub temu je naslovljeno pošiljko pravočasno dobil. Danes, ko je vse modernizirano, pa se je meni primerilo naslednje:
Blagajničarka podjetja, v katerem delam, mije 16. oktobra na pošti v Krškem nakazala mesečno plačo v splošno bolnico v Novo mesto. Toda do 27. oktobra pošiljke nisem dobil. Ko sem se pri blagajničarki pozanimal, kaj je z mojim denarjem, mi je presenečena odvrnila, da mi ga je poslala že pred desetimi dnevi na naslov, ki sem ji ga dal.
Zanima me, koliko časa potrebuje pošta v Krškem, da odpošlje nakazilo v Novo mesto. Prosim, da mi na to vprašanje javno odgovori odgovorna oseba iz PTT Videm-
JOŽE ŠINKOVEC SPLOŠNA BOLNICA NOVO MESTO
Krško!
Me učiti enof delati drugo
Pravičneje podeljevati štipendije
Komunisti v Sodražici so se pogovorili o nalogah v zvezi z uresničevanjem pisma tovariša Tita in izvršnega biroja ZKJ. Med drugim so razpravljali o liku prosvetnega delavca, Ki ne sme imeti dvojne morale, da uči eno, počenja pa drugo, ker na primer nima razčiščenih pojmov o veri. Organizacija ZK je sprejela sklep o ustanovitvi aktiva ZK na osnovni šoli v Sodražici. Ko so razpravljali o štipendijah, so menili, da
bi morati le-te prejemati tisti, ki so do njih upravičeni tako z materialnega kot moralnega stališča.
Komunisti so razpravljali tudi o bogatenju. Zavzeli so se za učinkovitejšo davčno politiko.
Sodraški komunisti so se zavzeli za aktivnejše delo družbenopolitičnih organizacij v kraju, posebno Socialistične zveze, ter za sprejem novih članov v ZK.	£	q
Kombi velika želja otrok
Osnovna šola Struge je popolna osemletka. Obiskuje jo 110 učencev, ki prihajajo v šolo iz desetih vasi. Skoraj četrtina otrok je oddaljena od šole več kot šest kilometrov. V zimskem času in deževnih dneh prihajajo k pouku premočeni in prezebli, zato niso zmožni slediti pouku.
Tudi'medvedje so njihovi pogosti spremljevalci, saj zaradi slabe letine iščejo hrano tudi pozimi. Ker ne moremo čakati na krvni -davek in šele potem ukrepati, smo zaprosili za pomoč pri nakupu kombija za prevoz otrok TIS Kočevje in delovne organizacije MELAMIN, IT AS in Združeno KGP Kočevje. Upamo, da nam bodo pomagali pri reševanju socialnih razlile na vasi in nas razveselili vsaj s primernim denarnim prispevkom, ki nam bo omogočil nakup avtomobila.
MILAN HABJAN, oš Struge 61313 Struge
Besede iz otroških ust
Sonce bo, ko ne bo več doma očeta
Prikolovratil je domov s krvavimi očmi. s peno na ustih, ves siv v obiaz in s stisnjenimi pestmi, opotekajoč se. Zadrl se je s pijanim glasom:
„Kje si? Zbil vas bom nocoj. Kradete mi denar!“ Opotekel se je, lovil sapo, se davil, potem pa spet bruhnil:
„Denar hočem, denar. Našel te bom, našel, našel .
Zadel je v stol, se komaj prestregel, potem pa ga je pograbil in ga treščil v omaro. Zaropotalo je. Skozi vrata pa so takrat vsi plahi planili: mati z Zdenko v na-
ročju in šestletni Tonček. Za njim pa so hitele očetove surove besede, zmerjanje in razbijanje. -
Hiteli so v skedenj kot plahe sence v večeru, ki seje rodil iz sončnega jesenskega dne. Mati je zapahnila vrata in privila k sebi otroka, ki sta vsa drhtela ip si z rokama pokrivala solzna obrazka.^ „Zakaj smo v temi? “ je planilo iz malega Tončka.
„Sonca ni. Zaspalo je. Pa je tema/1
„Mama, ali lahko kdo odpre ta vrata? “ je s strahom vrtal dalje.
„Ne, močno sem jih za-pahnila.“
„Mama, mama, strah me je. Pa očeta se bojim. Spet me bo tepel.“
Se močneje se je prižel k njej in boleče zastokal.
Zdenko je položila na slamo, slekla si je jopo in jo z njo pokrila.
Nekje je zaškripala deska. Tonček je planil:
„Mama, sem gre. Tolkel nas bo.“
„Le miruj. Tu smo vami. Stisni se k meni! Zapri oči in zaspi! “.
„Mama, zakaj je naš ata tak? Miličniki naj ga vzamejo, potem bo pri nas lepo. Pa kar vedno naj bo pri njih. Potem bo pri nas več
sonca.
„Da, Tonček. Tudi pri nas bo š* dovolj sonca. Le zaspi in sanjaj o soncu!“
Položila ga je na dišeče seno, ga pogladila in se stisnila k njemu. Večer se je prelil v hladno jesensko noč. Mati na skednju pa se je trudila, da bi ogrela Zdenko, ki je bila še premajhna, da bi vedela za očeta — pijanca. Mati se je stresla. Hladna, a svetla septembrska noč je s svojim mrazom lezla vanjo; prezebla je stiskala k sebi prestrašena otroka in si na vso moč želela, da bi se Tončkove sanje o soncu
uresničile ...	„
ANICA ZIDAR
stike z organizacijo ZB NOB iz Dolenjskih Toplic. Večkrat so se srečali, na zadnjem srečanju v oktobru pa so se dogovorili, da bi se luast-niška in topliška organizacija pobratili. Topličani smo predlog z veseljem sprejeli, prav tako tudi ponudbo, da bi jim obisk vrnili. S tem bomO oživili tradicijo medsebojnih srečanj.	_
Tako smo se konec novembra namenili v Hrastnik, kjer so nas prisrčno sprejeli. Poleg članov dveh odborov ZB NOB Hrastnik so sprejemu prisostvovali še predsednik skupščine občine Hrastnik in predsedniki družbenopolitičnih' organizacij. Vsi govorniki so poudarili, naj srečanja in sodelovanje med obema organizacijama postanejo stalna, naj bi organizirali čimveč obiskov, kulturnih prireditev in izlete v znane zgodovinske in turistične kraje.
Gostitelji so nas zares, lepo sprejeli. Ogledali smo si steklarno in keramično tovarno. Prijetno vzdušje se je še bolj poglobilo pri skupnem srečanju z aktivom zveze borcev iz keramične tovarne. Poklonili so nam lepe knjige in vazo s posvetilom.
Domov smo odšli z nepozabnimi 'vtisi in z obljubo, da pobratenje potrdimo na letnih konferencah ZB NOB obeh organizacij.
Potrudili se bomo, da bodo ostale prijateljske vezi trajne.
ODBOR ZB NOB Dolenjske Toplice
V Kočevju je vse mogoče
Oranje snega po cestah in pločnikih je nujno. Zaradi oranja pa je treba odstraniti betonske zaporne cvetnjake na pločnikih. Ti cvetnjaki so edino sredstvo, ki zadrži objestne avtomobiliste, da ne vozijo vsevprek, kjer iim je bližje. Zdaj so izkoristili priložnost, ko ni več za-' prek. Dirke po Gaju so se že začele, čeprav je cesta polna šolskih otrok.
Samo v Kočevju je to mogoče, da si privošči voznik ob 10. ttri dopoldne vožnjo od NAME mimo sole preko zelenic do kegljišča. Da je bil bolj „važen“, je vozil celo vzvratno. To ni vozniška morala, še manj pa kultura, kar bo treba vozniku fička LJ 421-30 povedati in ga podučiti o prometnih predpisih! Mogoče je pa zato vozil vzvratno, da ni videl zna-k' v?
S prometnimi predpisi je veliko kočevskih avtomobilistov v navzkrižju. Vsak misli, da je njemu vse dovoljeno. V Gaju je čedalje manj sprehajalcev, ker se bojijo ko-lesaijev, mopedov, pa tudi avtomobilov. Dogovorili so sc, da bodo sedaj sami stražili in vsak teden priobčili v časopisju številke avtomobilov, ki so naredili prekršek. Ce to ne bo zaleglo, bodo objavili imena. Tako upajo, da bodo morali tudi pristojni organi ukrepati več kakor so do sedaj.
-ko
Spominu Lojzeta Mirtiča
Žalostna vest o mnogo prezgodnji smrti zaslužnega predsednika organizacije in člana našega republiškega odbora, tovariša Lojzeta Mirtiča, nas je hudo potrla.
Pokojni Lojze Mirtič je dolga leta požrtvovalno delal ne le v novomeški medobčinski organizaciji, marveč tudi kot član republiškega odbora, kjer je iniciativno dajal koristne pobude za nadaljnji razvoj zveze, zlasti na socialnem področju. Krasila ga je zavest iskrenega tovarištva, ki je dajala zgled premnogim v drugih organizacijah naše zveze. Bil je tudi dolgoletni prizadevni organizator gasilstva na Dolenjskem in v Sloveniji.
Tesno nam je pri srcu ob misli, da ga ne bo več na naših sejah in sestankih. Hudo ga bomo pogrešali, manjkale nam bodo njegove misli in koristni nasveti. Z njegovo smrtjo je nastala velika vrzel v naši zvezi, da jo bomo težko izpolnili.
Ohranimo dragega tovariša Lojzeta Mirtiča v najlepšem spominu.	*■
Zveza borcev - prostovoljcev za severno mejo 1918/19 - Novo mesto
Zimsko spanje?
Občinska skupščina Črnomelj je že pred 6 meseci poslala v podjetje KOVINAR komisijo za družbeni nadzor, vendar ta še ni poročala, kaj je ugotovila. Zakaj mečkanje? Gre za namerno zavlačevanje ali pa je vse v redu? Na ta vprašanja bi bil čas odgovoriti, zlasti še, ker so komisijo že na več sestankih izzivali, naj spregovori.
KRKA
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA »KRKE«,
tovarne farmacevtskih in kemičnih izdelkov.
Novo mesto
razglaša prosto delovno mesto s sedežem v 'Novem mestu:
- PLANERJA REPROMATERIALA
Prosto delovno mesto lahko zasede kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
— ekonomist s 3 leti delovnih izkušenj ali ekonomski oziroma farmacevtski tehnik s 5 leti delovnih izkušenj.
Vse, ki so zainteresirani in izpolnjujejo navedene pogoje, vabimo, da v 15 dneh po objavi razglasa oddajo svoje ponudbe v kadrovsko splošni sektor.
zdravilišče Čaleoke toplica
ČATEŽ
emona
hotels
Zabavali
vas bodo:
»UNI0NI«
»SEPLAN«
orkester
»ESTRADE«
SILVESTROVANJE
Silvestrski menu! Cena: 200.-, 250.- din INFORMACIJE: tel. 72-010
PRED 22. DECEMBROM - DNEVOM JLA
ARMADA SVOJEMU LJUDSTVU
V zadnjih 26 letih: 3993 km novih cest, 620km železniških prog, 665 stalnih in začasnih mostov v skupni dolžini 21.926m, 114 predorov s 7220m - Povsod pomagajo: v gospodarstvu, kmetijstvu in pri zdravljenju občanov, pri požarih,
povodnji in tudi sicer v sili
Leto se počasi izteka, kmalu bomo spet slavili 22. december — dan Jugoslovanske ljudske armade. Na nedavni tiskovni konferenci v domu JLA v Beogradu so predstavniki armadnih oblasti, poveljstev, politične uprave ter posameznih služb in zavodov JLA postregli z dejstvi, kaj vse je letos prispevala JLA pri nadaljnji izgradnji naše domovine. Pred dnevom JLA objavljamo nekatere najbolj zanimive podatke, ki nazorno govore o vedno večjem in pomembnem deležu, ki ga daje ljudska armada domovini.
O moralno-politični vzgoji in neštetih vajah, ki iz mladeničev in mož narede v vrstah JLA strokovnjake za posamezne rodove vojske, tu danes ne bomo govorili. Zanimalo nas bo nekaj drugega: predvsem to, kar ljudje na splošno najprej opazimo: kaj so posamezne enote JLA naredile novega, kje smo jih videli pri delu in podobno.
NOVE CESTE,
MOSTOVI IN SE KAJ
Inženirske enote JLA, pa tudi druge skupine naših vojakov so med rednim poukom v letošnjih desetih mesecih zgradile, obnovile ali razširile 568 km cest, zgradile pa so tudi 66 mostov s skupno dolžino 1457 m.
Razen tega so enote JLA v raznih republikah zgradile 200 km vodovodnega omrežja, sodelovale pa so tudi pri urejanju izvirov, vodnjakov in drugih voidnih objektov. Kot vedno smo borce JLA videli tudi pri gradnji športnih objektov, urejevali so spominske parke in domove; tako je bilo na Kozari, v Kumrovcu, na Sutjeski in še marsikje. Za pouk enot JLA in čet splošnega ljudskega odpora so zgradili tudi več deset poligonov in kabinetov.
V vojnem letalstvu in protiletalski obrambi so inženirske enote delale razna letališča; graničarjem pa so pomagale pri gradnji dohodov in poti do njihovih bivališč. Ni jih manjkalo tudi v vojni mornarici: tu so pomagali pri urejevanju obale, pristanišč in pod. Te enote so letos potegnile tudi 16 km stalnih telefonskih linij, 15 km daljnovodov
Zanimiv je podatek, da so inženirske enote v zadnjih 26 letih zgradile 3993 km cest, 620 km železniških prog, 665 stalnih in začasnih mostov v skupni dolžini 21926 m, pa tudi 114 tunelov, dolgih 7220 m. Samo letos bodo enote JLA dogradile 98 km novih cest in 14 novih mostov. Vrednost opravljenih del na javnih cestah znaša samo letos nad 125 milijonov dinarjev.
POGOZDOVANJE,
POMOČ KMETIJSTVU . ..
Do konca oktobra so enote JLA pogozdile več sto hektarov goličav. Več tisoč pripadnikov JLA je pomagalo pri obiranju koruze, pobiranju sladkorne pese in drugih pridelkov. Samo enote beograjske armadne
oblasti so pobrale koruzo z 2500 ha zemljišč, peso pa z 800 ha. S svojimi vozili so vojaki prepeljali 30.000 ton koruze, 17.000 ton pese in 400 ton sadja.
Kot vedno so bili pripadniki JLA svojemu ljudstvu na voljo povsod tam, kjer je šlo za življenje ali nevarnost. Ladje vojne mornarice so tridesetkrat sodelovale pri reševanju 50 občanov, katerih življenja so bila v nevarnosti. Letala vojnega letalstva so prepeljala na klinike in v večje bolnišnice 81 bolnih in ranjenih občanov. Več tisoč pripadnikov
JLA je pomagalo gasiti požare, reševali so pri poplavah in pod. Vojaki in starešine JLA so še vedno med najzanesljivejšimi krvodajalci.
NOVI KADRI ZA GOSPODARSTVO
„Pri vojakih sem se naučil!“ -rad pove ta ali oni znanec, ko se vrne po odsluženem vojaškem roku. Letos so enote prometne službe JLA izučile 19.900 voznikov motornih vozil in 1.300 vojakov-prbmet-nikov. Za vedno večji promet v državi je to občutna in pomembna pomoč. V 26 letih je naša ljudska armada vzgojila že 231.866 voznikov motornih vozil, dala pa je skupnosti tudi nad 7.700 vojakov-pro-metnikov. Pri razvoju avtomobilske in motorne industrije je prometna uprava JLA pomagala s projekti in investicijskimi načrti samo letos z več kot 7,900.000 din.
V JLA so letos vzgojili približno 3000 novih telefonistov, radiotelegrafistov in teleprinteristov. Več kot
Kot pošast iz izmišljene zgodbe je dvignil veliki stroj svoje „roke“ in železne „čeljusti*4: pol kubika zemlje in kamenja bo dvignil ter premaknil kot za šalo. Spet bo tu nova ali obnovljena cesta. Ljudje pa pravijo: „Taka je ta nasa vojska - za nas skrbijo ..
tisoč fantov zna zdaj streči najsodobnejšim gradbenim in drugim strojem, gospodarstvo pa je dobilo tudi več kot 1500 raznih mehanikov. Razen tega so v vojni mornarici vzgojili več sto ladijskih motoristov, krmarjev, TT monteijcv, električarjev in drugih strokovnjakov. Prištejmo jim še nekaj stotin novih radijskih mehanikov, elektro-mehanikov, TV mehanikov, laborantov in drugih strokovnjakov, ki so prišli iz enot vojnega letalstva - pa lahko govorimo o dejstvu, da daje armada vsako leto na tisoče novih strokovnjakov gospodarstvu.
PESTRO DELO UPRAV IN INSTITUTOV JLA
Premalo je prostora, da bi lahko obširno naštevali, kako posa mezne uprave JLA, kot so uprava za gradbeništvo, intendantska uprava in razni inštituti, koristno- pomagajo pri razvoju gospodarstva v SFRJ. Številni strokovnjaki v vrstah JLA, med njimi znani gradbeni inženiiji in arhitekti, prispevajo velik delež pri urejanju naših mest in novih naselij. Malo vemo v javnosti, kakšni so uspehi inštituta za oborožitev, za inženirske in za Ščitne konstrukcije in kaj vse delajo v inženirskem šolskem centru. Njihove sodelavce lahko srečamo pri gradnji hidroelektrarn, največjih industrijskih kombinatov itd. V njihovo skrb sodijo projekti za nove mostove; tu skrbijo za dela na novih cestah, letališčih in vojaških vežbališčih. Nove vojašnice, vodovodi, osnovne šole, kanali in še kaj - vse to bi lahko našli v kabinetih naštetih inštitutov.
Hidrografski inštitut je v svojevrstna ustanova v državi. Skupaj z vojno mornarico skrbe njegovi sodelavci za hidrografske meritve morja, sestavljajo ih tiskajo pomorske karte in druge publikacije. Tu prihaja do novih izumov v navigaciji, brez katere ne bi bilo morske plovbe. Z več kot 30 državami izmenjujejo strokovnjaki domačega hidrografskega inštituta svoja strokovna dela.
Še kaj bi bilo treba povedati o vojaških remontnih delavnicah, ki so včasih pravzaprav že kar prave tovarne. Sem sodi strokovno delo voj-nogeografskega inštituta, ljudje pa marsikje v državi dobro poznajo delo sanitetne uprave JLA. Samo letos je bilo v vojaških bolnišnicah ter ambulantah nad 710.000 specialističnih in sistematičnih pregledov občanov, zdravstvene ustanove JLA pa so letos zdravile 402.728 občanov. Pri zaščitnih cepljenjih je bila pomoč ' vojaške sanitete neprecenljiva.
Leta teko, delež JLA za varnost domovine pa je vedno večji. Dragocena je pomoč, ki jo enote JLA nudijo občanom v vseh krajih države. Hvaležnost ljudstva za opravljeno delo je odgovor vsem, ki v enotah JLA opravljajo svojo državljansko dolžnost.
Vsaka fantje in
kaplja v miru, pri vaji prelitega znoja lahko reši vojaku v primeru nevarnosti življenje. Odtod taka zagnanost pri delu enot JLA, kjer in mladi možje spoznavajo skrivrtosti orožja, naprav in vojaškega orodja, da bi postali mojstri svojega poklica!
Na levi rami — in nikjer drugje, tam je Mikijevo mesto. •
i	s	'
Črni graničar Miki
Naj takoj povem, kdo je Miki - udomačeni krokar! Že dve leti živi pri vojakih v eni obmejnih karavl Miki je med njimi najstarejši graničar. On ve vse. Kaj vse in kako je to mogoče?, se boste vprašali.
Začnimo z dnem, ko je Miki postal obmejni vojak -graničar.
Zastavnik Franc Ander-šek, tedaj ekonom čete, je šel z družino na izlet proti Bovcu, Na travniku ob Soči so ustavili fička. Bojan in Greta sta se takoj začela igrati: najprej žoga, potem badminton in nazadnje Miki...
Med igranjem badmintona je Gre tiča stekla za žogico in zagledala črnega ptiča -krokarčka. Bil je še brez peres, golič. Slaboten, žejen in lačen in zapuščen je bil že zapisan smrti.
Toda našla ga je sreča, in sicer sreča v osebi male Grete. In tedaj se je začelo krokarčkovo življenje. „Dala sem mu vode in kruha,'1 je povedala Greti, „in ptiček si je takoj opomogel in vstal na opotekave nožice, malo vadil korak in - shodil.
In potem je z Anderško-vimi odšel domov, prav res domov, saj je pri njih našel tudi svoj dom. Ponovna skrb in nežnost in čez deset dni je Miki, kot je krokarček dobil ime, že veselo čivkal, hodil in razpenjal perutničke ...
Tako so minevali dnevi, nenadoma pa nova skrb za Bojana in Greto: „Jutri je očkov praznik: dan graničarjev!“ se je spomnil Bojan. „Nekaj mu morava podariti. “
„Saj res," je rekla Greti, „Toda kaj? Nalivnik ima, vžigalnik ima, brivski aparat tudi... hm...“
,Aha, že vem!" je rekel Bojan. „Ce obljubiš, da ne boš jokala, pa ti povem."
,JVe bom jokala, res ne, “ je hrabro obljubila Greti
„Veš, kaj bova dala očku za dan graničarjev? Mikija! Si za to? “
„Sem," je privolila Greti.
Pohitela sta, lepo očistila Mikija, nato stopila pred očka.
„Zamiži!’4 sta mu rekla. trNekaj ti bova dala v roke za tvoj praznik - dan graničarjev ... Zdaj pa le poglej!"
In tako je Miki postal vojak. V karavli „ Vojko Premrl", kamor ga je zaštav-nik Anderšek prinesel, se je Miki sprva počutil ko vsi rekruti, ki io odšli iz domačega kraja - malo žalosten in malo slabe volje.
No, kot za rekrute, je bil t\idi za Mikija težak samo začetek. Čez tri dni se je že
počutil kot „staroselec1 ^ ravle. Povsod je capljal stavnikom Francem: v S*T dišče, v pisarno, na dvorišč ■ Celo v mesto je hodi z nF1 Če je Franc poz a bU odp*, okno fička, se je Miki used lepo na streho in se pe¥ Ljudje so se malo nasrniM*> toda Miki se ni zmenil zati' glavno, da se vozi s gospodarjem!	.h
Vsako jutro ob sec^!\! pride Miki pred karavlo, sK či Francu na ramo & & tako pozdravi za douW jutro. Popoldne, ko fr Franc domov, Miki ve, a mora ostati v karavli, in 8 spremi samo do izhoda. * kaj nekajkrat pomaha s P rutmi, kar pomeni, kot P*' v i jo graničarji, pozdrav & nasvidenje.	l/ru
Med vojaki pa je pravi vojak, ki pozna disc plino in red Rad se i#®* graničarji, jim poletava w rame, se sprehaja po glav*1' ponoči pa se usede na psa gre z njim v zasedo. Na cul
Miki ve, kje je njegov P&
stor: on mora biti na d^ pes pa na levi strani žarja. Tako vidite, da J*1 res vestno opravlja svojoJ jaško dolžnost. V pravit mi povedali, da pozna M ^ vsakega vojaka v četi in P q de samo na njihov tem sem se večkrat . čal, ko sem obiskal to ravlo.	.	ui]n
Povedali so mi, dajeM tudi „zmikavt", čeprav le maščevanja. Če ga kak Čar draži, mu povrne rttM. drago: gre lepo za voja* tako dolgo, dokler mu c ne ukrade. Tako je etl ^ odnesel kapo, drugemu , livno pero, tretjemu v nik pa Škatlico cigaret, r0-:e
itd. Vse,. kar odnese, sK
na varno mesto. NekoC_ svojemu gospodarju zas j niku odnesel ključe fička. Potem pa ga Je. mara obšlo kesanje, kajti ^ nekaj minut mu jih je ie P s nesel nazaj. Torej se I Francem tako rekoč ^ pošalil...	jo|
Miki je tudi P°^te^J- $e, prav bolj počasi Zg0"' da vrne stvari na isto m*’« kot jih je vzel - t(X*a,nho šele čez pol leta. Tako>a je nekoč imel „v lasti ^ ško kapo, nalivno Per zobno ščetko...
Na koncu sem ^ graničarje, naj mi Mik{la ? '
darijo.	fk(K
„Ne!" so rekli na krat* $ „Sploh ne!" je Pn
Naj bo," je Simo Karadia, ■■an!.0n samo za opis v Dolenj
‘,S(Tako je Miki Se ostal med graničarji, c * a naših meja.' D. BOJA™
RAZMEROMA MALO GOLJUFIJ
DOLENJEC JE PRIDEN IN
POSTEN
Pogovor z Jožetom Padovanom, direktorjem novomeške podružnice Službe družbenega knjigovodstva
Jmam občutek, da je v časopisih veliko preveč pisanja o slabo-2 v naši družbi, o napakah, o slabem, o kriminalu, da pa ne dovolj o dobrih in svetlih straneh našega življenja, današnjega lJ*” je na začetku in potem še na koncu pogovora dejal Jože /jj°van, direktor novomeške podružnice Službe družbenega knji-jodstva. Skušala sva se braniti s primero, da je v življenju pač H da ljudi bolj zanima, če se most poruši, kot pa če ga gradijo, pa naš list piše o njem takrat, ko ga gradijo, in takrat, ko se [J®- „Prepričal vaju bom z dejstvi, da je na Dolenjskem, kar JJva našo službo, mogoče povedati mnoge dobre stvari in da ni sleparij, kot kdo misli... “
■ "Bodimo konkretni. Koliko j* ^pokritih investicij v novo-trebanjski in dveh belo-iT^Jskih občinah, za katere de-**** služba?
»Trenutno niti ene!“
SLOVENSKA IZJEMA:
BREZ IZGUB
tju j Pa izgube, zaradi kate-b° po drugem svežnju ukre-Potrebna sanacija? ga' azen novomeškega Mesne-dJ^ambnega podjetja po lob 866116111 -obračunu ni w enega podjetja z izgubo. J?10 podjetje ima 170.000 di-jo^ev izgube — do konca leta p. .0rej lahko popravi - vendar v j-^^badodati,daje položaj da i s^ab- Lahko rečem, ,°^P° odstopu direktorja Za-ai3a anarhija in ni nič Čudne-
*OT DRŽAVLJANI
•	Službo družbenega
jr-Hgovodstva naši državljani) pa tudi družbeno-politič-^jkupnosti in organizacije gledajo kot na organ, 5	preganja kriminal in
^riščanje, preprečuje ne-Pfavičeno bogatenje, deviz-Prekrške državljanov in P°dobno, kar pa ni v njeni ^snovni pristojnosti. Tovrst-* Prekrške preganjajo in re-Jejo uprava javne varnosti, evttni inšpektorat in davč-‘ a uPrava. SDK prijavlja in sni°tav^a te prestopke po J obveznosti kot vsak, realistični družbi predan *žavljan. •
no n * Smo spet dobili anonim-^ Pnjavo o razmerah v kolekti-oroan- ' družbeno-politične UČinVlZa-C^e nis° ^ile dovolj ne«„-v*te’ saj podjetje še da-_ novega direktorja.** loiu^ razlagate ta iziem-srvc^j Položaj dolenjskega P“laRtv* V času, ko imajo in „ n ,0' ° težav zaradi i/.gub
^ ^likvidnosti?
hrKv-u^6 tovarne so zrasle na nom • na^ delavcev, v zveči-
denTn*^83 Prihranjenega
" 0 Pomaga k dobremu ne 1parjenju in tu so koreni-» a nimamo v štirih občinah
obenega primera> ko ne bi
gli izplačati osebnih dohod* imL’ m n°benega podjetja, ki bi 25? dlje časa blokiran ra-
§E REZERVA PRI OSEBNIH DOHODKIH
~ Prvega januaija bo začel vejati predpis, da morajo delovne organizacije imeti vsaj polovico a-stnih obratnih sredstev, sicer ne bodo smele investirati. Ve-jno, da se je dolenjsko gospodarstvo hitro razvijalo in da mu zato manjka obratnih sredstev.
»Nekatere bo ta ukrep začasno tudi prizadel, morali si bodo pač zagotoviti potrebna obratna sredstva, preden bodo spet začeli razmišljati o novih investicijah. To je edino prav.“
— Kaj pa osebni dohodki? So tudi na Dolenjskem primeri, da so izplačevali osebne dohodke nad dovoljenim zneskom? (In s tem pristali na velike dodatne družbene dajatve!)
„Lani smo imeli šest takih delovnih organizacij, prav zdaj pa sem pregledal devetmesečne podatke za gospodarstvo in ugotovil, da jih je letos pet: Keramika, Ela, Vodovod in Cestno podjetje iz Novega mesta ter žu-žemberska Kmetijska zadruga. Mislim, da je razen pri Cestnem podjetju ta prekoračitev posledica neznanja. Enostavno niso znali izračunati faktorja stimu-lacije.“
— Stališče sindikata je, naj bi, če je le mogoče, izplačevali 100-odstotne osebne dohodke o samoupravnih sporazumih.
„Za devet mesecev tega leta lahko za gospodarstvo novomeške občine postrežem z naslednjim odstotki izplačanih osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe od neobdavčenega denarja, določenega za ta namen: v gradbeništvu so izplačali 93,7 odstotkov dovoljenega denarja, v usnajarskopredelovalni 83, v gostinstvu 91,6, v tekstilni industriji konfekcijskih oblačil
92.5, v industriji gradbenega materiala 87,2, v gozdarstvu
96.1, v tekstilni industriji 83,2, v cestnem prometu 80,7, v trgovini 97,9, v lesni industriji 87,6, v komunalnem gospodarstvu 87,9, v cestnem podjetju 98,2, v kmetijskih zadrugah 92, v grafični industriji 88,6, v PTT
89.5, v industriji nekovin 86,4, v stanovanjskih podjetjih 95,8, v živilski in tobačni industriji
97.2, v storitveni obrti in sorodnih obrtnih dejavnostih 85,5, v kemični industriji 98,4 in v kovinski in elektro industriji 93,1. Gospodarstvo novomeške občine predstavlja več kot 70 odstotkov gospodarstva teh štirih občin. Odstotek za vse štiri občine je kvečjemu nižji od samo novomeškega.4*
— In kako je bilo z izplačili osebnih dohodkov čez 6.000 dinarjev?
„Bilo jih je nekaj v največjih delovnih organizacijah. Bistve-
NE NA SIMPOZIJE!
Mod nas tudi nepotrebno in nesmotrno trošenje znanja mnogih ekonomskih in finančnih strokovnjakov na raznih simpozijih, seminarjih in sestankih, na katerih dajejo recepte ali kritizirajo razmere v gospodarstvu. Ob tem zanemarjajo konkretno operativno delo v podjetjih, kjer bi lahko urejali številne probleme, ki so predmet njihove kritike.
  _   y
nih prekoračitev ni bilo. Med vsemi podjetji pa sporazum le „Krki“ dovoljuje osebne dohodke do 6.500 dinarjev.**
V ČEM SO SE PREGREŠILI?
- Vse pa najbrž ni v najlepšem redu. Ali ste morali tudi
Jože Padovan, direktor novomeške podružnice SDK
kaj ukrepati zaradi različnih nepravilnosti v razpolaganju z družbenimi sredstvi?
„Naj navedem številke. V letošnjem prvem polletju smo izdali 9 odločb z nalogi za odpravi nepravilnosti oziroma za vzpostavitev zakonitega stanja, vložili smo 11 ovadb zaradi suma, da so bili storjeni gospodarski prestopki, in 5 zaradi suma prekrškov. Lani pa smo izrekli skupaj 95 takih ukre-pov.“
— Kakšna dejanja so bila to?
„Predvsem neupravičeno kreditiranje .občanov, opustitev zavarovanja danih kreditov, opustitev obračuna davka in neurejeno knjigovodstvo.**
— Kako so kršitelji to čutili na svoji koži?
,pravne osebe so bile kaznovane s skupno 112.000 dinarji, odgovorne osebe pa z 10.200 dinarji. Sodišča so obsodila 11 pravnih in 14 odgovornih oseb.“
— Ljudje menijo, da so kazni prenizke!
„Včasih so bile, zdaj pa mislim, da niso več. So primeri, ko so direktorji plačali iz svojega žepa tudi do 3.000 dinarjev kazni.**
ODKRITI ŠKODLJIVI POJAVI
— Za kakšne zneske so oškodovali družbo?
„Ugotovili smo, da je bilo v letošnjem prvem polletju 1,558.367 dinarjev premalo obračunanih in 497.973 preveč obračunanih družbenih obveznosti. Največji del premalo obračunanih obveznosti gre za prispevek za financiranje elektroenergetskih objektov.**
- Lahko poveste konkretne primere Škodljivih pojavov z vašega delovnega področja?
„Decembra 1971 smo razrešili gradnjo razvojno raziskovalnega centra v „Krki“ v predračunski vrednosti 10 milijonov dinarjev, kjer je „Krka“ potem tudi formalno postala investitor.
Kot značilen naj navedem primer prodaje družbenih stanovanj. Ker je zakon začel veljati januarja 1971, je pravobranilec izpodbil 7 pogodb o prodaji družbenih stanovanj. Slabo pa je, da so tistim, ki so take pogodbe sklenili prejšnja leta, stanovanja ostala in tudi niso bili izpostavljeni družbeni kritiki.
Nadalje smo preverili način obračuna provizije in drugih stroškov pri potnikih v mirenski Dani, tovarni zdravil Krka, Labodu, Hmeljniku in Eli.
SAMO KRITIKA
Po našem mnenju je delo Službe družbenega knjigovodstva in njenih posameznih delavcev pogosto nepravilno ovrednoteno. Največkrat smo deležni le kritike, novih nalog ali ob novih akcijah in prijavah celo mržnje. Le malokdaj nam okolje priznava družbeno koristnost in odgovornost našega dela.
V 15 delovnih organizacijah smo letos preverili odprte terjatve od posameznikov in ugotovili, da je v 174 primerih iz prejšnjih let za 3,74 milijonov dinarjev neplačanih terjatev. Značilno je, daje zadolževanje zavzelo velik obseg in da so med dolžniki člani lastnih delovnih kolektivov in da se terjatve nanašajo na gradnjo stanovanjskih hiš. To zadolževanje se je razširilo, odkar je prodaja gradbenega in instalacijskega materiala na potrošniška posojila prepovedana.
Lani smo poslali pet prijav zaradi neurejenega knjigovodstva, letos smo prijavili zaradi tega IMV.“
— Služba družbenega knjigovodstva naj bi ne delovala le kot nadzorni organ, ki raziskuje prekrške, marveč naj bi bolj delovala preventivno. Kaj bi ne bilo kori s tnp, ko bi s poučevanjem skušali preprečevati napake, ki nastajajo iz neznanja?
„Preventiva je že v tem, da mi obstajamo. Podobno je pri milici: če srečaš miličnika na cesti, takoj zmanjšaš hitrost vožnje. Vsak pričakuje, da bo naša služba prej ah slej pregledala njegovo poslovanje. Preventivno delujemo tudi tako, da se v podjetjih pogovorimo z odgovornimi ljudmi in jim svetujemo, kako je prav.“
NE PO VETRU
Motijo nas zelo neenotna merila sodišč v njihovi kaznovalni politiki, ko v različnih časovnih obdobjih glede na ekonomske in politične razmere enake gospodarske prestopke kaznujejo zelo različno. Kaznovana politika mora biti ustaljena in se ne sme ravnati po trenutnih potrebah. Spremembe v ekonomskih in političnih odnosih narekujejo le potrebe po spremembi predpisov, ne morejo pa biti vzrok za spremembo meril v kaznovalni ^politiki.
POLITIČNI DA, MATERIALNI ŠE NE
- Od vaše službe prav zdaj družba veliko pričakuje. Razpaslo se je nespoštovanje zakonitosti - do take mete, da je bilo potrebno odločno posredovanje partije.
„Posledice starih težav ne bodo še kmalu odpravljene. Manjka nam strokovnjakov, delo postaja vse bolj zahtevno, ob tem pa nam nalagajo še nove naloge; tudi take, ki ne sodijo v okvir našega dela. Razen tega ni dobro prehitro menjavanje predpisov, ki mu še strokovnjaki težko slede. Predpise dostikrat menjamo tudi zaradi naše. nedoslednosti, popravljamo jih, še preden jih uveljavimo..**
— Politično podporo za svoje delo ste dobili.
„Politično že, ne pa tudi materialne. Naj to podkrepim z naslednjim primerom. Imamo
10 več zaposlenih kot Dolenjska banka in hranilnica, vendar smo imeli lani komaj nekaj več dohodka, kot je dala banka samo v svoj poslovni sklad.**
— Torej so vaši delavci tudi preslabo plačani?
„Tako je, plačati bomo morali več, če bomo hoteli, da bodo naši inšpektorji zares inšpektorji. Značaj dela je tak, da mora biti človek, ki ga opravlja, dobro plačan.**
— Ljudi boste morali dobiti. Na kakšen način?
„Z razpisi ni nič, nihče se ne prijavi. Tudi na razpise za štipendije ni odgovorov. Imamo tri redne štipendiste na pravni in ekonomski fakulteti: takoj bi vzeli še tri. Izredno študira osem naših delavcev na visokih in višjih šolah. Naj povem, da imamo kar 30 odstotkov zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo in med 85 zaposlenimi le 14 odstotkov z nižjo. Po izobrazbeni sestavi smo najboljša med vsemi podružnicami SDK v Sloveniji. V pomoč nam bo, ker bomo drugo leto dobili računalnik in začeli strojno obdelovati podatke.“
- - Tovariš Padovan, hvala lepa za nogovor.
Z direktorjem novomeške podružnice Službe družbenega knjigovodstva sta se pogovarjala novinarja Matjan Legan in Jože Splichal, fotografiral ga je Sandi Mikulan, besedila v okvirih pa so iz razmišljanj in sklepov komunistov v podružnici SDK Novo mesto.
\
J. SPLICHAL M. LEGAN
NOVO!
• Cenjenim potrošnikom sporočamo, da bo od ponedeljka, 25. decembra 1972, odprta na Zagrebški cesti (v Žabji vasi, približno 200 metrov od tovarne IMV) nova blagovnica z oddelki:
f	i
SAMOPOSTREŽBA, KONFEKCIJA. POHIŠTVO, GOSPODINJSKI STROJI
I
in BIFE.
Za obisk in nakup se priporoča kolektiv
| Kmetijske zadruge »KRKA«, | Novo mesto!
NOVO!
US
0 (1185) - 14. decembra 1972
DOLENJSKI LIST
17
kultura
in
izobra-
ževanje
SALON V KOČEVJU:
Ilustracije
Knjižne ilustracije razstavlja M. Bizovičar
V soboto, 9. decembra zvečer, so v Likovnem salonu v Kočevju odprli razstavo izvirnih in knjižnih ilustracij akademskega slikarja Milana Bizovičarja. Odprta bo do 25. decembra. Pokrovitelj razstave je KOČEVSKI TISK. Na otvoritvi je o pomenu razstave, avtorju in njegovem delu spregovorila upravnica Ljudske knjižnice Kočevje Ema Strumbelj.
Razstava Bizovičarjev ih ilustracij je ena izmed prireditev letošnjega leta knjige. Ilustrirana knjiga ali revija za otroke je ena najpomembnejših knjižnih zvrsti, saj pomeni prvi stik otroka s knjigo in od tega stika je gotovo odvisen kasnejši odnos otrok, mladine in odraslih do l^njige. Knjižne ilustracije pomagajo otroku spoznavati umetnost dosti prej, preden zna brati. Zato je umetniška, a otroku razumljiva knjižna ilustracija posebnega pomena. Žal pa je v naših knjigarnah in kioskih še vse preveč kičastih slikanic in drugih ilustriranih beril.
Vendar pa kljub temu sodimo Slovenci po zaslugi požrtvovalnih ilustratorjev v sam vrh te likovne zvrsti. K temu je zelo veliko pripomogel tudi ilustrator Milan Bizovičar.
Razstavo si s posebnim navdušenjem ogledujejo prav otroci in druga mladina. V mnogih delih spoznavajo svoje junake iz Cicibana in drugih revij oziroma otroških glasil, pa seveda tudi iz knjig.	J.	p.
Tone Tomazin: NA RADEŠCI JE ŠE MLIN (gvaš, 1972) - Z razstave del udeležencev II. dolenjske slikarske kolonije, ki bo do januarja odprta v Dolenjski galeriji v Novem mestu
MOHORJEVA DRU2BA DOČAKALA 120 LET
Najstarejša slovenska založba
Ob proslavi jubileja izšla Mohorjeva knjižna zbirka za 1972: koledar in več leposlovnih in poljudnih del - Založba, ki je dala na svetlo sto in sto izvirnih slovenskih delf je od Slomškovih časov vseskozi vestno izpolnjevala poslanstvo: širiti branje v kmečke hiše
120 let je redko visok jubilej,1 če velja to za slovensko založbo, je gotovo enkraten. Tako tudi je: med našimi založbami je čast prve „staike“ doletela Mohotjevo družbo. Tako visoke starosti si prav gotovo ni nadejal niti njen ustanovitelj A. M. Slomšek, čeprav ji je dal ob rojstvu 1852 zvrfian koš napotkov za dolgo in varno življenje.
Janko Dolenc: POČITEK (les 14 x 50 cm, 1971)
Mohorjeva, kot krajše reko na kmetih Mohorjevi družbi, je nedvomno opravila veliko poslanstvo pri širjenju domače tiskane besede, od začetka je bila in je tudi še marsikje ostala edina hišna prijateljica, njene knjige pa so tudi za Širši krog priljubljeno berilo.
Ni mogoče, navesti vsega, kar je' storila jubilantka s tako dolgim stažem pri izdajanju knjig. Kljub temu lahko brez pridržka podčrtamo, da se je Mohorjeva družba trudila dati v roke slovenskemu bralcu berilo, ki ga je vselej lahko sprejel širši krog ljudi.
Razgibano
Po ustanovitvi spodnjeposavskega področnega odbora Združenja gledaliških skupin Slovenije se je povečalo zanimanje za to organizacijo. Dosedanjima že včlanjenima skupinama se bodo pridružile nove: prijavo so že poslali iz Dobove, kmalu pa bo to storilo tudi društvo Slavček iz Velike Doline. Hkrati se je povečala tudi' dramska dejavnost, tako da aprila ne bo težko prirediti področnega srečanja skupin.
Kakor je na -izrednem občnem zboru poudaril tajnik družbe prof. Otmar Crnilogar, se Mohorjeva družba ni zadovoljevala z doseženim, marveč ji je bilo vseskozi geslo vprašanje: Kaj bi hotel Slomšek s to založbo uresničiti?
Po pravilu, da knjižna zbirka išče zlasti domača dela in šele nato pre-
SAMO DVA! - Po podatkih oktobrske številke Kulturnega poročevalca, glasila Zveze kulturno-pro-svetnih organizacij Slovenije, šteje republiško Združenje pihalnih orkestrov 24 članov. Z našega območja sta v združenje včlanjena le dva: pihalni orkester glasbene šole v Brežicah in mestna godba v Metliki. Verjetno je, da se je število članov
Hmeljnik
Obnova hmeljniškega gradu, predvidena za letos, je končana. Specializirana skupina delavcev, ki se je pred tem izkazala že pri obnovi stolpov žužemberškega gradu, je do spomladi odložila delo. Spomeniškovarstvena dejavnost je s pomočjo akcije novomeškega Društva ekonomistov zabeležila še en uspeh.
Ekonomisti so se za to akcijo odločili na spomladanskem srečanju na Otočcu. Jane Gabrijelčič je v intervjuju za naš list poudaril, da so to sklenili zato, ker so hoteli biti koristni tudi navzven. Poziv delovnim organizacijam ni bil brez odziva: kolektivom iz novomeške občine so sledila podjetja iz sosednjih območij, tako se je nabrala precejšnja vsota za zaščito propadajočega Hmeljnika.
Prihodnje leto bodo ekonomisti akcijo nadaljevali. ,,Ni nujno, da bomo še naprej mi zbirali denar, vendar ne bomo odnehali,“ zatrjujejo. Toda, če ne store nič drugega, bo ostal njihov zgled. Dandanes pa so zgledi nujni.
po objavi teh podatkov še povečalo, manj verjetno pa, da so se mu pridružile še druge godbe z našega območja. V Novem mestu ugotavljajo nazadovanje na tem področju: o tako imenovani „mestni godbi44 že lep čas ni slišati, medtem ko na mnogih sejah ugotavljajo, da glasbena šola, čeprav si je nadela slavno ime po skladatelju Marjanu Kozini, ne da od sebe tistega, kar od nje zahtevajo.
ŽUŽEMBERK: TRIJE STOLPI POKRITI - Se en stolp starega žužemberškega gradu je dobil novo ostrešje, v kratkem pa ga bodo tudi pokrili To je že tretji stolp, ki dobiva kapo, pa tudi za četrtega imajo zbranega že precej lesa, del pa se bodo lotili spomiadi, ker morajo pred pokritjem odstraniti razmajano obzidje na vrhu stolpa in ta del na novo pozidati. Predvidevajo, naj bi četrti stolp dobil „kapo44 za 1. maj 1973.
FILM NOVOMESČANA - Med novimi kratkimi filmi, posnetimi letos za Vibo film, je tudi film o defektnih otrocih, ki ga je posnel de-butant Filip Robar iz Novega mesta. Scenarist in režiser Robar je osrednjo pozornost v svojem filmu posvetil otrokom in razmeram v posebni šoli v Šmihelu, hkrati pa dokumentarno izpovedal skrb diužbe za reševanje tovrstnih vprašanj.
HVALEVREDNA POMOČ -Združenje gledaliških skupin Slovenije je sklenilo v letu 1973 prirejati gostovanja kvalitetnejših gledaliških skupin v krajih, kjer je gledališko življenje zamrlo. Posamezni sveti ZKPO so to odločitev ocenili kot hvalevredno pomoč, ob kateri naj bi se spet prebudilo zanimanje za domače gledališko poustvarjanje.
Prepričana sem, da bodo reporterji poročali o nastopu orkestra RTV Ljubljana, ki je 6. decembra tudi v Novem mestu pripravil koncert s kvalitetnim in izbranim sporedom. Prav bi bilo tudi, da bi pogledali, kako je mladina sprejela to prireditev in kako se sploh odziva na kulturna dogajanja.
Najprej: žalostno je, daje bila dvorana v Novem mestu na pol prazna. Z mesta nastopajočih ni bil pogled v dvorano nič kaj
Propad ?
spodbuden. To se je videlo tudi iz razočaranih pogledov glasbenikov, vajenih vse drugačnega sprejema.
Naprej: kje so razlogi za kulturno mlačnost in nezainteresiranost mladine? Prav gotovo v pomanjkljivi, če ne tudi v napačni vzgoji. Potreben bi bil kdo, ki bi mladim kaj več povedal, kako je treba take prireditve sprejeti, kaj pomenijo in podobno. Ce drugega ne, bi naredil vsaj sprejemljiv vtis, predramil zavest v mladih. Prireditev brez občinstva ni nič, če bo šlo pri nas tako naprej, bo Še ta kultura usahnila.
Zastavila bi vprašanje vzgojiteljem, profesorjem, učiteljem, staršem in ne nazadnje sami mladini, zakaj se je moglo to zgoditi. Zadnji čas je, da bi vprašanje priprav mladine na sprejem in dojemanje kulturnih sporedov resno obravnavali že zaradi tega, da bi samih organizatorjev ne J)ilo sram.	D.	B^
Pohvala
Zadnja, tretja številka INFORMATORJA, glasila Lesne industrije Kočevje, prinaša nekatere zelo zanimivo in občuteno napisane sestavke. Taki so intervju o stanovanjskih zadevah, kritika - „Kakšni smo!44 in sestavek „Danes vam predstavljamo izmeno A v tovarni ivef-nih plošč44. Seveda so zanimivi za člane kolektiva in druge tudi drugi sestavki, kot:	„Kako gospo-
darimo? 44, članki o športu, letovanju, izletih in nesrečah pri delu.
Vendar pa imajo zanimivi sestavki žal nezanimive naslove, saj se na primer kar trije začnejo s „Kako .. ,44 Vendar je ta pomanjkljivost neznatna v primerjavi z odlično vsebino člankov, čeprav niso napisani po vseh novinarskih „paragrafih44. Morda je prav to celo njihova dobra stran, saj je v njih več človečnosti in topline.
vode, je.usmerjeno knjižno delovanje družbe v vsakoletno redno zbir ko in v snovanje novih zbirk z naslovi: Studenci žive vode, Znanstvena knjižnica, Mladinska knjižnica, Mohorska knjižnica in Družinska knjižnica.
Kako se je programsko iskanje domačih del Mohoijevi družbi uresničilo in posrečilo letos, kaže pred kratkim izdana redna knjižna zbirka. V njej sp poleg tradicionalnega koledarja naslednja dela slovenskih ustvaijalcev: Alojz Rebula: Divji golob, France Vodnik: Od obzorja do obzorja, Jezusov evangelij (z uvodi in opombami Rada Bordona, Stanka Cajnkarja, Jožka Kraglja in Rafka Vodeba).
RAZMIŠLJANJE OB NEKEM DOKUMENTU
Kdo se mora »ujeti«?
Kako odpreti kulturne dobrine vsem delovnim ljudem, kako vzgajati mladino?
V dokumentu, s katerim je kulturna skupnost Slovenije v obrisih nakazala dogajanja v kulturi prihodnje leto, je podčrtano: ena glavnih nalog kulturnih skupnosti (v občinah) je poiskati poti in načine, da bi kulturne dobrine napravili dostopne vsem delovnim ljudem. Hkrati ta dokument že sam nakazuje, kako to doseči: „Ena takih poti so samoupravni in družbeni dogovori. Za kulturno vzgojo mladine pa bi morali svoja prizadevanja strniti v organizirano akcijo, pri čemer je še posebej nujno sodelovanje kulturnih in izobraževalnih skupnosti "
Te zahteve so hudo obvezujoče in za občine, kjer se je dogovarjanje nanašalo kvečjemu na enkratno pomoč, tudi korenita prelomnica. Za naše območje bi težko rekli, da bo potrebno na tem področju zastaviti plug v ledino: zgledi posameznih delovnih organizacij - ne moremo mimo Novo-teksa, ki je letos že drugič denarno omogočil dolenjsko slikarsko kolonijo - in še več dogovorov za uresničevanje drugih smotrov bi tako trditev ovrgli. Kljub temu je treba reči še naslednje:
Nedvomno je prav in pošteno, da na kulturnem področju zastavljene naloge uresničujemo z roko v roki, ni pa prav, da se iščemo po ne vselej proučenih poteh, vsak po svoje, često nagnjeni k improvizacijam. Najhuje je
seveda, če je pri tem končni cilj nekaj dati, napraviti, ne da bi bilo razčiščeno, M koga bo vse to, ali Je feS trud pri tem res zastavljen tako, da bo prišel do tako ustvarjenih kulturnih dobnn tudi delovni človek, ne samo izbranci.	.
Kulturne skupnosti, katerim so s prej omenjenim ao-kumentom zaupane zahtevne naloge, brez dolgoročrun programov razvoja in ”}' enotnem tiru zasnovaM akcijah ne bodo kos zahtevam. Marsikje bodo ntom narediti dolg korak liaPre‘’ denimo, od načelnih tv*' prav, kaj vse je danes kur tura.	m	j.
Še s posebno tankim sluhom se bo treba lotiti tv log, ki jih dokument M? kuje za kulturno vzgojo Medine. Sodelovanje kulturni in izobraževalnih skupnos bo nedvomno dalo „km*11 sol" nove vsebine, id jo M ramo vliti v tovrstna vanja. Z drugimi besedi povedano: to pomeni, da bodo slej ko prej m°^ „ujeti" ustanove, ki občinah ukvarjajo s k^^ nimi in vzgojnoizobfl* valnimi dej avnostrni, sedno pa prizadeti v P^.Z,.
no takemle mnogokotnv&•
učitelj, učenec, kulturni* lavec, vzgojitelj, mentor,J11 cen, predstavniki vseh dijf benopolitičnih organizam ^ skupnosti, čeprav spiseK tem ni končan in je mog°c zaporedje tudi premešati
J. JU*1
UPANJE OB 10-LETNICI ZAVODA ZA KULTURO:
Bo naposled zasijala danica?
Mnogi Novomeščani so prepričani: če bi v kulturni akciji 1973 prirod ,0 še svoj delež, bi lahko kmalu dobili kulturne prostore, na katere bo m* ponosno - Take priložnosti ne kaže brezbrižno odpihniti
Novo mesto se gotovo ne more prištevati med tista srečna pokrajinska kulturna središča na Slovenskem, kjer prostori za kulturne prireditve že dolgo niso nenehno pod vprašajem. O kino gledališču, na primer, lahko še vedno le sanja in razmišlja, kako so ga mogli dobiti, denimo, v Kopru pa v Celju in celo nekaterih manjših krajih. In vendar se ne more reči, da ni bilo želja, spodbud, zamisli in že celo osnutkov. Dalj kot do tu pa niti največji optimisti do zdai niso mogli.
Čeprav na obzoiju še vedno ni slutiti svetleče se danice, ki bi Novo-meščanom pokazala pot, kako kljub proračunskim težavam in zaostrenemu varčevanju, ki ga posredno narekuje tudi duh pisma tovariša Tita, le preiti od želja in besed k dejanjem, mnogi ne odnehajo. Najbolj vztrajni so seveda pri Zavodu za kulturno dejavnost, kjer so prepričani, da začetek gradnje (specializirane) kino dvorane ni bil še nikoli tako blizu, kakor se ponuja prav s kulturno akcijo, predvideno za 1973. Izboljšanje dejavnosti reproduktivne kinematografije in urejanje (grad-
Vsem, ki so ga poznali
Akademskega slikarja Janeza Mežana ni več. Jože Curk je ob njegovi smrti med drugim zapisal: „Komaj so odzvenele čaše napitnic ob proslavljanju 75-lctnice, že je usoda po neznanem računu pretrgala življenjsko pot umetnika.44
Čeprav je bil Mežan rojen Gorenjec, je deloval pretežno v Ptuju, kot pedagog pa malone v vseh pokrajinskih središčih. Kronika navaja, da se je za daljši čas „ustavil tudi v Novem mestu, kjer je od 1932 do 1939 deloval kot profesor na gimnaziji.
Na življenjski in umetniški poti Janeza Mežana ni belili, se pravi praznih postaj. Kjerkoli je deloval, je poskušal uresničiti kar največji del svojega slikarskega načrta. Tako je v slehernem kraju, kjer je poučeval, ostala - poleg zapiskov in kronik o njem - majhna galerija njegovih del, seveda neurejena in razobe-šena po številnih uradili in stanovanjih. Tudi v Novem mestu.
Umetnik premine, njegovo delo ostane. Za Mežanom so ostala olja, tempere, grafike, freske, akvareli. Bil je mojster akvarela.
njo) kulturnih domov zajema namreč kulturna skupnost Slovenije že kar v prvem delu programa za prihodnje leto začrtane kulturne akcije. Poleg tega pri novomeškem zavodu menijo, da bi z (morebitno) graditvijo novih kulturnih prostorov „nekje pod kapitljem44 tudi najlepše proslavili jubilej zavoda: 10-letnico ustanovitve.
Z zgraditvijo sodobne dvorane bi seveda največ pridobili občani: prostori bi bili urejeni s pravilnim filmskim platnom; fotelji in boljšo projekcijo. Predstave bi tekle nemoteno, precej drugače kot zdaj, ko se v sedanji dvorani poleg kina vrstijo gledališke predstave, koncerti, revije, konference, seje, občni zbori in najrazličnejši sestanki družbenopolitičnih organizacij. Spored v novi dvorani bi bil poslej izbran in reden ter kvaliteten, vsekakor pa brez improvizacij.
Sedanja nenehna zasedenost dvorane hudo ovira domače gledališčnike in je tudi v tem razlog, da se po-
Za idejnost
Ravnatelji osnovnih in srednjih Šol iz novomeške, črnomaljske, metliške in trebanjske občine so se udeležili seminarja, ki so ga prejšnji teden priredili v Šmarjeških Toplicah. Uvodni referat o idejni usmerjenosti šole danes in juUi je imel prof. Jože Škufca, svetovalec iz novomeške organizacijske enote Zavoda za šolstvo SRS. V njem je poudaril, da Šole na tem območju niso bile brezidejne, vendar pa je bilo idejnosti premalo. Na seminarju so poleg skrbi za večjo idejno usmerjenost šole omenjali tudi številna druga vprašanja, ki jih je treba reševati v šoli kot ustanovi posebnega družbenega pomena. Podoben seminar se bo začel danes za ravnatelje* osnovnih in srednjih Šol iz brežiške, krške in sevniške občine v Cateških Toplicah.
javijo manjkrat, kakor bi se jj ‘f Skupina je bila lahko srecj*^n* večkrat vadila in imela generkj2iij<' odru, kar tudi po svoje kako resna stvar je pomanjka^jr mernih prostorov za kultu01 ditve.	.
Ce bi se posrečilo dobit« ° zgraditi dvorano za filmsK stave, bi sedanja ostala sarnO ^ imenovane žive umetniške ^1 ditve, seveda z nujnimi na odru, v garderobi in ‘'jj*, pl°j
Potreba po novih kultu^^lc! štorih je v Novem mestu *e -jjjM kot na dlani. Mnogi so pf?Py JcO* da take priložnosti za gra{.0’t»*; se ponuja 1. 1973, spet ne kmalu. Znano pa je že zdaj> akcije, ki naj bi zajela 0 . |ci» skupščino, kulturno skupn°^jii jevno skupnost, delovne kole že skoraj ponujeno porno*? M liške kulturne skupnosti. nl narediti ničesar.
Kaj obeta akcijo?
Izvršni odbor brežiške * [jjl skupnosti bo v kratkem razp delovnem in denarnem nap*«, 1? 1973. Upravna telesa ku^u 5j>tJ vodov in društev bodo med v j govorila o kulturni akciji, republiška kulturna skupno .^0^ sala za prihodnje leto. Brež čina šteje še vedno med mafl)^ slovenska območja in in** čaju, ki ga jc razpisala reP^ kulturna skupnost, predno® r ^jr deljevar\ju denarne pomoč* dinske predstave, dramska bena gostovanja, likovne r nakup knjig, spomeniškov^ dejavnost, vzgojo kadrov m prostorov za kulturno deU’- j^in čani bi radi to možnost vsaj y F> izrabili.
Večerna oble^
V zbirki Ljudska knjiga je Pf šernovi družbi izšel v preV®jv r Boštjančič - Turkove za*1 man iz sodobne amen** ^joK ževnosti: „Večerna obleka • napisal Joseph HergeslieimeJj ^ spoznajo iz tega dela boU dekadenten svet ameriške •’ jjK družbe". Delo je napisan	~
tenkočutnostjo za ženske p* . p n da se nekateri sprašujejo, •>* morda res pisala Ženska
O
O
5
F Ji*
Sži&Ss
S°®rak, Berger in Kapš: jesen ni bila preveč uspešna ...
Klavrn konec jeseni
Prvi del tekmovanja v slovendti namiznoteniški l^i se je za Novomeščane končal s polomom: zadnji tekmi v domači telovadnici, v katerih so Novomeščani računali na točki s ^anjdto Savo in Lendavo, ekipama, ki sta z Novomeščani fdeli na dnu lestvice. Domačini so obakrat izgubili, ker tretji S^ec — tokrat je bil to Berger - nikakor ne more dobiti jpe. Do nadaljevanja bo Novo mesto skupaj z Lendavo z dvema točkama prezimilo na predzadnjem oziroma zadnjem mestu.
Novo mesto : Sava 2:5
, Novomeščani so v zadnjem jr‘u dokaj krepko izgubili s ^anjčani in si s tem poslabšali r?lozaj na lestvici. Gostje iz /^nja so bili namreč na lestvici {^Posredni tekmeci domačinom. j.e*ultati: Somrak : Vidic 2:0, £aPŠ: Tadina 0:2, Berger : Ker-1:2, Kapš : Vidic 2:0, J°miak : Tadma 1:2, Kapš : Q^stajn 0:2, Berger : Tadina
Novo. mesto: Lendava 3:5
Novomeščani so v zaostali tekmi slovenske namiznoteniške lige izgubili tudi z Lendavo, kije bila doslej edina brez zmage. Simonič je premagal vse tri nasprotnike, Berger pa ni noben-krat zmagal, in to je bilo Lendavi dovolj za prve točke. Rezultati: Berger : Zajtl 1:2, Kapš : Simonič 1:2, Somrak : Nagy 2:0, Berger : Simonič 0:2, Somrak : Zajtl 2:1. Kapš : Nagy 2:0, Somrak : Simonič 0:2, Berger : Nagy 0:2..
••.•.•'•.•v-.'-/.--'-.-.
Somrak je še vedno najbolj uspešen med Novo-®telčani. Na sliki: pri servisu. (Obe fotografiji: S. Mikulan)
PO TRETJI KONFERENCI ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE:
Konec zapostavljenosti tudi v športu!
Odločna borba proti rušenju socialističnih norm obnašanja in protisocialističnim vplivom v športnih in telesnovzgojnih organizacijah - Za demokratične odnose, proti kultu zvezdništva in samovoljnemu ravnanju s talenti - Zagotoviti vodilno vlogo delovnih ljudi!
„Razvijanje športnega, kulturnega, zabavnega in drugih oblik življenja mora postati pomembno področje borbe za nove socialistične in humane vrednote, za bogatitev in vsestranski razvoj osebnosti mladega človeka,“ pravi med drugim resolucija, ki so jo sprejeli na tretji konferenci Zveze komunistov v Beogradu.
Ta partijska konferenca bo prav gotovo pomagala zlomiti staro, preživelo miselnost o tem. da je delo v športnih organizacijah nepomembno. Posledice tega so bile očitne: le redki zanesenjaki so delali v športnih in telesnovzgojnih organizacijah, ker je veljalo prepričanje, da je delo na tem področju manj vredno. Telesna vzgoja in šport sta bila zaradi tega zapostavljena, pogoji za razvoj množičnega športa pa siromašni. Tako stanje je bilo pri nas kljub temu da je znano, kako pomemben je šport za zdravje, za razvoj fizičnih in delovnih sposobnosti, za produktivnost, za vzgojo mladine in za jačenje obrambnih moči naše države.
Ko se je Zveza komunistov zavzela, da je potrebno tudi športu in telesni vzgoji posvečati več pozornosti, seje hkrati odločno postavila po robu vsem privatizacijam, monopolističnim in nasilnim prisvajanjem športa, rušenju socialističnih norm obnašanja in vsem protisocialističnim vplivom v teh organizacijah. Pomembno je, da se je Zveza komunistov zavzela, da morajo biti komunisti, ki delajo v posameznih organizacijah, odgovorni za idejnost in socialistično usmerjenost v teh organizacijah.
Še več, Zveza komunistov sodi, da je potrebno tudi na tem področju demokratizirati odnose in uveljavljati vpliv članstva na delovne programe. Taka usmeritev pa jasno zahteva razvoj amaterizma, borbo proti samovoljnemu ravnanju s talenti, proizvodnji zvezd v športu, birokraciji in monopolu
v športu, ki je šel na račun samoupravnih odnosov. Skratka: tudi v telesni vzgoji je potrebno zagotoviti vodilno vlogo delovnih ljudi!	J.	S.
    \
ŠPORTNI KOMENTAR
Zlom neresnosti
Za novomeške namiznoteniške igralce le še teoretične možnosti za obstoj v ligi?
Pričakovati je bilo, da bodo igralci namiznega tenisa iz Novega mesta tokrat v slovenski ligi posegli po višjih mestih. Zadnja leta so sicer ostajali v ligi po srečnih naključjih, toda tokrat so ustanovili še drugo zvezno ligo, kamor so se uvrstile tudi nekatere boljše slovenske ekipe.
Še po sredini prvega dela je kazalo dobro: spodrsljaj doma z Gradisom so nadoknadili z zmago v Ljubljani proti „Kajuhu“ in v Hrastniku so se ogorčeno borili za zmago z neporaženim Kemičar jem. V zadnjih zavrtljajih pa so doživeli poraz za porazom - in prav nazadnje še najhujšega proti Lendavi, ki je bila celo brez zmage.
Novomeščani so zdaj spet tam, kjer so bili prejšnja leta, čeprav je liga manj kvalitetna. Obeti za rešitev pred izpadom iz lige so kaj klavrni, saj igrajo najresnejše tekme z neposrednimi tekmeci v gosteh.
Vzrokov za tako stanje je več. Predvsem velja ugoto-
vitev,' da ob Somraku in Kapšu nimajo tretjega igralca, ki bi se lahko enakovredno boril s tekmeci Tako Žabkar kot Berger nista no-benkrat zmagala. Vsekakor bi bilo najpametneje, ko bi uvrstili v ekipo kakega obetajočega pionirja.
Še hujše od pomanjkanja tretjega igralca pa je dejstvo, da Novomeščani zelo slabo vadijo in da so jim tekme hkrati tudi treningi. Namizni tenis je pač šport, kjer so izkušnje sicer pomembne, ne morejo pa nadoknaditi neprestanega treninga.
Namizni tenis na Dolenjskem že več let životari. Posledica takega stanja je tudi dejstvo, da so na dolenjskem prvenstvu igrali le Novomeščani, pa še na tem prvenstvu niso igrali nekateri izmed tistih, ki so sicer v prvi ekipi. Posledice takega neresnega dela so na dlani: slaba uvrstitev po prvem delu daje zgolj teoretične možnosti, da bi se Novomeščani še utegnili rešiti'izpada iz slovenske lige.
J. SPLICHAL
šah
Poraz Kočevja, zmaga Novega mesta
v slovenskega šahovske-S. prvaka v zahodni ligi gre v J^žale, obe dolenj&i ekipi pa oosta borili za uvrstitev med gim in četrtim mestom. K9-kni?6 Je namre^ v nedeljskem ,. doma izgubilo z ljubljan-^majem s skoraj enako j«Zuko kot teden prej Novo Novomeščani pa so v scah močno premagali doma-ki so po tem porazu padli Za“nje mesto. Tri kola pred ®cem tekmovanja vodijo r°*nžale z 32,5 točke. Slede: Kočevje 25, Zmaj 22,5, Novo K°per 18, Borec
Wiforovn*ca m ^esce
Mokronog : Jesenice 3,5:6,5
petjem kolu druge slovenske ^novske lige je Mokronog izgubil na 3	z domačim klubom
pl* 1	^ Mokronog sta zmagali
,0va in Zajčeva, remizirali pa P*eskar, Videčnik in Žutič.
J. H.
Bertok : Novo mesto 10:10
1 Mednarodni mojster Mario Ber-ok je igral v ponedeljek zvečer v novomeškem domu JLA simultanko fr£ti 20 novomeškim šahistom. Bcr-iok pač nj pričakoval, da bo naletel tako hud odpor. Medtem ko navadno na simultankah večina igra Prpti mojstru, da bi dobila nekaj rejcev in morebiti kakšno zmago, so tokrat Bertoka Novomeščani presnetih: komaj je rešil neodločen rezultat, saj je izgubil in zmagal po desetkrat. Z mednarodnim mojstrom so zmagah: Mesaroš, Stokanovič, KarpUuk, Curguz, Radovanovič, Ravbar, Puccjj, Mrkšić, Kitanović in Poredoš.
Kočevje : Zmaj 3f5:6,5
Tudi Kočevarji se niso mogli uspešno postaviti po robu Ljubljančanom. Ž zmago si je Zmaj močno popravil položaj v borbi za drugo mesto, še posebej, ker igra do konca z lažjimi nasprotniki. Rezultati: Osterman - Šiška remi, Cimer -Barle 0:1, Praznik - Bratko 0:1, Gornik - Konvalinka 0:1, Ivič -Galle 1:0, Mestek - Papler 0:1, A. Praznik - Košir 1:0, M. Praznik -Grilc 1:0, Podkoritnik - Ukmar 0:1, Mohar - Rape 0:1.
Lesce : Novo mesto 3:7
Novomeščani so končno zaigrali v dobri formi in močno premagali Lesce. Razveseljivo je zlasti dejstvo, da sta zmagali članici, na članskih deskah pa je Sitar skoraj neustavljiv. Rezultati: Roblek - Penko 0:1, Mah - Škerlj 1:0, Sterle - Milič remi, Prestrl - Sitar 0:1, Harinski -Istenič 0:1, Butorac - Vene 0:1, Horvatova - Isteničeva remi, Butor-čeva - Žičkaijeva 0:1, Hrovat -Komelj 1:0, Mencinger - Pucelj 0:1.	J.U.
V soboto je bfla v Ljubljani prva konferenca Partizana Slovenije. Na njej so spregovorili o pomanjkljivostih pri dosedanjem delu in hkrati ugotovili, kako bodo morali delati naprej.
V intervjuju za ponedeljkovo športno prilogo v Delu je podpredsednica slovenskega Partizana Ada Klanjšek med drugim dejala: „V Partizanu bomo najprej morali spremeniti odnos vodstva do članov. Našo organizacijo praviloma vodijo
m
I
0 NAJBOLJ MNOŽIČNI ORGANIZACIJI:
»Partizan« med člane
Ta organizacija bo odločno pomagala k povečanju telesnovzgojne zavesti med ljudmi
ljudje, ki so v njej najmanj eno desetletje, dve. So tudi taki, ki so bili pri Sokolu in Partizanu že pol stoletja. Predani so organizaciji, vendar s težavo sprejemajo vse, kar je novega. Praksa nas marsikdaj prehiti ...“
V času, ko postaja športna rekreacija vse bolj odločna družbena zahteva, ima Partizan obilo nalog. Z drugo vsebino in novimi delovnimi oblikami bo mogoče pritegniti k delu še širok krog ljudi, ki zdaj niso vključeni v to najbolj množično telesnovzgojno oiganizacijo, so ugotovili na konferenci. Samokritično so tudi menili, da so preveč verjeli, da je mogoče vzgojno delati le v telovadnicah in na telovadiščih, kar pa ni res.
Konferenco so končali optimistično:	z	večjim	razumevanjem
družbe bo mogoče uresničiti večino delovnih nalog. Tako bo Partizan odločno pomagal k povečanju telesnovzgojne zaveti med prebivalci.
LJUBLJANA - V organizaciji Partizana Tabor je bil v soboto II. Malejev memorial. Udeležba je bila bolj skromna, med 11 pionirkami pa sta nastopih tudi novomeški telovadki Zupančičeva in Hočevarjeva, ki sta se uvrstili na četrto oziroma sedmo mesto. Zmagala je Džakovi-čeva (Spodnja Šiška). V ekipni konkurenci sta bili Novomeščanki drugi. (A. D.)
NOVI SAD - V Novem Sadu je bilo v nedeljo zvezno gimnastično pionirsko tekmovanje za pokal Bele in Marice Ivandekić. Med 40 pionirkami sta nastopih tudi Novomeščanki Furlanova in Jasna Dokl. 8-letna Doklova je bila četrta, Furlanova pa, ki je telovadila pod svojimi zmožnostmi, na 19. mestu. Zmagala je Ljubljančanka Fartek. (S. D.)
KOČEVJE - V hotelu Pugled je v petek zvečer uredništvo Sportskih novosti pripravilo pogovor s športnimi delavci. Udeležili so se ga predstavniki športnih organov in organizacij, vodje posameznih sekcij in predstavniki Zveze komunistov in Zveze mladine. (J. P.)
LESKOVEC - Pri Partizanu je začela redno vaditi namiznoteniška sekcija. Vodi jo Jože Pacek, igralci pa se zbirajo ob torkih, sredah in petkih. Mladinci so že imeli prvi turnir, na katerem je zmagal Starc, pred F. Veličevičem, Packom in J. Vehčevičem. (L. S.)
KOČEVJE - Na turnirju drugo-kategomikov vodita po 11 kolih Janež in Mohar z 8,5 točke, Podkoritnik pa ima pol točke manj in eno preloženo partijo. Od pionirjev ima Zilevski 4 točke, Skof 3,5, Kirasič 2,5 in Malnar 1,5. G- S.)
METLIKA - Metliški kegljači so v nedeljo gostovah v Krškem, kjer so se pomerili s Črnomljem. Zmagah so Metličani s 6.337:6.317. Največ kegljev sta podrla Popovič (836) in Vladič (831). To je bila tekma v okviru zimske kegljaške lige. (M. P.)
BELA CERKEV - Na pobudo mladincev iz Bele cerkve je novomeški GO klub pripravil začetni tečaj. Med mladino vlada veliko zanimanje zato bodo ustanovili sekcijo novomeškega kluba. Tečaj vodi Franc Dragan. (F. D.)
KOČEVJE - V prijateljskem šahovskem dvoboju sta osnovna šola in gimnazija igrah 5:5. Dvoboj bo odslej tradicionalen. (I. S.)
MOKRONOG: V dri«em kolu II. slovenske šahovske hge je Mokronog izgubil z ekipo „Milan Majcen** iz Ponikev 4,5 :Š£. Zmagah so Alojz in Nada Peterle ter -Zajčeva, remizirali pa Žutič, Videčnik in Kramer. (J. H.)
BRESTANICA - Mladinski aktiv je pripravil košarkarski turnir pod pokroviteljstvom brestaniške termoelektrarne. Zmagala je gimnazija, pred šolo za blagovni promet (obe iz Brežic), TSS Krškim in mladinskim aktivom iz Brestanice. Gimnazija je dobila prehodni pokal, pokal pa je dobil tudi najboljši strelec Jošt (TSS Krško). (A. Z.)
KRMELJ - Na novembrskem šahovskem brzotumirju ie zmagal med 11 igralci Sribar z o točkami pred Plahutnikom (7,5) in Prose-nikom (7). Sribar je bil najboljši tudi na turnirju v počastitev dneva republike s 14,5 točke, pred Plahutnikom (13,5) ter Prosenikom (13).
MOKRONOG - Na novembrskem hitropoteznem turnirju je šahiste presenetila Peterletova, ki je zmagala z 12,5 točke. Slede: Videčnik 12, Hočevar, Horvat in Zajčeva 11,5. V skupni uvrstitvi vodi Hočevar s 113 točkami pred Peterletovo in Videčnikom, kijih imata po 112. (J.3.)
Pomagati judoistom
Za novoletno darilo naj bi jim kakšno podjetje kupilo blazine
Ob koncu zadnjega tedna sta bila za jugoslovansko in slovensko telesnovzgojno življenje kar dve pomembni konferenci: na tretji konferenci ZKJ so se zavzeli za konec zapostavljenosti v športu, na prvi konferenci Partizana Slovenije pa za večjo osveščenost v naši telesni vzgoji. Bo podej v naši najbolj množični organizaciji še več ljudi? (Foto: Slavko Dokl - pionirke Partizana nastopajo)
Člani sekcije juda pri TVD Partizan Kočevje tekmujejo v slovenski judo ligi. Vendar ne morejo tekmovati doma, ker nimajo pravih blazin. Tako morajo vedno gostovati drugod. Garnitura blazin za judo velja trenutno 16.000 din, nekateri pa trdijo,da bodo kmalu dražje.
Občinska zveza za telesno kulturo (ObZTK) in TVD Partizan nimata dovolj denarja, da bi kupila blazine. Predsednik ObZTK Alojz Petek pravi, da je že govoril s predstavniki nekaterih pbdjetij, naj bi prispevala denar za nakup teh blazin, vendar vedno dobi odgovor: „Napišite vlogo!“ Z vlogami pa imajo pri ObZTK slabe izkušnje, saj so na primer vse delovne organizacije v občini prispevale letos do 1. oktobra za telesno vzgojo ObZTK le 3.800 din. Hkrati pa je na primei
samo TEKST1LANA namesto novo- ' letnih čestitk in daril poslovnim prijateljem kupila šolski ambulanti v Vasi-Fari stroj za popravilo zob, vreden okoli 30.000 din.
Odločitev TEKSTIL ANE je vredna posnemanja in pohvale, čeprav je bila sprejeta verjetno brez pismene vloge iz Vasi-Fare. Podobno odločitev bi lahko sprejela tudi druga podjetja in eno izmed njih bi namenilo denar za nakup garniture blazin za judoiste. Se posebno bi bilo tako darilo v redu zato, ker jih bodo razen judoistov - tekmovalcev uporabljali za vadbo še miličniki in pripadniki enot splošnega ljudskega odpora, katerih naloga je tudi skrb za varovanje družbenega premoženja, razen tega pa bodo na njih vadili tudi mla-
dina in člani kolektivov.
J. PRIMC
Oči
v krogih Mtinchna
Jot« Splichol
Znaki YU vMuenchnu
Jugoslovani se lahko pohvalimo, da smo muenchenski olim-piadi izdatno pomagali. Med graditelji so bili naši delavci - in ni jih bilo malo.
Toda to je bilo prej, preden so se uradno odprle igre. Kako je bilo z znaki YU med olimpiado?
Na kombiju, parkiranem na Goethejevem trgu sredi Muenchna, me je iz tramvaja zbodel bleščeč rdeč napis: „Radenska — svetovno znana mineralna voda iz Jugoslavije" To je bilo prvo srečanje z Jugoslavijo v Muenchnu.
Kaj hitro sem zagledal tudi plakat, ki je vabil na razstavo jugoslovanskih naivnih slikarjev.
Izvesek nad vrati dokaj zanikrne restavracije je opozarjal na YU: „Grili restaurant Split“. Toda nasploh je bflo jugoslovanskih restavracij znatno manj od italijanskih ali grških.
Tam, kjer so prodajali gramofonske plošče, je bilo opaziti tudi naša imena: Ivo Robič, Bata Ilič, Dunja Rajter. Dunja Raj-ter je zdaj tam še kar* znana, kajpak pa nihče nima možnosti, da bi zasenčil nekdanjo slavo Iva Robiča, ki ga zelo poznajo pod imenom „Mister Morgen“ po pesmi, kije imela naslov Jutri.
Bržkone bi ne bilo prehudo našteti še nekatere druge Jugoslovane ali stvari, ki imajo naš znak, pa jih v Nemčiji dobro poznajo. To so predvsem nekatere turistične agencije, ki propagirajo naše toplo in modro morje.
Toda med vsemi Jugoslovani, ki so uspeli v Nemčiji, ljudje najbolj poznajo dve imeni. Obakrat gre za povezavo z nogometom in Muenchnom: Radenkovič in Čajkovski.
Koliko tisočev Jugoslovanov se po Muenchnu dan za dnem, noč za nočjo peha za zaslužkom! Kako varljiva so njihova upanja, kako majhna je njihova sreča ...
Verjetno se vsi ti v-trenutkih obupa ali malodušja spomnijo uspeha svojih dveh rojakov.
Čajkovski, nogometni trener, ki so mu rekli ,,Cik“, seje rad pohvalil, da je „iznašel“ Beckenbaueija in Muellerja. Prvi velja za možgane na nogometnem igrišču, drugi je rojen strelec, kralj za dajanje golov. Radenkovič, ki je igral v drugem muenchenskem klubu, je naredil iz nogometa zabavo, sam sebi pa je izkopal zlati rudnik.
Cik je zato, če vprašate prebivalce bavarske prestolnice, najbolj znano jugoslovansko ime. Imajo ga radi, vzeli so ga za svojega, kovali so ga v nebesa. In kar je najbolj čudno: Čajkovski, nekdanji jugoslovanski reprezentant, je kot trener na tujem lahko uspel, doma pa je doživel polom. V Dinamu,je zdržal komaj nekaj mesecev, potem je bil odstavljen!
A tudi qn je pač izjema, ki potrjuje pravilo. Sreča je v tujini manjša kot doma in bolje je videti, kako uspeva napis o Radenski, kot poslušati največkrat žalostne usode tistih, ki so se namenili v širni svet — pa niso uspeli.
Če lahko uspešne Jugoslovane preštejemo na prste, moramo za neuspešne uporabljati števila z več ničlami na koncu. Muenchen ni nič drugačen kot druga mesta. Tudi tuje težko uspeti in tudi v Muenchnu ljudi vse prerad omami blišč velemesta. Za neon c1, -eklamo pa se rada skriva gniloba, za obljubami o sreč. .a težko življenje zdomca. Nikogar nimaš, nikogar ne poznaš... svet je tuj in prevelik. Znak YU v
Muenchnu te poživi za hip!	,	..
(Prihodnjič:
DIRNDL, MINI, VERA . . .)
Naj dvigne...
Ko je na občinski konferenci Zveze komunistov v Črnomlju Franc Kočevar, šef davčne uprave, govoril o težavah pri odkrivanju bogatenja in o davčni službi sploh, je tudi rekel:
„Kadrovsko vprašanje je zavora št. 1 a. Nihče noče na davkarijo v službo. Tudi meni ni prijetno. Nisem zdrav, z višjo upravno šolo pa bi dobil gotovo bolj mirno in lagodno službo. A se vedno najdejo ljudje, ki vsevprek na davkariji kritizirajo. Naj dvigne roko v tej sobi tisti, ki bi bil rad za načelnika davčne uprave... “
Zasmejali so se vsi, roke pa nihče ni dvigniL
Muslimani v Kočevju
Vzgojiteljica Pavla je oni dan slišala Ribničana, ki se je pred nenavadno zgradbo novega kočevskega vrtca takole čudU:
- Kaj je res v Kočevju že toliko muslimanov, da kar mošeje zidajo!?
Trije trčeni
^ Pretirane govorice
Zaradi poledice in prekratke varnostne razdalje so 7. decembra ob 6.10 trčili na cesti Breg-Kočevje trije avtomobili. Škode je bilo za 6000 din, en voznik pa je bil hudo poškodovan.
Najprej je voznik Anton Sevšek iz Stare cerkve ustavil tovorni avto pri vasi Breg, kjer se je približno uro prej pripetila prometna nesreča. Za njim je vozil z osebnim avtom Anton Žagar iz Dolge vasi in se zaradi kratke varnostne razdalje in poledice zaletel v stoječi tovornjak. Da bo mera polna, se je v zadnji del Žagarjevega avtomobila zaletel z osebnim avtom še Janez Zalar iz Koblaijev. V verižnem trčenju je bil hudo poškodovan Anton Žagar.
Seveda se je nato po Kočevju hitro raznesla vest, da je pri Bregu trčilo zaradi poledice in megle 13 avtomobilov, da o škodi in ranjencih niti ne govorimo.
J. P.
Jutri na Otočcu invIMVoSLO
Jutri dopoldne bo v motelu na Otočcu razširjena seja komisije za SLO pri novomeškem občinskem sindikalnem svetu, ki so jo sklicali po dogovoru z odborom za narodno obrambo pri ZSJ, komisijo za SLO pri republiškem sindikalnem svetu in komisijo za SLO pri občinskem sindikalnem svetu iz Karlovca. Razpravljali bodo o položaju in vlogi sindikatov v splošnem ljudskem odporu, nato pa bodo obiskali IMV v Novem mestu in spregovorili o organizaciji SLO v delovni organizaciji.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Slovenec je pritiskan na steno
(Slovenec) je pritiskan na steno; posebno se še to godi na Koroškem, kjer so naši bratje v veliki manjšini. Tem veče pohvale je vreden trud tamošnjih rodoljubov, ki se ne strašijo nobene težave, da le pribore rojakom našim pravice, katere so jim po postavah zagotovljene. Katoliško politično društvo za Koroško je s svojo pritožbo doseglo, da mora mestni zastop v Celovcu slovenske uloge sprejemati, pa jih tudi slovensko reševati. Ravno to se je ukazalo mestnemu zastopu v Celju. Gospodje liberalci nem-čurski se radi tega grozno jeze; kar upijejo, da je nemštvo v nevarnosti. Oj, ko bi bili v tako veli-kej nevarnosti mi ubogi Slovenci - kako bi bili Bogu hvaležni!
(Pripravna darila) za Božič in Novo leto priporoča Gustav Forgacs, zlatar v Novem Mestu. Ravnokar novodošle stvari v zlatu in srebru, najboljše vrste alpaka in kina srebro, srebrne nože in vilice ter drugo namizno srebrnino. Vsa v mojo stroko spadajoča popravila napravim natančno in vestno po primerno nizki ceni.
(Medveda) so ustrelili v sredo, 7. t. m. v hosti pri Ambrusu. Pogumni lovci so bili: Franc Perko, Janez Škrajnar, Nace Hočevar, France Gregorič in Jože Turk. Zapazili so že prejšnji
dan v snegu sled dveh starih in mladega medveda, in se torej v sredo zjutraj imenovani možje napotili na lov. Ob dveh popoludne šele zasačijo starca samega, ter jamejo s krogljami nanj pokati. Janeza Turka, ki je prišel lovcem pomagati, je obstreljeni kosmatin pahnil, daje odletel kacih deset metrov daleč in ga še potem v dlan ugriznil, vendar ne nevarno, ker je v trenutku tudi medved se zgrudil. Tethal je 185 kil. Pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu so dobili določeno talijo zanj.
(Urednik) Dolenjskim Novicam bode po novem letu g. profesor dr. Josip Marinko. -Brez barve ne bodo. — Delajmo združeni za pravočasno in večno srečo naroda našega! — Uredništvo.
(Koze) so se pokazale v Metliki, in je radi te bolezni bil zadnji sejm dne 13. t. m. prepovedan. '
(Matica Slovenska) ima v saboto, dne 17. dec. 1892.1.93. odborno skupščino ob 5. uri popoludne v društveni hiši na Kongresnem Trgu štv. 7.
HIZ DOLENJSKIH NOVIC, 15. decembra 1892)
Dedek Mraz prihaja
Igrica, obdaritev in zbiranje denarja ZPM
T' fc -
&'
Za novoietno jelko so kočevski gimnazijci naštudirali igrico „Dedek Mraz in škratje*4. Z njo bodo nastopili na žejo podjetij, ki bodo oigani-zirala obdaritev svojih otrok članov
Spet ultimat
Čigavih je 500 m ceste?
Šoferji SAP so spet dali ultimat (zadnjo zahtevo), da mora biti 500 m ceste na meji med kočevsko in grosupeljsko občino pri Strugah popravljenih, sicer ne bodo več vozili do Strug, ampak le do Kompolj. Rok za ureditev ceste se je iztekel včeraj, 13. decembra, zato še ne vemo, če je bilo zahtevi ugodeno.
Kaže, da nihče ne ve, kdo je dolžan teh 500 m ceste vzdrževati. Tega niti prebivalci Strug ne vedo. Povedo le, da je ta odsek še pred dvema letoma vzdrževalo Cestno podjetje Novo mesto, potem pa nihče več. Izjema je le eno popravilo te ceste letos, ki ga je opravila krajevna skupnost Struge na svoje stroške, ker so jim tudi takrat šoferji postavili ultimat: ali popraviti cesto ali pa ne bomo več vozili do Strug! Dolžnost občinske skupščine je, da to zadevo takoj uredi in pove, kdo je odgovoren za vzdrževanje tega odseka, in nato tudi zahteva, da je odsek vzdrževan.
kolektiva v Seškovem domu. Prijave kolektivov, ki nameravajo svečano obdariti otroke, zbirajo v gimnaziji.
Občinska Zveza prijateljev mladine (ZPM) je imenovala odbor za zbiranje denarja za organizacijo dedka Mraza. Ce bodo zbrali dovolj denarja, bodo mesto za praznike primerno okrasili, obdarili šole ali celo posamezne otroke, kijih sicer dedek Mraz ne bi obdaril. Stane Jajtič, predsednik ZPM je poudaril, naj bi delovne organizacije imele že stalno prakso, da bi pred Novim letom namenile del denarja za take zadeve.
»Dolenjski list« tribuna bralcev
Danes seja mladine
. Danes, 14. decembra, bo seja občinske konference ZMS Kočevje, na kateri bodo mladi sprejeli delovni program občinske konference do aprila 1973, se pogovorili o nalogah mladine ob pismu, sprejeli program družbeno-političnega usposabljanja v prihodnjem letu in načrt kulturne akcije za prihodnje leto (kaj naj bi mladi prispevali za poživitev kulturnega življenja v občini). Pričakujejo, da bo posebno živahna razprava o izkoriščanju prostega časa mladih, ko se bodo spet zavzeli, da bi mladina čimprej dobila klub. Razen tega bodo razpravljali tudi o prestopništvu mladih.
m
Napoved: taka
ZGODAJ P®
Kratka b
Kakšno zimo nflij J Koristno bi si^
 --------------------
Vremenoslovje je uc ^ no st, ki vremena -temveč ga predvideva j tovljenih zakonitosti . kih, ki jih zbere na ^ menarjev po vsem ^ naša vsakotedenska M™ ■ sad' tega dela, vremena^ n apo ved uje Do lenj sk* ^ mogoče preprosti ljiM® temveč Meteorološk1 Ljubljane.	.
Z vremenom pa je5;‘ njegove muhavosti.£ je napoved, tem boljr^j ljiva. Odvisna je pač Naključja, od slučajno* menskih razmer, ki $ 1 v ozračju. Dolgoročne so zelo tvegane' min)0 loške znanosti pridejo ^ nekatere izkušnje in 1 ter medsebojne povez3
Tu najdejo svoj ,,Pr° soncem“ amaterski111
December. Sneg, dež, sonce in — vijolice! Našla in uredništvu našega lista jih je poslala Marija Koželj z Dvora, prinesla pa tovarišica Jakovljevičeva. Na sliki: vijolice in drugi podatki — (Foto: S. Mi-kulan)
30 NAGRAD ZA ZVESTE REŠEVALCE NAŠIH KRI2ANK
V vsako občino košček srečj
Denarne nagrade: v Dol. Nemško vasf Novo mesto, Brežice, Ljublj?J melj, Mozelj in Šentrupert, medtem ko živijo dobitniki 23 lepih
ril skoraj po vseh dolenjskih in spodnjeposavskih občin
Do 7. decembra smo dobili v uredništvo 789 rešenih križank. Marsikaterega reševalca je tokrat zlomilo, saj so bili odgovori na nekatere pojme oz. vprašanja napačno zapisani. Seveda križanka ni imela „napak", kot so nas hoteli nekateri prepričati. O tem lahko vsak poišče odgovor v vsakem dobrem pravopisu. Razen ,jzbe“ poznamo tudi ,4spo“, kajne? No, žreb seje kljub temu moral pomuditi ob dolgem spisku pravilno rešenih križank. Skoraj tri debele ure je sedela ob njih 4-članska komisija, ki sporoča, da seje sreča tokrat nasmehnila takole:
1. nagrado - 2S0 din, dobi Drago Zupančič iz Dol. Nemške vasi 18 pri
Trebnjem. 2. nagrado smo poslali Zmagu Udoviču, Kettejev drevored 14, Novo mesto:.200 dinarjev. Meta Cater iz Brežic, Cankarjeva 4, se lahko veseli 3. nagrade: prejela bo 150 din. 4. nagrado je žreb prišodil Vidi Krušič iz Ljubljane, Dolenjska c. 81 (120 din); 5. nagrado (100 din) bo dobila Silva Močan iz Krmelja, 6. nagrado Milan Križman iz Mozlja 24 na Kočevskem (90 din), medtem ko je 7. denarna nagrada (80 din) namenjena v Šentrupert 33, kjer živi Nuša Ravnikar.
Lepa knjižna darila bodo dobili:
Franc Dobre, Križe 82, Tržič; Jakiča Pahor, Na Obrh 6, Metlika; Jožica Kužnik, Železno 9, p. Dobrnič; Janez Bregar, Gallusovo nabrežje 2, Ribnica na Dol.; Ema Adam, Zidani most 10; Ivanka Krai\jc, Sp. Stari grad 20, Krško; Ivan Barič, novi blok S-3, Črnomelj;
takrat, ko imajo za sab°' „ -ali celo več prehojene pozdrav!
m
» II M
Jil
S8nst9k
Jože Drobnič, Rumanja vas 12, Straža pri N. mestu; Lado Kra_ Vodnikova 10, Brežice; Jože Cesar, šolski center za kovin, stroko, Novo mesto; Primož Spelko, Dol. Toplice 9; Josip Rihtar, Drožanska 51, Sevnica; Blaženka Žagar, Senovo 21;
Janez Vovk, Soteska 12, p. Straža; Janez Rugole,Osilnica 14;
Stanko Kolar, Heroja Maroka 10, Sevnica; Vladimir Prezelj, Dule 3, Ortnek; Ivan Poreber, Laze 3, llršna sela; Ana Murn,Dvor 42 pri Žužemberku; Marija Papež, Kolodvorska 27, Črnomelj; Mirko Grahek, like Vaštetove 9, Novo mesto; Marica Stimac, Osilnica 10, in Anica Jakša, Gradac 37 v Beli krajini.
Denarne in knjižne nagrade smo medtem poslali po pošti. Novo nagradno križanko bomo objavili v novoletni številki. - Vsem reševalcem, tudi tistim, ki so križanko rešili, a j« niso poslali (takih pa je vsaj nekaj tisoč, če namreč prištejemo še tudi vse tiste, ki se ustavijo pri reševanju
ijfO
10. Stopila sta na vsake zemeljske oči- .jjtl botičniki. Jutranja klene površine. Med .j zraku - veletok leteč A in delovno ljudstvo je Povejmo takoj v Z*
■
PRIZNANJE ZA RAZISKOVALNO DELO
Štipendija ZDA strokovnjaku KRKE y//r/)^/y
Dr. Miroslav Pokorny iz Krke je dobil ameriška državno štipendijo
fVijJ
^novoletna razglednica.
K - i
^OttAJ ODŠLA
n muhasta
r Boris Koljčicki -ll' njegovo napoved
nied katerimi je posebno beograjski vremenoslovec 0ris Koljčicki, ki je letos več-‘at zelo natančno uganil fe^e. Kot poročajo beograjske ečeme novosti, je pripravil ^oročnejšo napoved tudi za l^njo zimo.
Mma se bo začela zgodaj,
*0(*aj pa se bo tudi poslovila,
fvi O zgodnjem začetku nas
prepričala debela novem-
snežna odeja. Napove-
da bo sneg kmalu spet za-
^el, sorazmerno hladno vre-
e pa bo do novega leta. Sil-
pter bo hladen in snežen.
3° se bo vreme nadaljevalo v etu 1973?
^°ljčicki pogumno predviđa. da bo v začetku januarja stopila odjuga, sneg se bo sto-^ (slabo za letino: „če prozne odpira dežnike, žetve ne ao velike41), temperatura pa oo dvignila skoraj do deset ,ji P*nj. Po nekaj krajših ohla-Prava z*ma nastopila jai°^k dvajsetega januarja. Tra-
>ru • Pr^^žn0 Petc8a ^e' nakar se bo za nekaj
feb na^° ogrelo, po sedmem
zim113^11 Pa nast0P^a ta^a Šti a’ • drevje pokalo. Po ^ajstih dneh se bo naglo Mar 511 zime k° konec, l^o ec bo že pomladen, proti cu tega meseca se bo tempe-2 ura dvignila že do 20 stopinj, i ""' bo konec.
M. L.
V začetku oktobra so na kolegiju inštituta KRKE, tovarne farmacevtskih in kemičnih izdelkov, obravnavali prošnjo dr. Miroslava Pokornyja, šefa službe za polsintetske antibiotike v oddelku za kemijo, ki je prosil, da bi mu dovolili odhod na enoletno izpopolnjevanje v National Institut ^of Health, Bethesda, Maryland — ZDA.
Nekako s temi besedami je KRKIN inštitut začel z obrazložitvijo kolegiju generalnega direktorja, kije to prošnjo ugodno rešil in s tem omogočil svojemu strokovnjaku izpopolnjevanje na enem najpomembnejših inštitutov za medicinske raziskave na svetu. Dr. Pokomy bo nastopil svoje delo v Ameriki že v tem mesecu.
Z Mišem, tako kličemo simpatičnega 32-letnega doktorja znanosti, sva se poslednjič 'videla dan pred odhodbm v Ameriko, ko se je poslavljal od prijateljev.
Kam pravzaprav potuješ in kakšno štipendijo si dobil?
, .Blizu Washingtona je svetovno znani inštitut za zdravstvo, ki povezuje 18 ameriških zdravstvenih ustanov. V njem dela nič manj kot blizu 12.000 doktorjev znanosti. Na voljo imajo vse potrebne kemične in biološke laboratorije ter bolnišnice za klinične preizkuse. V inštitutu je največja zdravstvena knjižnica na svetu, tam sestavljajo in preverjajo farmakopeje - zbirke predpisov za sestavo in uporabo zdravil, ki so podlaga vsem farmakopejam. Ta inštitut pomeni v Ameriki za zdravstvo toliko kot Houston za vesoljske raziskave. Dr. Fletcher, strokov-
njak iz tega inštituta, ki je spremljal moje strokovne objave, me je nagovoril, naj se javim na razpis ministrstva za zdravstvo Združenih držav Amerike za štipendije tujim doktorjem znanosti, ki bodo delali v tem inštitutu najmanj leto dni. In to štipendijo sem dobil.“
Dr. Miroslav Pokorny, ki je diplomiral iz biologije v Zagrebu leta 1963 in doktoriral z delom „Metabolizem aminokislin v rastlinah41 leta 1970, je prejel to štipendijo na podlagi uspešnega dela na inštitutu Rudjer Boškovič, kjer je bil zaposlen do leta 1970, in v KRKINEM inštitutu, kjer dela še sedaj. Raziskoval je na področju hormonov rasti, izolacije celičnih membran, polsintetskih antibiotikov in encime ter s teh področij pripravil že devet znanstvenih objav.
V Ameriki bo delal kot znan-
stveni sodelavec v Nacionalnem inštitutu za zdravstvo v skupini za raziskavo sladkorjev kemijskega oddelka za artritis in metabolične bolezni pod vodstvom znanega strokovnjaka za kemijo sladkorjev dr. H.G. Fletcherja.
In kakšne načrte imaš za prihodnost?
„Delo v Ameriki mi bo gotovo prineslo nove izkušnje in spoznanja iz kemije zdravil. Po vrnitvi v domovino bom nadaljeval svoje raziskave o povezovanju antivirusnih snovi s sladkorji z namenom, da bi izboljšali zdravilne lastnosti snovi, ki smo jih v KRKI že sintetizirali. Naj na koncu omenim , da je to področje raziskav v Jugoslaviji še skoraj neznano" LOJZE ZUPANČIČ
Krepkega jurčka je našel 54etni Mirko Vovko iz Malih Brusnic št. 5 v domačem gozdu, kamor je šel minuli petek na sprehod s svojim dedkom. (Foto: M. Vesel)
STE IZKORISTILI VSE SVOJE SPOSOBNOSTI?
Gosje pero v vaših rokah
Uspeh našega nagradnega literarnega natečaja: 171 prispevkov, pet najboljših piscev prejme skupno 3.000 dinarjev - Začetek objav: v novoletni
številki DOLENJSKEGA LISTA!
Iz zadnjega, najožjega izbora, je komisija naših sodelavcev te dni izbrala pet poslanih prispevkov nagradnega natečaja „GOSJE PERO“. Pri tem se je ravnala po navodilih razpisa, ki smo ga objavili v Dolenjskem listu 7. septembra letos, prebrala pa je vseh 171 poslanih prh •> spevkov. Marsikaj je seveda morala odložiti že pri prvem branju - hvaležni pa smo vsem, ki so v natečaju sodelovali! Spet se je potrdilo, kako živa je ljubezen do materinega jezika med našimi ljudmi, saj nam je ena izmed sodelavk po domače tako lepo povedala:
.. Letos sem bila v bolnišnici ves mescc. Tam sem pisala razne zgodbice, ker mi je bil dolgčas.' Pet sem jih poslala tudi vam, ker ste imeli nagradrti razpis. Nimam drugega razvedrila kakor pisanje zgod-
bic. Ob tem se pomladim in življenje mije lepše
Veliko iskrenih, doživetih in napetih zgodb ste nam poslali, dragi sodelavci! Hvala za vaš trud in zaupanje! Najboljše zgodbe bomo objavili, druge pa v prihodnjih tednih vrnili, kot smo obljubili v razpisu natečaja.
Med najboljše zgodbe je komisija izbrala naslednje prispevke, ki prejmejo tudi denarne nagrade:
1. „Človek, ki ga ljubim ..— poslano pod šifro „Marija*4 - napisala Marija Nemanič, Lokvica 32, p. Metlika (1.000 din).
2. „Ti nisi naš“ r poslano pod šifro „Anica“ - napisala Nežka Dular, Gubčeva 4, Novo mesto (800 din).
3. in 4.: Komisija je tretjo in četrto nagrado po predlogu uredništva
DL združila v eno nagrado, katere polovico dobita tretje in četrto najbolje ocenjena prispevka:
„Po enem letu - poslano pod šifro „Zdomec” - napisala Janja Kastelic, Novo mesto (500 din), in „Zadnje slovo v decembru44 - poslano pod šifro „Lenka44 - napisala Irena Godec, Velika Dolina 11, p Jesenice na DoL (500 din).
5. „Obvestili vas bomo!44 - poslano pod šifro „Marina44 - napisala Joži Petrič, Martina Krpana 2, Ljubljana (200 din).
Nagrajencem čestitamo, nagrade jim bomo poslali po pošti prihodnje dni! Njihove prispevke bomo objavili v novoletni številki Dolenjskega lista, nato pa bomo nadaljevali z objavami diiigih sprejetih prispevkov.	UREDNIŠTVO
DOlJiNJSKEGA LISTA
SKOK NA MARS
k
^3
, ?.0r>k> bi očaral Sla v !Vneznanski neti * ^*0metrske ste-
°v n ~~ P° *n v ia dpia’ Uraje bila štiri
i&e k!na mesta-0 pomote. Niso
tako silno pridni naši Marsovci, da bi zaradi dela vstajali ob treh, štirih. Njihov delovni dan se pnčne šele ob desetih Toda če želijo biti v tvornici ali v uradu ob desetih, morajo kreniti na pot že ob štirih. Zakaj? Zato, ker ob njihovi strahoviti gneči na cestah m v zraku enostavno ni mogoče drugače ...
Strmela in strmela sta zakonca v ta direndaj in Para-
dižniku, ki je bil vselej odprte glave, se je tu na pragu posvetilo, čemu imajo Marsovci tisto anteno na buči! Zato, ker jim zaradi grozovitega hrupa ušesa ne služijo več ... In njihov dolgi nos! Kaj je drugega, kot navaden filter za izpušne pline!
(Kar zadeva marsovske oči bomo pogruntali sami: izbuljene so zaradi večnega gledanja televizije!)
MIHA MATE 12
Zato so vsako leto na jesen pri nas najbolj aktualni pujski in to tisti majhni, ki so se komaj prerinili do korita in še ne vedo, kako bi živeli. Ta velike pustimo pri miru, ti ze tako ali tako imajo svoja korita in od njih le nestrpno čakamo, da bi tudi za nas kakšna šunka padla.
Janez in Jože sta nekega lepega dne vpregla svoja avtomobila, pobrala od ljudi denar in jo mahnila v Novo mesto po prašiče. Ker sta prišla precej pozno na trg, nista mogla mnogo izbirati in sta vzela tisto, kar je še ostalo.
Ko sta sklenila kupčijo, je Janez zložil prašičke v kište m jih naložil na prikolico. Tudi Jože si ni dosti belil glave z njimi Spokal jih je v Žaklje in jih dal na zadnji sedež v avtomobilu. Že v Novem mestu pa se je eden od Žakljev razvezal in nadebudna prašičja glava je pričela gledati brhke novomeške gospodične. Prav takrat pa je zagledal miličnika in Jožetova roka je imela še ravno toliko časa, da ga je
potisnila v Žakelj.
Tako sta Janez in Jože nadaljevala svojo prašičjo pot. Le je bila prej v Novo mesto dolga, je bila nazaj še daljša. Pri vsaki gostilni sta se morala ustaviti in pogledati, kako se kaj obnaša prašičja pamet. Naložila sta še neko štoparko, ki je že po nekaj kilometrih obupala in dejala:
„Nak, s prašiči se pa že ne bom peljala!“
Končno sta prišla do zadnje gostilne, toda glej ga šmenta - dva prašička sta jima crknila. Nista vedela, kaj storiti.
t M««®
'S'??**.,
\ *	r
... in nadebudna prašičja glava je začela gledati...
Gledala sta ubogi živalci in potem se je Jože le spomnil. Vzel je nož in ju zaklal. Ko pa sta prišla domov, sta videla, da sta še dva izpustila svoji ubogi prašičji duši.
. Poslala sta veterinarja in ta je ugotovil, da so prašički užitni. Toda kam s tolikim mesom? Prodajati ga nista smela, da bi ga zakopala, se jima je vseeno zdelo škoda. Pa sta tudi to salamonsko rešila. Še isti večer sta v domači gostilni napravila pravo prašičjo ohcet. Vsi vaščani so bili zraven in tudi jaz sem pojedel eno stegno. Spraševali smo ju, ali so prašiči dobili živčni zlom od predolge vožnje, od čakanja pred gostilnami, od štoparke, ali pa so se jim vnele ledvica.
Pa nista hotela nič takšnega priznati. Venomer sta ponavljala:
„Le jejte, le jejte, veterinar se menda ja ni zmotil!44
ln res, tisto meso nam je tako teknilo, da smo tisti večer izpraznili vso gostilničarjevo kislico. Sam sem se pa tako razgrel, da sem povedal svojo prašičjo zgodbo.
Z Mancinim Francetom sva se odpeljala v Novo mesto. Pila sva ga dva dni in tri noči in ko sva se hotela malo razgledati po prašičih, sva ugotovila, daje danes šele četrtek in da je sejem šele v soboto. Tuhtala sva, kaj naj napraviva in končno sem se le domislil.
„Veš kaj,“ sem dejal Francetu, „ženam bova poslala telegram, v soboto pa bova za preostali denar le kaj kupila.“
Rečeno - storjeno. Stopila sva na pošto in napisala nekaj besed:
„Ker danes in jutri ne sprejemajo prašičev na vlak, prideva šele v soboto domov!“
Z Jožetom leživa na bolniških posteljah. Oba imava isto težavo, vsak dan ob istem času pride sestra in nama masira nogi. Jože vpije in vzdihuje, da vsa bolnica odmeva od njegovega kričanja, ko ga nežna sestra drgne vse od pete naprej. Sam pa se tisti nedolžni stvarci le smehljam, ko se njene ročice dotaknejo moje noge. Uživam, prav junaško uživam in nagajivo pomežiknem ljubeznivim očem, ki vidijo v meni heroja.
„Le s korajžo podrgnite,“ ji pravim, „saj koža se ne more znucati!“
Ko sestra konča, Jože ne more prekriti svojega začudenja: „Ti, kako da tebe nič ne boli? Saj imava oba isto bolezen, toda ko masira tebe, se ji samo smehljaš, mene pa boli, da vidim ves pekel z Luciferjem skupaj.44
„Tepec neumni,“ mu pravim, „kaj ji pa daš ta bolno nogo, daj ji ta zdravo, pa bo tudi tebe samo žgečkalo!44
POTA Ii\ STO/
Dežurni
poročajo
NAŠEL UKRADENO - 6. decembra zvečer je v Metliki nekdo odpeljal fička Antona Klemenčiča s Suhorja. Klemenčič je naslednji dan avto sam našel pred samskim domom Pionirja v Novem mestu.
CIGANSKA POJEDINA - Franc Grabljevič iz Češnjice pri Mirni peči je prijavil novomeškim miličnikom, da so mu 7. decembra dopoldne Ci-
gani iz Žabjeka ukradli s traktorske prikolice 300 kg težko poginulo telico, ki jo je pripravil za odvoz v
konjačijo. Ko so miličniki prišli v Žabjek, je bila razrezana telica že v ciganskih loncih.
RAZGRAJAČ - Žužemberški miličniki so 7. decembra pridržali do iztreznitve Jožeta Gnidovca iz Mačkovca pri Dvoru, ker je razgrajal v Ponikvarjevi gostilni na Dvoru. Sel bo tudi pred sodnika za prekrške.
KRAJA V AVTU - Leopold Habinc iz Novega mesta je prijavil, da mu je 7. decembra nekdo s fička odmontiral in odnesel menjalnik, kilometrski števec in prednje luči. Avto je parkiral pri skednju na Ra-težu. Habinc je oškodovan za več kot 2000 dinariev.
TUDI MILIČNIKA - 8. decembra zvečer so črnomaljski miličniki
Eridržali do iztreznitve Janeza Cvet-oviča iz Tribuč, ker se je nedostojno obnašal v hotelu Lahinja. Prijavili so ga tudi sodniku za prekrške. Naslednji večer je v tem hotelu razgrajal še domačin Damjan Zupančič. Lotil se je tudi miličnika, vročekrvnost pa se mu je potem ohladila, ko so ga pridržali.
VINJENA VOŽNJA - 8. decembra zvečer so novomeški miličniki
Sridržali do iztreznitve Antona imca s Pristave. Vinjen je vozil motorno kolo, ko pa so mu miličniki hoteli preprečiti vožnjo, se je nedostojno obnašal in razgrajal na postaji milice. Prijavljen je sodniku za prekrške.
RAZBIJAČI - 9. decembra popoldne so metliški miličniki pridržali do iztreznitve Stanislava Petrina iz Žitišta, Adama Oreščanina iz Bosanske Krupe, Rašida Hmičića iz Velike Kladuše in Janka Badovinca iz Radatovičev, ki so razgrajali in razbijah steklenino v metliškem bifeju. Miličniki so pridržali tudi Antona Mavrinca iz Krašnjega vrha, ker je nadlegoval miličnike. Vse so prijavili sodniku za prekrške.
MOPEDA - 9. decembra zvečer ie nekdo odpeljal izpred gostilne StriceM v Semiču moped NM 56-840, last Jožeta Kastelca iz Osojnika. Istega večera je nekdo odpeljal moped tudi Antonu Zgoncu iz Dol. Vrhpolja, moped pa so naslednji dan našli v kamnolomu pri Jedinščici.
KOKO Sl IN DENAR - 9. decembra je neznanec ukradel Mariji Kastelic iz Potočne vasi 4 kokoši. 10. decembra je Olga Globevnik iz Bršli-na prijavila, da so ji tri Ciganke ukradle 500 dinaijev.
HOTEL JE V GARAŽO - 10. decembra je nekdo poskušal vlomiti v garažo Franca Kastelca na Dol. Težki vodi. Poškodoval je garažna vrata. Neznanec je bil tudi pri sosedu - prav tako v garaži.
PRED OKROŽNIM SODIŠČEM V NOVEM MESTU:
Kazen za trojico po štirih letih
Milan Terzin obsojen na štiri leta in šest mesecev strogega zapora, Draga Avbar na dve leti in deset mesecev strogega zapora, Alojz Bavdaš pa na tri leta strogega zapora - Prilastili so si najmanj 53.591 dinarjev in velikodušno sami izplačevali nadure mehanikom
Veliki senat okrožnega sodišča v Novem mestu, ki mu je predsedoval sodnic Janez Pirnat, je v sredo sklenil več let trajajočo ,zadevo v Novotehninem servisuMilan Terzin, Draga Avbar in Alojz Bavdaš, nekdanji voditelji servisne delavnice tega novomeškega podjetja, so dobra štiri leta po tistem, ko so jim prešli na sled, dočakali tudi sodbo za svoja kazniva dejanja.
Terzin je bil zaradi kaznivega dejanja grabeža obsojen na tri leta, skupaj z drugimi kaznivimi dejanji pa na enotno kazen štirih let in šestih mesecev strogega zapora. Drago Avbar so obsodili na dve leti zaradi grabeža, skupaj za drugimi kaznivimi dejanji pa na dve leti in 10 mesecev strogega zapora. Alojza Bavdaša so zaradi grabeža obsodili na leto in 6 mesecev, skupaj z drugimi kaznivimi dejanji pa na tri leta strogega zapora. Sodišče jim je izreklo tudi varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, s katerim je zvezano samostojno razpolaganje z družbenim premoženjem ali njegova hramba: Terzinu za pet let, Avbaijevi za tri leta in Bav-dašu za dve leti po prestani kazni. Sodbe še niso pravnomočne.
PREFINJEN GRABEŽ
Trojica je bila obtožena grabeža: od januarja 1967 do 26. oktobra 1968 so si Terzin, Avbaijeva in Bavdaš postopoma prilastili na škodo novomeške Novotehne najmanj 53.591 dinarjev, razen tega pa so si za druge delavce servisa prilastili še najmanj 37.200 dinarjev, tako da so jih izplačali v okviru medsebojnega sporazuma pod roko za nadurno delo brez evidence in po najmanj 4 dinarje več, kot bi jim pripadalo po pravilih podjetja. Po medsebojnem sporazumu so vsi trge delali tako, da od plačil strank za opravljene storitve servisa denarja v najmanj 520 primerih in v skupnem znesku najmanj 95.000 dinarjev niso v celoti odvedli v blagajno podjetja oziroma na žiro račun, prejetih vplačil pa niso prikazali v blagajniških dnevnikih.
To so lahko naredili, ker so v popoldanskem času na svoj račun popravljali avtomobile in delali za njih servise, mehanikom Da so vsak dan sproti za
vsako opravljeno uro dela plačali po 10 dinarjev. Nadure je podjetje v tistem času plačevalo od 4,50 do 5,90 dinarjev. Blagajniške prejemke, ki so jih stranke plačale za popoldanska popravila, so sproti odmetavali in je bilo zato ob začetku postopka najdenih le 520 potrdil o vplačilu, na podlagi katerih je bilo mogoče rekonstruirati le del tega „divjega14 dela. Kakšen je bil obseg teh poslov, je vsaj približno mogoče ugotoviti iz izpovedi mehanikov, ki so povedali, da so delali najmanj 9300 ur.
Stranke so za vsako uro plačale po 15 dinarjev, zraven pa so jim zaračunali še 11,11 odstotka davka na delo. Od tega zneska so mehaniki dobili po 10 dinarjev, preostanek pa je šel, kot je bilo ugotovljeno, deloma z nastavitvijo novih blagajniških' prejemkov in delovnih nalogov v dohodek podjetja, deloma pa so si ga prilastili obtoženci. Po mnenju sodišča so si obtoženci prilastili najmanj toliko denarja, kot je bil primanjkljaj v skladišču ob inventuri 26. oktobra 1972, to je vsaj 53.591 dinarjev.
GOLJUFALI
ZAVAROVALNICO
Leta 1967 so v najmanj 111 primerih za skupni inkaso najmanj 77.752,52 dinarjev opustili vknjiženje prejetih vplačil strank v blagajniške dnevnike, pripadajočo dokumentacijo pa prikrili, odvrgli ah uničili.
V teh dveh letih so vsaj devetkrat lažnivo vknjižili v blagajniške dnevnike manjše zneske, kot so jih resnično prejeli, v vrednosti 719,11 dinarjev, pri tem pa so tudi v izvode blagajniških izdatkov vpisali za to vsoto nižje zneske.
Na željo nekaterih strank so sporazumno izdali lažnive ra-
DVE VELIKI TATVINI
Premlada stranpota
18-letnega Martina Derganca je novomeško okrožno sodišče obsodilo na 7 mesecev zapora
18-letnega Martina Derganca, doma iz Pišec, je okrožno sodišče v Novem mestu v četrtek obsodilo na 7 mesecev zapora, hkrati pa mu je
Kolešček manj
Posavčevega Mihola so vsi poznah. In kaj bi ga ne, ko pa so imeli z njim toliko preglavic. Ni ga bilo namreč dneva in ne večera, da ne bi bilo slišati njegovega vpitja ali videti njegove postave, ko je hušknila iz ene gostilne v drugo in nazaj.
Hudo je, če mlad človek pije, še hujše, če pije preveč. Z Miho-lom pa je bilo najhuje, saj je bil
mlad pijanec, povrhu pa je bil še malo skregan s pametjo. Rekli so namreč, da je bil eden tistih, katerim se eden od koleščkov zgoraj nekam narobe vrti oziroma ga sploh nimajo. No, saj to niti ne bi bilo tako hudo - koliko ljudi ima isto napako, pa so kljub temu na sila uglednih položajih - toda Mihol je le preveč pil .. . Kadar pa gaje imel že dodobra v riti, pa se mu je vse skupaj še bolj zamešalo. Postal je neipogoč in počel je čudne reči.
Ne boste mi verjeli, da se je sredi belega dne na sredi tiga vpričo ljudi in turistov začel slačiti. Da to niti ni tako hudo in da je bilo morda celo v okviru
Rrograma za turiste, pravite? lak, takole slačenje, prav do gat, zaprmej ni v prid našemu turizmu. Ne rečem, če bi se slekla
kakšna punca; ne, to bi še jaz gledal. Toda Mihol? Ne! No, in takole v gatah je potlej brazdal po vodnjaku in šprical navzoče. Ali tisto, ko je prišel v gostilno, pa stopil med mize in gostom, seveda presenečenim, jemal kozarce in jih na dušek spil? Ali ono, ko je sunil natakarico ah se stepel z gostilnicaijem? Ali še mnogo drugega? Veliko je teh reči in ljudje so začeli zmajevati z glavami.
Tudi oblast je ukrepala, a ne kaj prida, saj so strokovnjaki ugotovili, da je Mihol nerazsoden. In nato se je vse skupaj nadaljevalo, saj je končno tudi Mihol, navzlic koleščku manj, ugotovil, da mu ne morejo do živega, ko takega človeka vendar ni moč kaznovati...
Ljudje so njega dni rekli: vsak lonec je enkrat poln. Zdaj pa so mnenja, da verjetno tudi Miho-lov ni brez dna. Naj bo tako ali drugače: red mora biti in ljudje morajo imeti mir! In tako je tudi prav.,.
Glede koleščka manj pri nekaterih ljudeh pa nič skrbi, tudi za take imamo prostor!
JAKA PRAVIČNIK
podaljšalo pripor do pravnomočnosti sodbe. To je bila kazen za dve veliki tatvini.
Derganc je v noči na{4. september letos vdrl v železno blagajno čate-škega Petrolovega motela, kjer je delal kot vajenec gostinske šole. Odklenil je s ključem, ki ga je našel v predalu točilne mize, in odnesel 400 dinarjev: 300 dinarjev iz zavitka Jolande Agreš in 100 dinarjev iz zavitka Angele Sintič.
V noči na 11. september je ponovno poskušal srečo: takrat je zlezel v motel skoz okno pralnice. Potem je skušal vlomiti v garderobno omarico, kar pa mu ni uspelo. V gostinskih prostorih in v kuhinji je vzel 8 zavitkov cigaret, 10 cigar, 2 zavitka napolitank, 3 steklenice ore, natakarsko denarnico, v kateri je bilo 90 dinarjev, zlat obesek za uro Marije Javševec, 450 dinarjev in 2 zavitka osvežilnih Tobčkov. Plen je bil vreden 710 dinarjev.
V tretje ni šlo več: prej ga je dosegla roka pravice.
Dve smrti na tirih
V ponedeljek okrog 12. ure je progovni obhodnik Ludvik Kamen-šek, star 53 let, iz P^ega pri Krškem pregledoval tire na progi Krško-Brežice. 600 m od krške postaje ga je zadel tovorni vlak, ki je pripeljal za njim, in ga poškodoval tako močno, da je bil takoj mrtev. 6. decembra zjutraj pa je umrla na progi v Krškem 38-letna domačinka Ana Liberšar, ki je šla na delo v Celulozo. Ko je prečkala progo, jo je lokomotiva bizega vlaka zadela tako močno, daje bila takoj mrtva.
čune za zavarovalnice, včasih tudi račune za popravilo karam-boliranih avtomobilov, ki jih sploh niso popravili.
Tako so Jožetu Klančarju iz Novega mesta izdali račun za 725,88 dinarjev namesto za 436,08 dinarjev, Jožetu Unetiču iz Novega mesta za 2.134,63 dinarjev namesto za 1.569,07 dinarjev, Anici Blatnik iz Novega mesta za 2.669,65 namesto za 2.307,30 dinarjev, Antonu Grilcu iz Novega mesta za 503,63 dinarjev, čeprav je bilo popravilo v resnici vredno največ 100 dinarjev, Ivanu Vidmarju iz Škerjanč za 1.185,00 dinarjev za popravilo peugeota 404, ki ga sploh niso popravljali, Ivanu Del Fabru iz Nove Gradiške za 1.906,40 dinarjev za popravilo zastave 1300, ki je sploh niso popravljali, in Vinku Dolencu iz Novega mesta za 347,40 dinarjev za popravilo fička, ki ga tudi niso popravljah.
GOLJUFIJA Z AVTOMOBILI
Terzin je nagovoril Bavdaša, da je s pomočjo krivega računa spravil v zmoto oddelek za notranje zadeve občinske skupščine v Škofji Loki in dosegel, da je ta organ registriral fiat 850, kot da ga je legalno kupil Miha Skodlar od Crvene zastave. Terzin je spravil v zmoto pristojni organ, da je potrdil v javni listini in knjigi nekaj lažnivega, ko je napisal fiktivno kupoprodajno pogodbo, po kateri naj bi Skodlar ta avto prodal njemu. Misleč, da gre za legalno pridobljen fiat 850 in resničen prenos lastništva, je oddelek za notranje zadeve novomeške občinske skupščine to izmišljeno spremembo vpisal v register vozil in Terzinu izdal prometno dovoljenje.
Bavdaš je naredil krivo listino, ko je za v tujini registriran avto NSU - prinz, ki ga je sam kupil od tujca, izdal lažniv Novotehnin račun, po katerem naj bi kupil novega prinza za 21.937,25 dinarjev Marko Kozole iz Šentruperta. To je storil zato, da je lahko registriral vozilo, ne da bi zanj plačal uvozne dajatve.
Po Terzinovem nagovarjanju je spravil v zmoto škofjeloški oddelek za notranje zadeve, ker je izdal lažniv račun, ta oddelek pa je potem v zmoti v javni listini in knjigi potrdil nekaj lažnivega.
Prav tako je spravil v zmoto tudi oddelek za notranje zadeve trebanjske občinske skupščine, ko je s pomočjo krivega računa o nakupu vozila zavedel oddelek, da je izdal prometno dovoljenje na izmišljenega lastnika Marka Kozolca.
Terzin, Avbaijeva in Bavdaš sdvse tako na lastni koži prepričali, da se tudi naj spretnejši goljufi končno ujamejo in doživijo kazen: kolesa pravice meljejo sicer počasi, toda meljejo -zanesljivo. J.SPLICHAL
OPOMBA: glede lažnega računa za zavarovalnico nam je Jože Unetič, direktor novomeške NOVOTEHNE, že letos februarja pojasnil naslednje: „Ker takrat (ob moji nesreči z avtomobilom) ni bilo mogoče v servisu kupiti nekaterih delov, sem jih kupil drugje, servis pa je izdal skupen račun. Tožilec je potem, ko sem dokazal tako ravnanje, umaknil tožbo pred občinskim sodiščem. Od tako izdanega računa torej nisem imel nobenih denarnih koristi.“ - V zvezi z obsodbami zaradi grabeža in drugih kaznivih dejanj v NOVOTEHNINEM servisu nas je direktor podjetja na gornje dejstvo zdaj sam ponovno opozoril
Kdo vse sodeluje?
Besede Antona Medveda, načelnika za notranje zadeve sevniške občinske skupščine
Ob obisku predsednika republiškega sveta za varstvo v prometu Borisa Cižmeka-Bora ob koncu oktobra še 24 občin v republiki ni imelo svetov za varnost in vzgojo v prometu, ki naj bi zamenjali dosedanje komisije. Med njimi je tudi nekaj dolenjskih občin. Tovariš Bor je takrat tudi kritiziral predvideno sestavo sveta, ker v njegovo delo niso bili vključeni predstavniki odgovornih organov, ki morajo tudi skrbeti za varnost v prometu, od predstavnikov delovnih organizacij do sodnikov za prekrške in vodij cestnih služb.
Tovariš Medved, kakšno bo delo novega sveta? - smo vprašali.
„Predvsem naj bi imel več denarja, predvidevamo vsaj 18 tisočakov. Krog ljudi, ki sicer morajo sodelovati pri prometni
varnosti, bo razen članov sveta še razširjen s 6 komisijami. To ne bo več privesek upravnega organa kot nekdanje komisije, temveč samostojen svet,"ki »o odgovoren skupščini. Najprej naj bi izvedli seminar za okrog 20 učiteljev o oblikah in načinu
pMgrflj
podajanja gradiva o prometni vzgoji učencem. Da bi pritegnili kar največ učiteljev, bo svet nudil učiteljem tudi 40-odstotni popust pri praktičnih vožnjah z motornimi vozili za tiste, ki & niso vozniki.“
- Druge dejavnosti?
„Vključevali se bomo v občasne akcije, kot npr. skrb za opremo vozil v zimskem času. Izvedli bomo javno tekmovanje, kjer bodo lahko sodelovali vsi občani, pod naslovom „Pokaži, kaj veš in znaš o prometu**. Nihče ni skrbel za stalnejše izobraževanje voznikov, čeprav )rihaja dosti novih predpisov, mamo tudi več praktičnih težav: novomeško cestno podjetje in republiški cestni sklad ne kažeta pripravljenosti za ureditev prometnih znakov na cestah 2. reda, kot bi bilo treba. Postaja milice nima potrebnih tehničnih sredstev. Predvsem zaradi številnih nesreč v naseljenih krajih
r,
je svet na seji v ponedeljek, 4. decembra, sprejel priporočilo občinski skupščini za nabavo radarja."	a.	Z.
I
RATEČ: TRČIL V VOZ - 6. decembra zvečer je Janez Penca iz Dol. Mokrega polja vozil proti Ra-težu. Voz je bil naložen z drvmi, toda ni bil osvetljen. Zaradi goste megle je bila vidljivost slaba. Pri pralnici peska na Mokrem polju je za vozom pripeljal z avtomobilom Bogdan Krašna iz Škocjana in trčil v neosvetljena drva. Škode je za 3000 dinarjev.
KOČEVJE: PREKUCLJAJ - Na cesti Breg-Kočevje se je zaradi poledice pripetila 7. decembra ob 4.55 nesreča, v kateri je bilo za 4500 din škode. Andrej Šepec iz Ljubljane je vozil poltovorni avto proti Kočevju. Pri Bregu ga je začelo zanašati, trčil je v obcestni kamen in se prevrnil na njivo. Voznik je bil trezen.
KOČEVJE: NEPREVIDNOST -Ivanka Glavač iz Kočevja je 7. decembra ob 17. uri stopila na Trgu zbora odposlancev v Kočevju s pločnika na cesto, ne da bi se prepričala, če ie cesta prosta. Avto, kigaje vozil Vlado Hajdinjak iz Rajndola 5,jo je podrl, da je obležala na cesti nezavestna in s hudimi poškodbami. Odpeljali so jo v ljubljansko bolnišnico. Voznika so miličniki preskusili z alkotestom, ki je pozelenel do polovice, zato so ga odpeljali še na odvzem vzorca krvi za preiskavo.
DOBRAVA:	TOČENJE	NA
MOSTU - 7. decembra dopoldne se je Ljubljančan Marjan Lapajne z
POGOVOR S SOPOTNICO
6. decembra se je Dušan Krulc iz Kapel med vožnjo pri Malem vrhu blizu Brežic preveč pogovarjal s 16-letno sopotnico J. O. in premalo pazil na cesto. Zato se je, potem ko je zapeljal na bankino, zaletel. Sopotnica se je težko poškodovala, na avtomobilu pa je za 8.000 dinarjev Škode.
DVA BREZ IZPITA
V soboto sta na križišču pri Krškem trčila mopedist Anton Reše tar iz Malega Podloga in Branko Kmetec. Oba sta bila brez izpita. Rešetar je pripeljal v križišče z mopedom, takrat pa se je iz Leskovca pripeljal z avtomobilom tudi Kmetec, ki ni upošteval znaka STOP in je zaprl mopedistu pot. V nesreči si je mopedistov sopotnik Martin Rešetar zlomil roko in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Kmetec jc pobegnil, vendar so ga še isti dan izsledili. Škode jc za 3.000 dinaijev.
OGENJ
V PROSVETNEM DOMU
V soboto okrog druge ure jc začelo goreti na hodniku podstreSnih sob v Prosvetnem domu v Gorr\ji Straži, kjer je tudi gostinsko podjetje, krajevni urad, trgovina in nekaj stanovanj. Mifcna Lubej je požar opazila, poklicala še sostanovalce in o ogenj pogasili. Poklicni gasilci iz Novega mesta niso imeli več kaj gasiti, ker so ogenj prisebni stanovalci že prej zadušili in preprečili veliko škodo. Kaže, da je začelo goreti zaradi slabili dimnih naprav.
avtomobilom peljal po mostu čez Krko v Dobravi. Ko je bil sredi mostu, mu je naproti pripeljal s tovornjakom Anton Kumar iz Goluč-nika. Lapajne je zavrl, vendar je na spolzkih deskah začelo avto zanašati in ie trčil v tovornjak. Škode je za 7000 dinaijev. Poškodovanega Ha-sima Bačiča so nezavestnega odpeljali v bolnišnico, nekaj odrgnin pa ima tudi Kumar.
NOVO MESTO:	PREPOVE-
DANO - 8. decembra je Martin Vesel iz Uršnih sel zavijal z osebnim avtomobilom s Ceste herojev na Cesto talcev, čeprav je to prepovedano. Za njim se je peljal Jože Koši-ček iz Novega mesta in se zaletel v Veselov avto. Škode je za 4000 dinaijev, Košiček se je pa laže poškodoval. •
NOVO MESTO: S PARKIRIŠČA - 8. decembra popoldne se je Miha Šlajkovec z Malega Slatnika z avtomobilom pripeljal na Cesto talcev prav tedaj, ko je s parkirišča pri Košakovi gostilni pripeljal s tovornjakom Anton Vukšinič iz Kostanjevice. Vozili sta trčili, škode je za 2000 dinarjev.
GORJANCI: DIRKA - 8. decembra okrog 23. ure sta se čez Gorjance vračala proti Novemu mestu Milan Luzar s Pristave pri Stopičah in sovaščan Ivan Kastelic. Prvi je imel kolo s pomožnim motoijem, drugi moped. Odločila sta se za dirko, ki pa se je končala na vrhu Goijancev, kjer je Luzaija zaneslo v jarek in se je huje poškodoval. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico, škode je za nekaj desetakov.
CEGELNICA: AVTO IN AVTO: BUS - 9. decembra sta v Cegelnici trčila osebni avto, ki ga je vozil Valentin Levstek iz Podgore pri Prečni, in avtobus, ki ga je vozil Zvone Urbanc proti Prečni, škode je ra 500 dinaijev.
NOVO MESTO: ZANESLO GA JE - Novomeščan Ilija Jankovič se je 10. decembra peljal iz Bršlina proti mestu. Pri Cestnem podjetju gaje dohitel Jože Ribič iz Irče vasi. Jankovič mu je dal znak, naj ga prehiti, zato je Ribič pritisnil na plin. Takrat pa je'njegov avto začelo zanašati in je trčil v Jankovičevega, škode je za 4000 din.
SEMIČ: NA LEVO V AVTO -10. decembra dopoldne je Jože Kapš iz Črnomlja v Semiču zavijal na dvorišče pred hotel, takrat pa inu je naproti pripeljal Ljubljančan Milan lfinec. Avtomobila sta tričila, škode je za 4500 dinarjev.
9 • •
PRIDRŽANI - 10. decembra so metliški miličniki pridržali Joža Pa-gića in Jureta Jukiča iz Sinja, ker sta razgrajala v Zgainarjevi gostilni na Krasincu. Prijavili so ju sodniku za prekrške. Novomeški miličniki pa so tega dne pridržali Novomeščana Jožeta Novaka in Jožeta Knafelca ter Janeza Kastelca z Vrha pri Otočcu, ker so se tepli v bifeju na Otočcu. Pridržali so tudi Jožeta Klobučaija z Verduna, ker Je razgrajal v stopiški gostilni. Vse so pryaviU sodniku za prekrške.	*
16
DOLENJSKI LIST
Stran uredil: J02E SPLICHAL
Št. 50 (1185) - 14. decembra 1972
ČETRTKOV INTERVJU
250 otrok
NOVOMEŠKI PROMET SKOZI PARAGRAFE:
^Omejitve za vozila s tablico
tsL -i^nji teden so na novomeškem Glavnem trgu spet začele tik-avtomatske parkirne ure, postavljene pred meseci, hkrati pa začele veljati tudi druge določbe odloka o ureditvi cestnega Pometa v Novem mestu. Pooblaščena oseba, miličniki, inšpektorji v dfugi so met|tern tuj} je začeli nadzorovati, kako ljudje spoštujejo -»-•-
odlok.
2ii ;n , mo Parkiranju osebnih vo-den . gornjakov pisali prejšnji tekaj ’ lo,trat pa si pobliže oglejmo, prCpo(^0Jl°k še dovoljuje oziroma
tornnaVaUdom* ^i uporabljajo mo-dovni Voz‘*a> prirejena za invalide, je De ,i.Jc.no v Novem mestu parkirati, (kier*1 niorali plačati parkirnino boj0 so Pafkimc ure), lahko pa sc
hirali »Za da‘j§i ^us ustavi*i >n Par' k0„ a,n> kjer je s prometnim zna-v0ij„„ a «ruge uporabnike cest do-tudi i i UstavlJati vozila. Odlok invii; i ' morajo biti vozila Dgv.4 V v Vse*1 primerih označena s Or*o nalepko, ki jo bodo dobili
pri občinskem upravnem organu, pristojnem za promet (v gasilskem
domu).	.	.
Odlok prepoveduje dostavo, nakladanje in razkladanje blaga med 5.30 in 8. uro dopoldne ter popoldne med 13. in 16. uro na nekaterih glavnih ulicah in cestah v Novem mestu (podrobnejše navedbe so v 27. členu). Na teh cestah in ulicah velja tudi neomejena prepoved za žaganje drv.
Z novim odlokom je prepovedano poučevati kandidate za voznike osebnih motornih vozil po Detelovi in Jenkovi ulici, Mej vrti, v Muzejski in Trubarjevi ulici, po Novem trgu
in De Franccschijevi ulici (42. člen), na nekaterih ulicah in cestah pa so omejitve. Med 5.30 in 7. uro ter od 13. do 15. ure je prepovedano poučevati kandidate na Cesti komandanta Staneta, Glavnem trgu, Partizanski cesti (do mostu čez Težko vodo), Cesti herojev in Zagrebški cesti. Na parkiriščih z avtomatskimi parkirnimi urami ni dovoljeno učenje parkiranja in opravljanje izpitov
-	kljub plačilu parkirnine.
Omejitev velja tudi za poučevanje s tovornjaki in tovornjaki s priklopniki. Poučevanje je dovoljeno le med 7. in 13. uro ter od 15.30 do 5.30, in sicer samo na naslednjih :estah in ulicah: na Cesti herojev, Ljubljanski cesti, Cesti komandanta Staneta, Glavnem trgu, Partizanski cesti, Smihelski cesti, Zagrebški cesti, Karlovški cesti, na Trdinovi, Rotarjevi in Kristanovi ulici ter Nad mlini.
posled so zemljo odstopili brezplačno, tako odločitev pa podpisali v zapisniku.
Ko je Adamičeva že dobila asfaltno prevleko, so prišli na vrsto od 50 do 100 m dolgi odcepi. Stanovalci ob našem odcepu smo prispevali po 2.000 din, podobno so samoprispevek uvedli še stanovalci ob drugih dveh odcepih.
Roman Zelnik pravi, da je najbolj vesel tega, da so ljudje spoštovali sporazumni dogovor.
Asfaltirano in komunalno urejeno Adamičevo ulico so slovesno odprli za dan republike.
Novomeška kronika
MESTO BREZ ZEBER - Meščani lahko že dalj časa prečkajo cesto
jo mestu, kjer hočejo in brez strahu, da bi morali za nepravilno prečkanje plačati kazen. Vseeno bi morali pristojni vsaj pred vsemi šolami in drugimi ustanovami le poskrbeti za varnejše prečkanje in narisati zebre.
SILVESTROVANJE UPOKOJENCEV - Društvo upokojencev tudi letos pripravlja za svoje člane silvestrovanje. Pričelo se bo ob 20. uri v društvenih prostorih. Vsi zainteresirani se naj prijavijo pri točilni mizi v društvu.
97 KRVODAJALCEV - Prejšnji teden se je na transfuzijskem oddelku oglasilo 97 krvodajalcev. Tokrat je prišlo iz šentjernejske Iskre 53 delavcev, medtem ko je bil iz novomeških podjetij odziv majhen.
NOVEMBRSKA AKCIJA USPELA - Društvo SRS za boj proti raku je v novembru pripravilo akcijo za zbiranje starega papirja krp. V Kočevju, Krškem in Novem mestu so občani, predvsem pa šolska mladina, zbrali 9770 kilogramov starega papirja in 350 kilogramov krp. Sredstva, ki so jih zbrali s to akcijo, so namenjena za izdajo publikacije o zgodnjem odkrivanju raka in za gradnjo onkološkega inštituta. Naslednja zbiralna akcija bo prihodnje leto v mesecu aprilu.
TRŽNICA - NOGAVICE IN OBUTEV - Ta teden je na tržnico zavilo bolj malo branjevk, tako daje bil spodnji del tržnice prazen. Zato pa je bilo toliko več prodajalcev čevljev, skajastih jopičev, rokavic in nogavic. Cene: jajčka 130 do 140
din, pomaranče 7 din kilogram, banane 7 din, korenček 5, mandarine 10 din, čebula 5 din, fižol 13 din, suhe slive 10 din, kostanj 8 din, limone 10 din, česen 25 din, krompir 2 do 3 din, hruške 10, solata 7, cvetača 8 din, kisla repa 4 din za krožnik, kislo zelje 6 din kilogram, jabolka 5 do 7 din kilogram in skodelica smetane 4 dinarje.
ROJSTVA - Rodile so: Slavka Matko iz Kolodvorske 2 - dečka, Jožica Vranešič z Mestnih njiv 4 -Jožeta, Milica Turk iz Kotaijeve 4 — Polonco in Radmila Rastoder iz Jerebove 8/a - Raška.
POGREBI — Umrli sta: Frančiška Žefran v 85. letu starosti, gospodinja iz Gotne vasi 23, in Jožefa Krejan v 74. letu starosti, družinska upokojenka iz Sukljetove ulice 29.
‘ - Ena gospa je rekla, da bi morali v Novem mestu prenehati skrbeti za nadaljnji naraščaj, saj čaka na nov vrtec že nad 250 malčkov . .
0	stanovanjski problematiki!
Komisija za družbenoekonomske odnose pri občinski konferenci ZMS Novo mesto bo jutri, 15. decembra, ob 16. uri v dvorani družbenopolitičnih organizacij v Novem mestu na Kristanovi 16 (otroški vrtec nad občino) pripravila javno mladinsko tribuno o stanovanjski problematiki. Na tribuni bosta sodelovala predsednik občinske skupščine Novo mesto Avgust Avbar in direktor Domin-vesta Miha Hrovatič.
V Adamičevi
smo bili enotni, pravi Roman Zelnik, predsednik gradbenega odbora
Več sestankov, boljše razprave, novi odbori in boljša povezava z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami - to so zunanji znaki, da se je v krajevnih organizacijah Socialistične zveze v novomeški občini (po pismu tovariša Tita in razpravi o SZDL na občinski konferenci ZK) stanie izboli&ln
„Od 54 organizacij jin dooia tretjina še vedno ne živi in dela tako, kot od njih zahtevamo,“ ugotavlja sekretar občinske konference SZDL Franc Bartolj. „Nekatere do nedavnega niti vodstva niso imele, npr. Bršlin, Novo mesto - II. teren, Šentjernej, Mokro polje. Še huje je, ker marsikje članstvo sploh ni prešteto in kjer ni ne duha ne s'uha o
Ne samo za ograje!
j! Prane Avsec: »Raje se pomenimo o pristojno- j stih kot o reorganizaciji KS«	J
J Predsednik komisije za sa-\ Soupravljanje in politični si-^ $tem pri občinski konferenci \ Zveze komunistov . Franci | Cvelbar je želel, naj bi da-J fiašnji gost četrtkovega in-\ tervjuja, tajnik novomeške \ krajevne skupnosti Franc \ Avsec, povedal, kako mestna jj krajevna skupnost urejuje \ zadeve občanov: kaj je pri ^ delih njenega, koga pritegne \ k sodelovanju, kdaj dejavno-^ s ti samo organizira. Prav S tako naj bi Franc Avsec po-\ vedal, ali je krajevna skup-\ tiost s tolikšnim številom \ prebivalstva (okoli 15.000) Jj fe lahko kos nalogam, ki jih \ dobiva - tudi z ustavnimi
S dopolni ali se že čuti po-\ treba po večjem številu kra-S Jevnih skupnosti v Novem \ mestu in, ne nazadnje, kdo ^ dandanes predstavlja (na-\ »zven) mestno samoupravo: ^ °li krajevna skupnost ali S občina (uprava) ali kdo drug J (organizacija, posdmez-\ tiki? I
\ Tajnik Franc Avsec je od-N govoril: }tNaj ponovim, da
V	Ureja naša krajevna skupnost ^ vsa gospodarska, komunalna S tn druga vprašanja po svojem ^ svetu, komisijah in občasnih S odborih, ki jih imenuje za \ opravljanje določenih de-S Javnosti na področju ko-S munale, za kar so prebivalci ^ voljni seči tudi v svoj žep. S	kulturo,	socialno
^ skrbstvo, zdravstvo in po-\ dobno pa dodatnih denarjev S lz ljudskega žepa ni, čeprav S fiudje niso proti, da se tudi S *o ureja. Za te dejavnosti ^ krajevna skupnost predvsem \ organizira in usmerja delo, ^ ga financirajo občinska S skupščina, TIS, skupnost \ otroškega varstva, ZKPO in S drugi V pomoč svetu, nje-\ šovim komisijam , in od-^ oorom so SZDL, ŽK in dru-S	organizacije,	seveda pa se
S tako sodelovanje lepše kaže S ,la podeželju kot v mestu. “ ^ »Bi lahko kaj več po-
*
vedali o sodelovanju z orga- £ nizacijami? “	<
,JVa seji sveta krajevne j skupnosti smo spregovorili o * tem, kaka bi učinkoviteje t organizirali družbeno-poli- £ tične organizacije. Glejte, 4 zdaj deluje na našem ob- £ močju po devet organizacij * SZDL in ZK (brez OO ZK v J delovnih organizacijah) in 3 £ organizacije ZB. Če bi le-te t imele usklajevalna (povezo- £ valna) telesa, bi bUo dogo- * varjanje lažje, kar bi ne- £ dvorimo koristilo tudi kra- £ jev ni skupnosti kot celoti “ j „Nič še niste povedali o £ tem, koliko krajevnih skup- 4 nosti bi morali imeti, da bi J bile tovrstne samoupravne 4 skupnosti še bolj kos nalo- £ gam. “	J
„O reorganizaciji krajevne £ skupnosti naš svet še ni raz- £ pravljal, zato o tem ne mo- f rem reči kaj več. Kljub temu £ bi rad povedal, da smo v No- s vem mestu že imeli dve kra- £ jevni skupnosti, poleg no- 4 vomeške tudi samostojno v £ BrŠlinu, ki pa ni zaživela in £ je bila na željo občanov J 1966 priključena novo- 4 meški “	£
„Torej menite, da bi bila * novomeška, se pravi ena kra- j jevna skupnost, še vnaprej jj kos nalogam. “
„Nedvomno bi krajevna J skupnost taka, kot je, tudi v 4 prihodnje lahko živela, se- £ veda pa bi morala imeti pr e- * cej večje pristojnosti: na £ področju komunalnega ure- * janja, otroškega varstva in j drugod. Vse, kar sodi h ko- £ munali, je zdaj v pristojnosti J komunalnega podjetja, de- £ javnost pa financira občina Jj mimo krajevne skupnosti, ? čeprav je leta *že nekajkrat £ dokazala, da je sposobna za # kaj več kot za popravila £ mestnih ograj. Spomnimo se J samo vseh treh uspešnih re- 4 ferendumov za šolstvo! Kar £ zadeva vprašanje, kdo pred- 4 stavlja Novo mesto, pa tole: £ laže je o tem govoriti napo- # deželju, kjer ni sporno, kje J je center odločanja. Pri nas J pa niti primernih prostorov £ nimamo: tako skriti so, da JJ človek prej najde pot na j občino...	£
Moje vprašanje: Zanima * me, kakšno obrazložitev ima { KS Mali Slatnik za neuspeh J ob letošnjem referendumu J in še, ali kaj razmišljajo o J ponovitvi referenduma. Taj- 4 nik Ivan Tekstor naj tudi J pove, doklej bo svet še brez £ predsednika. “	a
I. ZORAN <
7-------------—
MINI ANKETA
Nove cene za varstvo otrok (po premožnosti staršev) so med novomeškimi materami sprožile veliko pogovorov. Ene se z njimi strinjajo, druge se bojijo, da bodo tiste otroke, za katere bodo starši zaradi večjih osebnih dohodkov plačali več, v otroške ustanove raje jemali. Kaj menijo o tem nekatere Novomeščanke?
ANGELCA SPUDIČ, uslužbenka: „Po novih cenah bom odslej za varstvo otroka plačevala 25 dinarjev več kot prej. To se mi ne zdi veliko. Do takih cen je moralo priti, saj tiste matere, ki imajo manjše dohodke, visokih cen ne bi zmogle.44
ANGELA PELKIC, upokojenka: „Na te nove cene se ne spoznam veliko. Jaz sem stara mama, pa sem prišla po vnučke. Vseeno se mi zdi, da je cena previsoka, saj mora hčerka za dva
Prejšnji četrtek so imeli v Kovinarju v gosteh odbornike občinske skupščine. Predsednik Avgust Avbar je v novi proizvodni dvorani kolektivu izročil plaketo Novega mesta, ki mu jo je za uspehe na samorastniški poti podelila občinska skupščina — (Foto: S. Mikulan)
SZDL PO TITOVEM PISMU:
Zdaj pa zares: konec životarjenja ?
Tretjina krajevnih organizacij še vedno ne kaže znakov življenja - članarina: nepobrana
kakšni evidenci. Ugotavljam, da je tako stanje v organizacijah, ki so bile do zdaj brez odborov, in nekaterih drugih, kjer se odbori niso sestajali. Znano je,44 poudarja sekretar Bartolj, ,,da so na splošno take tiste krajevne organizacije v mestu in na podeželju, kjer se komunisti niso dovolj odločno vprašali, kaj počne SZDL kot njihova politična partnerka.44
Mnogi imajo navado meriti delo organizacije po uspešnosti blagajnikov. Pobiranje članarine v krajevnih organizacijah SZDL je po ugotovitvah Franca Bartolja zelo žalostno. Razen častnih izjem (Novo mesto-1. teren, Mali Slatnik
itd.) dolguje članarino članstvo v velikem številu krajevnih organizacij. Sekretar občinske konference je prepričan, da je eden izmed razlogov za malodušje tudi v tem, da so ljudje pozabili na Socialistično zvezo kot naslednico Osvobodilne fronte.
„Socialistično zvezo v krajevnih organizacijah moramo postaviti na trdne noge, sicer ni upati, da bi bile kaj prida akcije, kx jih je dolžna izvesti,44 podčrtuje sekretar Bartolj. Te akcije pa so: evidentiranje možnih kandidatov za odbornike, poslance in druge družbeno-politicne funkcije (do zdaj v občini 194 evidentiranih); javne razprave o vseh pomembnih zakonskih osnutkih o delegatskem sistemu; naloge v zvezi z organiziranjem kmetov v zadrugah; vsestransko proučevanje in odpravljanje socialnih razlik; akcijski načrt za pomoč ostarelim in družbene podpore potrebnim občanom in vrsta drugih nalog s področja starostnega zavarovanja kmetov, otroškega varstva itd.
I. Z.
Slabi kadri
Na drugi seji občinske konference ZMS Novo mesto, ki je bila v nedeljo, 10. decembra, v mali dvorani Doma JLA v Novem mestu, je imel uvodno besedo Franc Šali. Govoril je o delu in nalogah zveze mladine v okviru sprejete resolucije na III. konferenci ZKJ. Nato so razpravljali o delu občinske konference ZMS. Ugotovili so, da ta ni delala najbolje, predvsem zaradi slabe kadrovske sestave in nesoglasij v vodstvu in predsedstvu konference. Zato zastavljeni program ni bil izpeljan.
otroka odšteti okoli 600 dinarjev.44
MARIJA DOLINAR, delavka: „V primerjavi s privatnim varstvom so cene v vrtcih večinoma primerne. Če pa pomislim na tiste, ki ne dobivajo otroških doklad, ker imajo osebni dohodek nad 1000 dinarjev na osebo, pa je cena za te odločno premajhna.44
ANGELA ŠTANGEL, kvalificirana delavka: „Z novo ceno in določenimi procenti se povsem strinjam. To je ena izmed poti, po kateri bomo prišli do ugotovitve, da nam še veliko manjka, da bi res vsi malčki živeli v enakih pogojih.44
KRISTINA PLUT, upravnica vzgojnovarstvenih zavodov: „Ko smo se odločali za nove cene, smo na sestanek povabili vse starše otrok, ki so pri nas v varstvu. Najvišja cena, ki jo starši plačujejo za otroka, je 315 dinarjev. To znaša 70 odstotkov od ekonomske cene (450 dinarjev), ker imajo ti starši nad 1200 din na družinskega člana. 270 dinarjev (60 odstotkov ekonomske cene) prispevajo tisti, ki imajo 900 do 1200 din na družinskega člana. 50 odstotkov (225 din) prispevajo starši, ki imajo 600 do 900 din na družinskega člana; v prvi, najcenejši skupini pa so starši, ki plačajo 135 din za otroka ali 30 odstotkov od ekonomske cene. Do 1. septembra so vsi starši plačevali po 200 dinarjev, od 1. septembra pa plačujejo po novem ceniku in doslej ni bilo še nobene odjave. Prav tako naj pomirim vse, ki se bojijo tistih z velikim odstotkom, da so za nas vsi otroki enaki. Omenim naj še, da matere še naprej prosijo za sprejem, tako da imamo vsega skupaj sedaj že nad 250 prošenj.
V	J. PEZELJ
v	 ✓
Recitacije in pesmi
Tudi mL-inci in mladinke v Beli cerkvi so dan republike preživeli slavnostno. V obširnem kulturnem programu so se zvrstili recitatorji in pevke, program pa so popestrili še s kvizom.
- Adamičeva ulica je v Novem mestu prva, ki je v celoti komunalno opremljena s samoprispevki stanovalcev ob njej, o
Sravi Roman Zelnik, ki ga je ože Murn pred leti predlagal za predsednika odbora za komunalno opremljanje te ulice.
Greznice v naši ulici so puščale odplake in smrad, zato smo se najprej odločili za graditev kanalizacije, se spominja Zelnik leta 1969. Ljudje s 53 hišnih številk so bili takoj za samoprispevek po 1.500 din.
Za kanalizacijo je prišla na vrsto javna razsvetljava. Ta dela je vodil predvsem Mile Petrovič. Ko so luči zasvetile, so sklenili: asfaltirali bomo ulico z odcepi.
- Načrte za rekonstrukcijo ulice smo imeli že 1970; ker ni bilo izvajalca, je prišla na vrsto šele letos. Denar je dal komunalni sklad, nekaj je primaknilo Elektrotehnično podjetje. Pred začetkom del je bilo nekaj težav z lastniki zemljišč, ker so zahtevali prevelike odškodnine. Na-
BREŽIŠKE VESTI
Tudi odvoz smeti se bo v Krškem podražil. Glede smetarske službe občani nimajo pripomb, odkarJ® stanovanjsko podjetje kupilo specialni avtomobil za higienični prevoz odpadkov — (Foto: Jož** Teppey)
SV31;
inf
S PODRAŽITVIJO SE BO ZBRALO 253.000 DIN VEČ
Tu dinar, tam dva in žep bo prazen
Dražja voda, odvoz smeti in druge komunalne storitve - Za investicij® v vodovodno omrežje še ne bo denarja - Zbrati bo treba milijon dinarjev
Podražitve so tu. V hišo bodo prinašali večje račune za vodo, za kanalščino in smetarsko službo. Tisti, ki uporabljajo vodo iz črpal-nega sistema krškega vodovoda, bodo plačevali več vodarine kot porabniki iz gravitacijskega vodovoda na Senovem.
Za delovne organizacije v Krškem
Vidmu, da bi z njim uravnovesil^ tisk in se izognili vedno P* y stejšemu pomanjkanju voCvre{ru omrežju. Tudi na Roševent Dro, nameravajo zgraditi zbiralnik s liščem, saj prebivalci zdaj ^ nizkega pritiska v vodovodi}-orrircgu ne morejo uporabljati ^ lerjev in pralnih strojev. Vse veljalo blizu milijon dinarjev. j
Nove organizacije ZK
Komisija za organizacijo in pri občinski konferenci Zve?6 munistov v Krškem poskuša ry praviti sestav članstva in vkljub* ZK več žensk ter neposrednih P izvajalcev. Trenutno se ogrevaj®, ustanovitev štirih novih organ'^1 ZK v delovnih kolektivih: v D... staniškem Sigmatu, v krškem bodu in v Lisci na Senovem.
je nova cena 2,40 din za kubični meter vode (prej 2,20 din), za gospodinjstva 1 din (stara cena 80 par).
Na Senovem bodo poslej plačevali vodo zagospodinjsko porabo po 0,80 (prej 0,50), delovne organizacije in drugi porabniki pa po 2 din (stara cena 1,50 din). Pavšalni mesečni prispevek za tiste, ki nimajo vgrajenih vodomerov, se je povečal
Topli vrelci
Tudi prihodnje leto bodo na kostanjeviškem območju nadaljevali raziskovanje termalne vode v globinah. Do sedaj so napori že rodili sadove. V Kostanjevici so med vrtanjem naleteli na termalno vedo, ki meri 26,6 stopinj Celzija. Občinska skupščina Krško je sodelovala pri teh investicijah. Do sedaj so raziskave veljale 500 tisoč dinarjev.
OBETI 1973
Kmet investira
od 2 na 3 din na osebo v Krškem, na Senovem pa od 1,5 na 2,5 din. Kmečka gospodarstva bodo plačevala podvojen pavšalni znesek, na glavo živine. Večji prispevek je predviden tudi za graditelje stanovanjskih hiš in drugih objektov povsod tam, kjer ni števcev.
Podražitev vodarine utemeljuje Komunalno stanovanjsko podjetje ,.Kostak“ s kreditnimi obveznostmi in novimi investicijami. Na leto odplačuje skoraj 300 tisočakov. S podražitvijo komunalnih storitev se bo zbralo nekaj nad 253 tisoč dinarjev, od tega okoli 160 tisočakov od vodarine. V podjetju menijo, da bodo s tem komaj krili vzdrževalne stro- -ške, zato pričakujejo za nove naložbe pomoč širše družbene skupnosti.
V	načrtu imajo nov zbiralnik na Trški gori in dodatni rezervoar na
0 šivanju
Živinoreja in nasadi
Enota .za kooperacijo pri Agrokombinatu v Krškem jc te dni skupaj s svetom kooperantov sestavila plan naložb v zasebno kmetijstvo za prihodnje leto. Vrednost investicij cenijo na več kot 15 milijonov dinarjev.
V	investicijski program je vključenih 429 kmečkih gospodarstev, ki bodo prispevala levji delež: nad 11 milijonov v denarju, materialu in delu. Sklad za kreditiranje zasebnega kmetijstva pri republiškem izvršnem svetu naj bi krški občini namenil 2,25 milijona, Dolenjska banka bo načrtu potnqgala z 1,23 milijona dinarjev, manjši vsoti pa bosta prispevala še občinska skupščina Krško in kolektiv Ljubljanskih m le kam.
Investicgc so usmerjene predvsem v tiste kmetijske panoge, za katere so v krški občini najboljši naravni pogoji. Več kot 7 milijonov jc namenjenih razvoju živinoreje. V vinorodnih predelih bodo nadaljevali obnovo vinogradov. S trto bodo zasadili 60 ha. Sirili bodo sadovnjake in povečali nasade črnega ribeza in jagod.
Znatna sredstva predvideva investicijski program tudi za nakup mehanizacije in kmetijske opreme. Ker ugotavljajo strokovnjaki, da v občini skorajda ne primanjkuje več malih kmetijskih strojev, bodo prihodnje k'to kupovali večjo mehanizacijo, ki si je posamezniki ne morejo privoščiti. Razumljivo jc, da bi tako opremo morale kupovati strojne skupnosti. Zaenkrat jih v občini še m, njihovo ustanovitev
K a iv pripravljajo v Velikem traševem, v Podlogu, v Dolenji vasi skupaj s Pesjem ter v Dobravi Prekopi.
Na Senovem bo delavska univerza Krško priredila 70-urni šiviljski tečaj. Pričel se bo 18. decembra. Tečaj je namenjen začetnicam in te bodo svoje znanje lahko dopolnile v nadaljevalnem tečaju. Oba tečaja bo vodila strokovna učiteljica zadrske tovarne šivalnih strojev „Bagat“.
Obrtna zadruga
Šestnajst zasebnikov se v Krškem združuje v novoustanovljeno obrtno zadrugo. Člani se ukvarjajo z gradbeno in njej sorodno dejavnostjo. V okviru zadruge bo delal računovodski servis in ta bo sprejemal delo tudi za obrtnike, ki niso vključeni vanjo.
Milijoni drugam
• Člani krajevne organiz^r ZB NOV iz Kostanjevice so j* na občnem zboru v nedeljo, »rj decembra, spotaknili ob slab založenost trgovine z gra benini materialom. V občini50 razdelili precej posojil borce*11 za graditev in obnovo stanovanj, večina denarja pa sej® odlila drugam. Kostanjevi^1 so kupovali predvsem v Šentjerneju, Senovčani pa v Koim jem, ker jim Preskrba iz Kršk®! ga ni mogla ustreči. Nekdanji borci so še predlagali ustano-vitev komisije, ki bo poskrbela-da b'o v njihovem mestu odprl® trgovski lokal še kakšna druga trgovska hiša.
KRŠKE NOVICE
STROKOVNA SLUŽBA Agrokombinata bo tudi za letošnjo zimsko sezono pripravila več predavanj za kmete kooperante. Za prido-lovalcc mleka sc bodo predavanja vrstila do konca januarja, mescc dni kasneje pa bodo strokovni ppsvcti za vinogradnike, in pridelovalce jagod ičja. Živinorejci bodo dobili strokovne napotke v marcu. Tako bo vsakdo poslušal predavanja o stvareh, ki zadevajo njegovo gospodarjenje.
POGOSTO DEŽEVJE je v krški občini znova sprožilo vprašanje o podvozih pod avtomobilsko cesto Ljubljana Zagreb. Voda v njih slabo odteka in ob vsakem dežju so za nekaj časa neprehodni. Odborniki so zato zahtevali, naj te stvari dokončno reši skupščina.
PREDSEDSTVO občinske zveze prijateljev mladine jc v četrtek na razširjeni seji razpravljalo o pripravah na osrednjo občinsko proslavo 30-let niče Zveze pionirjev-Jugoslavije, o pripravah na občne zbore DPM in občinsko konferenco. Ob tej priložnosti so prisotni sprejeli okvirni program praznovanja no-
voletne jelke. Tudi letos bo de^ Mraz obiskal oddaljene kraje in sp* ’
ODBOR BRESTANIŠKE jevne organizacije SZDL sije žep** niral delo za prihodnje leto. Sod lovati bo moral pri reševanju A katerih komunalnih vprašanj Vi® no vanjske m naselju Dore, Pr*v,^ ditvi gasilskega doma in mosta potok urestanico.
ZA OBMOČJA, na katerih *T meravajo ustanoviti strojne skuP nosti, pripravljajo kmetijski s*r. kovnjaki zimsko izobraževanj^ Tako bodo ustregli predvsem kmečke mladine, ki želi ostati ** vasi in sodobno gospodariti na km tiji.
V	KRŠKEM JE vsak dan več !>r° silccv za stanovanjc. Ce bodo p° je tja začela združevati siedstva Pr težno za družbeno graditev, čakanj ne.bo predolgo. Skupščina in benopolitične organizacije se ** vzemajo za takšno vlaganje. U'w • lahko upajo na dodelitev stanovanj* tudi delavci z majhnimi prejem ^ tisti, ki sedaj niso mogli privarčova deležu za dodelitev posojila 1 dividualno gradnjo.
,3ila sem veselo presenečena, ko sem nedavno tega brala, da izgnanci le nismo čisto pozabljeni,“ je zapisala v pismu uredništvu bralka, ki je sama okusila grenko mladost v taborišču. Tudi veliko drugih izgnancev iz Posavja in Obsotelja pozdravlja pobudo medobčinske sekcija izgnancev v Brežicah po priznanju nekaterih ugodnosti.
Dokazano je, da slovenski izgnanci niso slučajne žrtve zadnje vojne, ampak žrtve vnaprej premišljene raznarodovalne politike. Množično izganjanje naših ljudi je imelo en sam cilj: uničiti slovenski narod, tako da bi: na tem ozemlju za vedno zamrla slovenska beseda.
Izgnanci so morali v nemških taboriščih trdo delati. Nacisti so gledali v njih samo poceni delovno moč in za slabo oskrbo so jim veliko odtegovali. Borni
Predavanja
V	brežiški občini so že od srede novembra predavanja za nerazporejeno prebivalstvo. Tokrat je na dnevnem redu pregled političnih dogodkov v svetu in prikaz nalog, ki čakajo odbore za splošni ljudski odpor po krajevnih skupnostih. Z dopolnilnim izobraževanjem so zaključili doslej v Cerkljah, na Čatežu, na Bizeljskem, v Krški vasi, v Sromljah, v Pišecah in na Veliki Dolini. Obisk predavanj je povsod zelo dober.
zaslužek so jim jem ah tudi tako, da so ga izgnanci obvezno nalagali na hranilno knjižico. Vojna leta so jim minevala v pomanjkanju in garanju. V izgnanstvu so morali na delo že 14-let-ni otroci in delovni teden je tedaj imel po 50 in 60 ur.
Nekateri izgnanci so še aktivni, toda ravno zdaj zastavljajo vprašanje o skrajšani delovni dobi na 30 let za ženske in na 35 let za moške. Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju predvideva namreč 35 in 40 let, kar bi te ljudi močno prizadelo. Izgnanci razen tega predlagajo, da bi jim k dobi v taborišču prišteli še 30 odstotkov, v nekaterih primerih pa jim priznali dvojno dobo.
Za kmete izgnance predlaga medobčinska sekcija, naj bi jih obravnavali tako kot kmete borce. S tem bi pomagali najrevnejšim slojem in omilili socialne razlike.
Ti ljudje so se po vojni vrnili v prazne domove in mnogi si niso sploh več opomogli. Vsak dan starejši so in vedno manj jih je. Zares zgrešeno bi bilo žrtvovati interese revnega izgnanca za splošno dobro, če je država zahtevala od ZR Nemčije odškodnino tudi za izgnanstvo.
J.TEPPEY
LJUDI MANJKA
Kdo bo plezal?
Nezanesljive zveze
Ta nesrečni telefon! Malo se obrne vreme, pa je že vse narobe. Na pošto in na center za vzdrževanje TT linij v Brežicah tedaj kar dežujejo pritožbe.
Vodja centra Karel Cerjak ne pomni, da bi že kdaj imeli toliko dela kot zadnji mesec. Nešteto žic je bilo potrganih, drogovi so ležali na tleh tja od Sevnice in Mirenske doline do Šentjerneja, Bregane in Bistrice ob Sotli.
Ekipa je že od (19. novembra zunaj od jutra do večera, pa še ne more vsem ustreči. Premalo delavcev je za tako obsežno in hribovito ozemlje. Vseh skupaj jih je devet: vodja, pet monterjev, dva odstranjevalca napak in šofer.
Delo je naporno, ljudje so premočeni in prezebli, ker delajo v dežju in snegu, in ko še kdo zboli, je ekipa takoj oslabljena. „Saj bi še zaposlili koga, pa se ljudje ne pulijo za terensko službo,'* pravi tovariš Cerjak. Ce bi dohodki spodbujali delavce za tovrstni poklic, bi jih laže dobili, tako pa si mnogi raje poiščejo mirnejše delo, da gredo ob dveh lahko domov. Vremenske ujme pa jih ne brigajo ne v petek in svetek.
Vse te težave bodo odpravljene šele, ko bodo telefonske linije speljane po kablih. V Brežicah je kabliran novi del mesta. Kabel je speljan še do železniške postaje, vendar nanj ne morejo priključiti ničesar več. Delno je to urejeno tudi v Sevnici, foškem in Krmelju, večina naročnikov pa je povezana s svetom po žicah, ki jih vsak čas lahko poškoduje neurje in seveda sneg.
J. TEPPEY
V.	^
[
Miloš in Sviton
POBUDA JE PRIŠLA ŠE 0 PRAVEM ČASU
Izgnanci: bo naš glas imel odmev?
Zaposlenim skrajšano delovno dobo, kmetom izgnancem ugodnosti kme-tov-borcev - Novi pokojninski zakon ne sme prizadeti vojnih izseljencev
Nevarno križišče bizeljske ceste in priključka na novi savski most v Brežicah. Konec ceste so pred kratkim označili z zebrasto desko, zato že manj voznikov zapelje v ograjo in na vrt pred stanovanjske hiše. Ljudje, ki tam stanujejo, menijo, da bi križišče morali osvetliti - (Foto: J. Teppey)
NOVO V BREŽICAH
Neizprosna resnica o nenadni tragični smrti Miloša Kovačiča in njegovega sina Svitana iz Brežic je hudo zadela vse, ki so ju poznali, najbolj pa njune najbližje. Prijatelji in sodelavci so s pokojnim Milošem izgubili plemenitega človeka, komunista in družbenega delavca, ki so ga cenili in spoštovali.
Miloš Kovačič seje rodil 1927 na Bizeljskem kot kmečki sin. Vojno je preživel s starši v izgnanstvu. Ko je 1950. leta odslužil vojaščino, se jc zaposlil pri občinski skupščini v Brežicah. Zadnjih enajst let je bil načelnik- oddelka za družbene službe in občo upravo.
Delal je zavzeto in še posebej sc je posvetil načrtom za razvoj šolstva,
LUTKOVNA SKUPINA iz Dobove bo konec meseca gostovala v Brežicah. Otrokom iz mesta in okolice bo zaigrala igrico v okviru letošnjega praznovanja novoletne jelke.
AVTOŠOLA ima zdaj tudi v brežiški občini bolje označene avtomobile, ki jih vozijo kandidati za vozniške izpite. Na strehi imajo vozila za učenje montiran razločen napis ,,AVTOSOLA“ in ta je zvečer osvetljen.
UČENCI OSNOVNIH SOL pripravljajo program za kulturni nastop na srečanju pionirskih odredov 23. decembra. Tedaj bo v Dobovi občinska pionirska konferenca, na kateri bodo najboljšim odredom podelili priznanja.
PRI AGRARU razmišljajo o možnostih za ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela. V tem primeru bi kazalo osamosvojiti trgovino, kmetijstvo, vrtnarijo in kooperacijsko dejavnost.
KMEČKE POKOJNINE, ki jih bodo začeli izplačevati I. januarja 1973, bodo odvzele precej skrbi
občinski socialnovarstveni službi. Pokojnino bodo prejemali nad 75 let stari kmetje. Med njimi je marsikdo, ki bi ga sicer morala podpirati občina.
V PODJETJIH NIC OBDARITEV. Delovne organizacije so te dni prejele priporočilo komiteja občinske konference ZK, občinske konference SZDL in sindikalnega sveta, naj denar, ki so ga namenile za novoletno obdaritev otrok zaposlenih, nakažejo v skupni sklad Zveze prijateljev mladine. S tem bi dosegli, da dedek Mraz ne bi delal razlik. Do zdaj se je namreč dogajalo, da so bili nekateri otroci po trikrat obdarovani, drugi komaj enkrat ali pa so nanje sploh pozabili.
V TRGOVINI AGRARIE s sadjem in zelenjavo smo v soboto zabeležili takele cene: cvetača 7 din, česen 13 in 20, brstični ohrovt 6,50, paradižnik 9, kisla repa 6, kislo zelje 4,80, špinača 9, zelje v glavah 1,30, grozdje 9, limone 7, ananas 10,50, hruške 9,50. jabolka 4.40 ni 6, banane 7,40 din kilogram in jajca 0,70 ter 1.20 din kos.
MILOŠ KOVAČIČ
zdravstva in otroškega varstva v občini. Smrt ga je iztrgala okolju, ko je bil na svojem mestu najbolj potreben. Del sebe je „vgradil" v novo šolo v Brežicah, ogromno sije prizadeval, da bKOtroci v Cerkljah dobili lepše prostore, da bi mladi rod na Bizeljskem čimprej dočakal preureditev šole, m da bi do spomladi postavili v Brežicah nov otroški vrtec. Imel je še toliko načrtov! Nenadoma smo ga zgubili, z njim vred pa njegovega trinajstletnega sina, ki je komaj začel živeti.
KRŠKI
TEDNIK
MHLIi UIMVNAVu na uuciNbKi. skupscmi
metovc težave tudi veterinarjene
Pl. veterinar Boris Stariha: šele prihodnje leto rešitev iz kadrovskih težav. Cene storitev enake že od leta 1964/65!
^Veterinarji pravijo, da imajo cenc ™j>vih storitev že brado, le kaj se j* « ni dvignilo sem od leta 1964?
pa je še za takšno storitev «o najti denar pri liiši, ko ni niti ?^uh in sol. Tako je zlasti pri ma-r«netih; ekonomska cena storitve 7hitro znese pol oene bolnega puj-jjjz npr. 40 ali 60 kg. Kot ni mla-Kmečkih gospodaijev, na teren f, ni mladih veterinarjev. „V /'tolci so za oglase porabili skoraj *no plačo, poskušali so še z osebji1 razgovori, pa so komaj prišli še veterinarja,“ pravi tovariš
" Kakšne so bile kadrovske teža-*vniške veterinarske postaje?" letu 1970 smo izgubili enega Izmenjevalca, zatem je šel v pokoj Jj^terinarski inšpektor. Dva veteri-nisva bila kos vsemu delu. J?”110 delo klavnice v letošnjem J? terja‘ stalno kontrolo, ki jo ^ opravljati veterinar, vsaj 3 dni {kopnega dela je tudi v krmeljski Končno smo le pridobili še 32 veterinarja, z novim letom do-r10 tudi veterinarskega tehnika. . vzeli bomo osemenjevanje v ob-stekla bo proga Blanca- Po-.c-Trnovec. Kmetijski skladje za •temene že nabavil avto.“ .
- Kakšno je stanje črede? Zmanjšuje se reja volov, kar je bila še pred leti značilnost kozjanskega dela občine. Občutno se po-
jei nvFr
hočejo trgovino
} ^bjvalci Jelovca, Lipovca, Oki-(iolp ’ Penine in Gaberja si že tJ0,želgo, da bi na Jelovcu odprli ctLV«M lokal. V Boštanj, Krmelj ah Jevnico je namreč predolga pot najnujnejša živila. Morda pa bi bil gostinski lokal pri Murencu za preureditev v trgovino?
B. D.
BORIS STARIHA: „V ponedeljek prevzamemo osemenjevanje živine v občini. Stekla bo proga do Trnovca, kar je bila dolgoletna želja občanov.“
zna vpliv odkupa mleka, zato je vse več krav molznic. Kmet v preteklosti ni bil še bolj napreden, ker se ni čutil varnega, da bi več privezoval/1 meni dipl. veterinar Mihev.
-	Druge težave veterinarske službe?
„V republiki bi moral veljati enoten cenik storitev, le-tega bi bilo treba dopolnjevati glede na posebne razmere kmetijskega okoliša. Veterinar ne more opravljati službe brez avtomobila. Sedanja cena kilometrine po samoupravnem sporazumu je nemogoča. Bilo je n^kaj obljub za popravke, vendar se je medtem marsikaj podražilo, od bencina dalje. Za tako ceno z osebnimi vozili ne bodo več vozili.“
- Stališče do kmečkih društev za vzajemno pomoč?
„Na območju občine delujeta dve: v Šentjanžu in Kamenci. Oba okoliša sta primerna za dejavnost društva, ker gre tod za večje število pravih kmetov. Težava pa bi bila drugod, na malih kmetijah, kakršnih je največ. V teh društvih je mnogo neplačanega amaterskega dela, ljudje poznajo drug drugega, težko pa bi bilo ob večjih nesrečah.14
- Gibanje števila storitev?
„Lani je bilo 1470 storitev, cepili
smo 4200 prašičev; letos je bilo 1150 storitev, cepili pa smo le 3000 prašičev. Predvsem zaradi kontrole v klavnicah je v zaostanku preventiva, posebno tuberkulinizacija živine. Razmere na terenu kažejo, da je še vedno okrog 1000 pripustov nepriznanih plemenjakov. Šele prihodnje leto bo zaradi novih moči start tam, kjer smo ostali pred 4 leti.“
Poročilo o veterinarski službi na ponedeljkovi seji občinske skupščine je bilo prvo te vrste. Kot je dejal tovariš Stariha pred to razpravo, je bilo doslej dosti upravičene in neupravičene kritike, slednja je bila dostikrat izrečena .v ihti, vsem je namreč težko ustreči.
A.	ŽELEZNIK
OCENA OBEH REFERENDUMOV
Prevol je: čakajo črpalko
l^bivalci zaselkov Prevolje in jjj&h^avratcu se veselili, da ,j0 po ceveh novega vodovoda i(jjuQ,neva republike že pritekla voda. rq0 “Prizadevanjem namreč ne mo-čfDav -it* ustrezne črpalke za pre-P^anje vode v vodni hram na Go-če lZ ZaJetja, ki je 70 metrov niže. t>odn 0 dobavitelji držali besedo, •L ® dobili črpalko morda v začetnega leta.
K. Z.
Kako še uspešneje naprej?
Zahvala vsem občanom - Kjer so bili izidi glasovanja slabši, tam več pozornosti!
VEDNO ISTI!
Hjj.. tednu požarne varnosti so sev-gasilci v sodelovanju s postajo pregledovali tovornjake in Javna vozila, da bi videli, kako ogflj02^3 opremljena za boj proti dl to V enem dnevu so pregledah ne °v°rnjakov; 40 jih je imelo gasil-poJj^ate v redu, kar pri 17 so bili biji c i P” ^ voznikih pa so kih so P1^20** Pr* domačih vozni-Vedno °P^z*ii» da so pomanjkljivosti Vsem tPri *•	*	P°glavitna	težava	pri
k°n ,*®m je, da je pomanjkljiv za-tieoj 1 ne predpisuje velikosti gasil-iilg aParata za različno težka vo-gle<L avno tako je rok za letne pre-silnj P^dolga doba. Premajhen ga-^itrt at zavest voznika, da ima re$nj»°. Zoper nevarnost, bi bila v lažba»n* nevamosti kaj slaba to-
Kljub nadvse ugodnemu izidu referenduma za šolstvo in otroško varstvo ter glasovanju o združitvi skladov delavskega in kmečkega zavarovanja je uspehe obeh referendumov večina razpravljavcev na seji širokega političnega aktiva v Sevnici minuli četrtek ocenjevala v luči, kako v bodoče delati, da bi bilo še boljše!
Samoupravna zavest občanov in pripravljenost, da tudi s svojimi prispevki pomagajo pri reševanju tako perečega vprašanja, kot je šolstvo v občini, je velika, to je pokazala tako lepa udeležba na voliščih navkljub slabemu vremenu, še bolj pa seveda volilni izidi. Prihodnje leto pa so pred nami volitve. Kot je pokazal primer ob zadnjih referendumih, je uspeh lep povsod tam, kjer je tudi sicer bogata dejavnost krajevnih skupnosti, drugih krajevnih dejavnikov in ne nazadnje tudi prisotnost občinskih predstavnikov in organov. Redke izjeme, kjer je bil uspeh referenduma slabši, kažejo na pomanjkljivosti ravno pri tem delu. Tem vasem in zaselkom bo treba zato posvetiti več pozornosti.
Kako doseči, da bodo tudi zbori volivcev bolje obiskani? Na vsakem sestanku bi morali prebrati vsaj pre-
SEVNIŠKI PABERKI
NEZANIMANJE ZA
vZc£MJ
CEy?J0 SAMOUPRAVLJAV-Seynj Občinska konferenca ZMS jim aj/»Je Pretekli mesec razen svo-iežbo n°m P°s*ala vabila za ude-*°vnili i? dninarju za mlade iz de-*°vnih **ktivoy tudi vodstvom de-tUcjj . 0r8anizacij; lc-te bi nosile Harja str°škov. Za vodstvo semi-Uglj^ So imeli namen naprositi Glav ° ^okovnjake in politične la 0k.’ P°dobno, kot je bilo to že fele nn .s^cm seminarju. Zal so kih	u dobili prijave iz le red-
^od«. ,0Vnih organizacij:	de-
^mhin. * rx (4) in kmetijskega bii0 *(2); do ponedeljka pa ni *ektivovno,,cne, prijave iz velikih kockat« Jcr na stotine mladih. Pismu ?dn0s» kije še po Titovem reden ostre graje!
^►JEMARJENA STAVBA -stveni P1 P°zabili na stari zdrav-Dobr,„; . °m- OkoUca zgradbe na to net J* tak° zapuščena, da je za prav« „ J lcpo cejeno zgradbo tudj ,, “mota. Verjetno pa je tako so doin Jcm sune zgradbe, Odkar j® Dač « * .Ust^‘ zdravstveni delavci, sarno ^ V® **aipai prepuščeno te zEr.lHL*’ Slede na bodoče namene
8ovom ■ Pa bilo treba z njo odgrnejo ravnati
KAKŠNO POKOPALIŠČE? Do vključno 22. decembra bo v mali sejni sobi občinske skupščine razgrnjen projekt za razširitev sev-niškega pokopališča in tudi mrliške vežice. Stanovanjsko podjetje želi, da si občani načrte ogledajo in dajo pripombe, sedaj koje še čas.
LONČARJEV DOL: PREVOZ DELAVK LISCE - Napočil je zimski čas, z odhajanjem na delo in z dela je tako za oddaljene še večja težava. Delavke Lisce želijo, da bi vozil delavski avtobus podobno kot šolski. Eden teh avtobusov se sedaj vrača celo prazen, ko bi lahko pobral nekatere delavke popoldanske izmene.
ULICE KOT VAŠKE POTI - V Sevnici je dosti raznih gradbišč, nadalje neurejena lesna skladišča ipd., odkoder vozila ob slabem vremenu nanašajo na ulice velike količine blata. Celo od oračev, ki obračajo stroje na vaških poteh, terjamo, da za seboj ceste posnažijo, zato bi kazalo v mestu prijeti tudi voznike tistih tovornjakov, ki nanašajo nesnago.
POROKE - V soboto sta se na sevniškem matičnem uradu poročila le dva para: Jože Pajtler iz Kremena in Brigita Požun iz Vranja ter Jože Zapušek iz Mrzle Planine in Marija Jazbinšek iz Podgorja.
si:vxikki visinu
g le d sklepov, da bi občani lahko presodili, kaj se je naredilo in kaj ne, odborniki pa bi morali o ugotovitvah zbora sproti obveščati občinsko skupščino. Poslanci so doslej premalo hodili med ljudi tudi po manjših krajih. Kritično so ocenjevali tudi dejavnost mladih. Ob številnih akcijah so namreč premalo sodelovali. Temu vprašanju naj bi, kot so ugotavljali, posvečali tudi starejši več pozornosti in mlade pritegovali k družbenemu udejstvovanju v vseh organih, saj bo sicer kljub uspehom vse manj aktivistov. Politični aktiv je izrekel občanom priznanje za veliko zavest, vsem aktivistom, ki so žrtvovali mnogo ur za skupno stvar, pa bo občinska skupščina poslala še pismeno zahvalo. i
Studenec: delavci želijo prevoz
V	sevniško industrijo hodi iz Po-nikev, Rovišč, Zavratca, Studenca in drugih zaselkov nad 40 delavcev. 2e večkrat so na raznih sestankih izrazili željo, da bi delovne organizacije in drugi organi omogočili avtobusni prevoz za te delavce. Večina se jih namreč vozi s kolesi in mopedi, kar bo v bližnji zimi povzročilo vsekakor dosti obolenj in bolezenskih izostankov z dela. Z dobro voljo bi verjetno uspeli zaposliti delavce teh krajev v dopoldanski izmeni.
K. Z.
KRMELJ:
ZA LEPŠO PODOBO KRAJA
Kot običajno je bilo tudi na zadnjem zboru volivcev v Kremlju dosti razprave o komunalni urejenosti mesta. Prihodnje leto bo namreč že 30. obletnica smrti 13 talcev, zato bodo ta dan v bodoče praznovali kot krajevni praznik, do takrat pa bi bilo treba še marsikaj urediti. Izredno pereči sta vprašanji obnove asfaltne prevleke cest v kraju, vodovod in s tem tudi kanalizacije. Prihodnje leto bo krajevna skupnost uredila odvoz smeti, še vedno pa niso nič zalegle zahteve za prestavitev osemenjevalne postaje, ki vsekakor ne sodi med stanovanjske bloke, kjer je sedaj. Krajevna skupnost tem nalogam materialno^ ne bo kos, čeprav ne manjka volje.
B. D.
TRŽIŠČE: OBNOVLJENI MOST
Pred referendumom je stekel brez posebnih slovesnosti promet preko obnovljenega mostu čez Mimo v Tržišču. Most ima 30 ton nosilnosti, vozišče pa je Široko 6 metrov. Objekt predstavlja veliko pridobitev za vso dolino, predvsem pa za krmelj-sko Metalno, ki bo po krajši poti lahko vozila tudi težje tovore, Most je prav gotovo najlepši ob vsem toku reke.
B.	D.
UDUN3IVA a I ANUVAIMJdlVM AHIVUHUUHJH.
Novi odlok za gradnjo stanovanj
Po odloku 6 odst. od bruto OD za stanovanjsko gradnjo, samoupravni sporazum pa omogoča tudi 8 odst. Večina delovnih organizacij bo najverjetne* je sprejela stopnjo, kot jo določa samoupravni sporazum
Ni kazalo, da se bo zapletlo pri stopnjah. Prvotni predlog je bil sicer za 6 odstotkov namesto sedanjih 4, na posebnem sestanku direktorjev in predsednikov delavskih svetov pa so predlagali višjo stopnjo - 8 odstotkov. O tem je bil nato minuli četrtek na razpravi občinske skupščine dosežen kompromis. Za prelaganje razprave ni bilo več časa, saj mora biti občinski sveženj s področja stanovanjskega gospodarstva v veljavi že z novim letom.
Tako izločeni denar za stanovanjsko gradnjo pa se bo delil: tisti, ki se bodo odločili za 6-odstotno stopnjo, bodo morali nameniti od tega kot prispevek v solidarnostni sklad 2 odstotka, po 2 odstotka za združevanje sredstev v obliki oroče-nja, preostala dva odstotka pa bi bila na voljo delovnim organizacijam za prosto razpolaganje. Po 8-odstot-ni stopnji pa bi gospodarskim organizacijam ostali 4 odstotki.
Koliko bo zgrajenih novih stanovanj v 5-letnem obdobju, kot ga za-
»ZADEVA INK0T«
Podpora sklepom
Komite ZK Trebnje podpirajo tudi druga politična vodstva
jema program stanovanjske gradnje, ni znano, ker morajo delovne organizacije izdelati svoje programe do spomladi. Na osnovi predvidene vsote, ki naj bi jo v petletnem obdobju zbrali, naj bi se v tem času nateklo za družbeno gradnjo nad 23 milijonov dinarjev, kar bi pomenilo (po gradbeni ceni 4000 din za površinski meter stanovanjske površine) 240 enosobnih stanovanj, 144 dvosobnih in 96 trisobnih.
Kot je bilo rečeno v razpravi, bo treba kar najresneje skrbeti za večjo stanovanjsko gradnjo, saj sicer gospodarstvo in družbene službe ne bodo dobile novih strokovnjakov, .če ne bo na razpolago dovolj stanovanj. Delovne organizacije, npr. DANA z Mirne, so doslej uspešno reševale stanovanjska vprašanja s posojili delavcem za zasebno gradnjo; tako je od 50 delavcev, kolikor jih je doslej dobilo posojila, rešilo svoj stanovanjski problem 48 delavcev. Takih stanovanj bo zgrajenih dosti tudi
v prihodnjem obdobju. Kot je to na videz ugodnejša rešitev stanovanjskega problema delavcev - za delovno organizacijo pomeni tudi rešitev vprašanja za večje število zaposlenih
-	pa pomeni to tudi izreden napor za delavce med gradnjo, kar nedvomno vpliva tudi na zmanjšanje storilnosti v tovarni.
Nova stanovanjska zakonodaja pomeni velik napredek. Iz solidarnostnega sklada bo mogoče podpirati gradnjo ah nakup družbenih stanovanj za revnejše občane, mlade družine, ki sicer ne morejo do stanovanj, pomeni pa tudi vir za pomoč pri stanarinah revnejšim občanom, ki ne bi zmogli večjih stanarin. S skupnim oročanjem bo mogoče reševati tudi stanovanjske težave manjših organizacij in ustanov, s skupnim dogovarjanjem pa je Zagotovljen vpliv vseh, ki v te namene prispevajo tako, da v daljšem obdobju ne bo nihče prikrajšan.
A. ŽELEZNIK
Razmere v trebanjskem podjetju Inkot, kjer je direktor Pavle Jurglič s svojo samovoljo hudo kršil samoupravne pravice delavcev in s tem tudi statut ZKJ, zaradi česar ga je občinski komite ZK izključil iz vrst komunistov, so obravnavala tudi vodstva drugih družbenopolitičnih organizacij.
Tako je izvršni odbor občinske konference SZDL o tem razpravljal prejšnji teden in sklenil podpreti stališča in sklepe občinskega komiteja in občinske konference ZK Trebnje. To pomeni, da ne daje politične podpore Pavletu Jurgliču na mestu direktorja, saj je le-ta zakrivil dejanja, nevredna te funkcije v podjetju, in to prav v času, ko se vsa družba prizadeva uveljavljati samoupravne družbene odnose.
Enako kot izvršni odbor občinske konference SZDL Trebnje so izrekli podporo občinskemu komiteju in konferenci ZK tudi občinski sindikalni svet, predsedstvo ZZB NOV Trebnje in predsedstvo občinske konference ZMS.
MIRENSKI BORCI:
Delovno leto
V začetku meseca so se sestali mirenski borci na letni skupščini. Tudi nadalje bo to organizacijo vodil njen dosedanji predsednik Ludvik Golob. Od 198 borcev, kolikor jih šteje organizacija, jih je bilo v preteklem letu 33 odst. vsestransko delavnih. Tesno sodelujejo s krajevno skupnostjo zlasti glede splošno ljudskega odpora in civilne zaščite. Člani so dosti pomagali ekipi Zastava filma iz Beograda pri kar najbolj vernem prikazu dela v vojnih pogojih za snemanje dokumentarnega filma.
Borci vedo, kaj pomeni zdravnik za kraj, zato so tudi sprejeli javno grajo novomeškemu zdravstvenemu domu glede nezasedenosti mirenske zdravstvene postaje z zdravniki. Borci bi želeli tudi več mest za klimatsko zdravljenje članov v toplicah. Za celo občino je na razpolago pri komunalnem zavodu za zdravstveno zavarovanje le 10 mest, česar se lahko poslužujejo kmetje borci, ostali pa v delovnih kolektivih. Ravno tako so menili, da komunalni zavod prepočasi rešuje vloge za priznanje posebne delovne dobe za udeležence NOB. Sekcija internirancev na Mirni je prosila občinski odbor ZB za večjo denarno pomoč v prihodnjem letu. Člani bi radi obiskali nekatere kraje, kjer so trpeli, vendar vseh izdatkov nc zmorejo sami.
VOLILNI PROGRAM:
Nad pričakovanji!
Mnenje poslanca Marjana Jenka: »Dajejo vsi odborniki dovolj podpore predsedstvu?«
Poslanec republiškega zbora Marjan Jenko se vestno udeležuje sej občinskih skupščin in zasedanj ostalih forumov. Občinska skupščina je na zadnji seji ocenjevala tudi svoje delo v luči pisma predsednika Tita, čeprav
■V 'i V
bo treba še počakati na politično oceno, ki jo bodo dale družbeno-politične organizacije. Ocenjevali pa so tudi izvajanje volilnega programa. Poslanec Marjan Jenko je o tem na seji dejal:
„Volilni program se zadnji dve teti dobro' uresničuje, celo nad vsemi našimi pričakovanji. Vsa občinska skupnost je v izredno razgibanem razvoju. Posebno razveseljiv je gospodarski
razvoj. V tem pa se skriva tudi nevarnost: ravno ta razvoj namreč povzroča še večje pomanjkanje strokovnih kadrov, kar bi lahko, če temu vprašanju ne bi posvetili več pozornosti, ogrozilo ves nadaljnji razvoj.*1
V	razpravi pa se je dotaknil tudi dela odbornikov:
„Ali spremlja aktivnost članov predsedstva občinske skupščine tudi dovolj velika aktivnost vseh nas odbornikov? Dajemo dovolj podpore številnim pobudam in delu organov? Vedno ni dovolj aktivne razprave, marsikdo je o določenem vprašanju raje tiho, kritizirati pa prične na drugem mestu. To odgovornost bi morali razčistiti v razpravi o oceni dela občinske skupščine. Poteg drugih zahtev do uslužbencev uprave, bi se morali zavzemati za stalno in redno usposabljanje delavcev v službah uprave. Tudi v občini bo treba zaostriti odno« inšpekcijskih služb do vseh nalog, za katere so pristojne, zgolj kritika razmer ne zadostuje. Podobno je z odgovornostjo organov pregona.44
Pobuda občinske skupščine za oceno celotnega dela in njenih organov in služb je v tem času vsekakor upravičena. Sprejete ugotovitve bodo omogočate boljše delo, slika pa bo še popolnejša po politični oceni, v katero se morajo vključiti vsi dejavniki v krajevnih skupnostih in drugih sredinah, kjer odborniki živijo in delajo.
A .1.
IZ KRAJA V KRAJ
MIRNA: NAGRADE ZA PROSLAVO 3. VDV Ob počastitvi dneva republike je predsednik krajevne skupnosti Mirna Ivan Janežič podelil knjigi Gubčeva brigada Bojanu Klenovšku in Boštjanu Dežmanu za napisane naloge „Po poteh tretjega bataljona VDV‘, ki ima na Mirni domicil. Posebni nagradi je podelil še pionirski organizaciji osnovne šole Mirna in Stanetu Pečku za kulturno delo ob proslavljanju podelitve domicila 3. bataljona VDV na Mirni leta 1971 in kulturni program na proslavi letošnjega krajevnega praznika na Mirni.
ZAGORICA PRI MIRNI: HOČEJO VODOVOp - Občani tega kraja in Selskih gor so že pričeli graditi vodovod. Zajezili so studenec, ki izvira nad dolino. Iz njega bodo dobili poceni in dobro pitno vodo.
TREBELNO: IZTERJATI PRISPEVKE ZA VODOVOD - Trebeljani še vedno nimajo vode iz vodovoda, čeprav teče voda že v šoli. Kot je dejal odbornik iz teh krajev na zadnji seji občinske skupščine, manjka še okrog 30 tisočakov za glavni vod. Kot je bilo pojasnjeno na to vprašanje, stališče Trebeljanov za vedno novo družbeno pomoč preseneča, saj npr. občani Seja gradijo podoben vodovod z neprimerno manj pomoči. Baje leži na Tre-
belnem pri občanih še za okrog 60 tisočakov v podpisanih pogodbah za pristop k vodovodu, ki so izterljive.
DOL, PRIMSTAL:	NAJPREJ
VODOVODNI ODBOR - Osnovne zamisli vodovoda za te kraje, pred vsem to, odkod voda, so narejene. Vodo bi lahko imela tudi tretja vas
-	Rodine. Najenostavnejše napajanje vodovoda bi lahko izpeljali iz stiškega vodovoda. Najbolje bi bilo, če bi iz vseh Ueh krajev čimprej izbrali člane vodovodnega odbora, ki bi skrbel za izvedbo akcije.
HUDIJE: TEŽAVE Z ROMI -Čeprav je letos uspelo nekaj družin Romov razseliti, jih je v okolici Račjega sela, posebno Hudij, še vedno dosti. Neprijetnosti so s konji in osli, ki jih imajo te družine. Postaji milice v Trebnjem je naložena kontrola nad temi družinami.
MOKRONOG: TE2AVE S KRUHOM - Na trebeljanskem in v Mokronogu porabijo vsak dan le okrog 400 kg kruha, to pa se zdi novomeški pekariji tako malo, da se jim ga, kot pravijo, dnevno ne izplača voziti. Da se večje količine zaradi redkejših prevozov ne bi posušile, bi si lahko trgovci pomagali s plastičnimi vrečkami, kruhu pa so dodane tudi primesi, da se ne kvari. Morda bi na to tržišče posegli zasebni peki?
TREBANJSKE NOVICE
dar
1185) - 14. decembra 1972
DOLENJSKI LIST
19
Kočevski krvodajalci so letos nazadnje oddajali kri 5. in 6. decembra. Kot vsako leto, tako so tudi tokrat načrt odvzemov krvi v kočevski občini presegli. Tokrat smo posneli krvodajalce pri malici, ko so že darovali kri (Foto: J. Primc)
Dovolj je ugotavljanj »treba je«
Več rezervnih vojaških starešin v ZK - Komunist ne sme biti delaven le na sestankih, se pravi z jezikom, ugotovili na sestanku ZRVS
Na razširjeni seji upravnega odbora Zveze rezervnih vojaških starešin (ZRVS) občine Kočevje, ki je bila pred kratkim, so zelo zavzeto razpravljali o pismu predsednika Tita, dogovorili so se o proslavitvi dneva JLA, izvolili komisijo za informativno dejavnost in komisijo za strokovne izpite.
Ugotovili so, da je bilo v občini že mnogo razprav, ki pa so le nekoliko preveč načelno ugotavljale, kaj je treba storiti; zdaj pa je že čas, da se zadolži vsakega posameznika, kaj in do kdaj je treba narediti. Nekateri so tudi opozorili, da je bila ZRVS doslej preveč strokovna in premalo politična organizacija.
Analiza je pokazala, da je.premalo rezervnih vojaških starešin članov ZK. Zato bodo zadolžili krajevne organizacije ZRVS, da bodo predlagali za sprejem v ZK vse rezervne vojaške starešine, ki zaslužijo, da so člani ZK. Za sprejem v
ZK bodo predlagali tudi mladince, katere bodo predvideli za sprejem v vojaške oziroma oficirske šole. Pogovorili pa se bodo tudi z vsemi starešinami, ki so iz kakršnegakoli vzroka izstopili iz ZK.
Opozorili so tudi, kakšen mora biti lik komunista. Tako ni dovolj, da je komunist delaven samo na sestanku osnovne organizacije (se pra-
vi	„z jezikom4*), ampak mora biti prizadeven in zgleden povsod. Se
vedno so v vrstah ZK tudi taki, ki ne pomagajo k reševanju posameznih zadeV, ampak delajo celo zmedo med liudmi.
Sklenili so, da bodo naredili za uspešnejše delo tudi akcijski program, razen tega pa še program strokovnega izobraževanja in program družbenopolitičnega izobraževanja. Razen tega so sklenili predlagati delovnim organizacijam, naj ne pretiravajo pri novoletnih darilih poslovnim sodelavcem.
RAČUNALNIK JE POZDRAVIL GOSTE:
»Želim vam produktiven dan!«
Priprave za organizacijo računalnega centra
REKU SO
ALOJZ PETEK, javni tožilec za območje občin Kočevje in Ribnica: Odkar je v Dolenjskem listu pisalo, da bo tožilstvo predlagalo, da je treba za osem občanov preveriti, odkod jim premoženje, se je oglasilo že šestnajst občanov, češ da so oni vse pošteno zaslužili.
LADO GAŠPARAC, tajnik AMD in Likovnega salona: Če že podeljujemo razne nagrade za različne zadeve, potem uvedimo Vobčini še nagrado „zlati polž“ ,za hitro reševanje raznih problemov ...
Prikaz daljinske obdelave podatkov s terminalom so organizirali za predstavnike kočevskih delovnih organizacij 7. decembra Združeno KOP Kočevje v sodelovanju z iniciativnim odborom za ustanovitev računskega centra v Kočevju in predstavniki Republiškega računskega centra. Ta odbor vodi inženir Branko Abramovič.
Predstavniki delovnih organizacij so se strinjali, da bi za potrebe kočevskega gospodarstva organizirali računski center in pooblastili iniciativni odbor, naj pripravi vse po trebno v zvezi z ustanovitvijo. Zani mali so se tudi za prednost takegi centra in seveda, koliko bi organiza ega računskega centra veljala.
Člani iniciativnega odbora bodo do konca januarja zbrali vse potrebne podatke in pokrenili vse, kar je potrebno za organizacijo tega centra. Ugotovitve bodo posredovali
DROBNE IZ KOČEVJA
LAČNI OTROK - Mednarodni sklad „Lačni oUok“ iz Zagreba je razposlal nekaterim občanom v Kočevju prošnjo za pomoč lačnim otrokom po svetu. Na hrbtni strani pretresljive slike prestradanega otroka je kratek opis namena tega sklada. Glavni tajnik dipl. ing. Vladimir Paleček pravi med drugim: „Vedno bolj se soočamo z žalostno ugotovitvijo, da večina ljudi trpi zaradi podhranjenosti, mnogi pa za lakoto tudi umirajo. Ta kruta usoda najhuje zadeva nedolžne otroke. Dejstvo, da otroci umirajo od lakote, je huda obtožba našega časa in vsakega posameznika. Človeštvo namreč ni lačno zato, ker bi nas bilo preveč, ampak zato, ker dobrine niso pravilno razdejjeme.“
PREŠERNOVE KNJIGE in koledar za leto 1973 so naročniki prejeli. Pri pregledu spiska zaupnikov smo bili zelo presenečeni Veliko govorimo zadnje čase v Kočevju o kulturi, toda na področju občine Kočevje so samo štirje poverjeniki Prešernove družbe: dva v mestu in po eden v Fari in Livoldu. Temu primemo je tudi število naročnikov. Vsekakor je to bedna slika pripravljenosti razširjanja poljudnega narodnega čtiva, razumljivega preprostemu ljudstvu. Pri sestavljanju programov za razvoj kulture bi morali upoštevati tudi to!
(TEČAJ Avtomoto društva Kočevje za kandidate, ki so se prijavili
za opravljanje voznisKin izpitov, je bil pred kratkim končan. Zadnji teoretični izpit za letos je bil 12. decembra. Kdaj se bodo začeli izpiti za leto 1973,'bo odvisno od vremena in od načrta izpitov. O tem lahko dobijo tisti, ki jih to zanima, podatke v pisarni Avtomoto kluba v domu telesne kulture v Kočevju, soba št. 20/1.
UBOGI DEDEK MRAZ - Bliža se čas, ko bo treba obdariti otroke. Miklavž s tem ni imel težav, čeprav so se cene in sneg odtalili, saj tukaj pomaga vedno neusahljiv žep staršev, starih mam, tetk, botrov ih še ;ela vrsta „žlahte“, ki polni nastavljene sklede in krožnike. Težje bo pa dedku Mrazu, ki v glavnem računa na žep družbe in to v hudi bitki za likvidnost. Upajmo, da bo dedek Mraz vsaj toliko iznajdljiv, kakor Miklavž. Se bo že moral znajti, če si, teli obvarovati svoj ugled, za katerega moramo priznati, da peša iz leta v leto.
NOVI ŠESTMESEČNI TEČAJ za pridobitev višje kvalifikacije za poklicne šoferje se je pričel 8. decembra. Združenje šoferjev in avtomehanikov SRS, podružnica Kočevje, bo poskrbela za dobro znanje kandidatov, kakor je storila že pri prejšnjih tečajih. Podrobna pojasnila o tečaju in programu še dobijo v pisarni podružnice v domu telesne Kulture v Kočevju v sobi št. 19/1. Kandidati se lahko še prijavjjo za tečaj.
KOČEVSKE NOVICE
vsem delovnim organizacijam, ki se bodo morale nato v mesecu dni odločiti, če bodo stopile v .zadrugo1, ki bo organizirala računski center.
J. P.
Proslava dneva JLA
V Kočevju bo proslava dneva JLA 21. decembra zvečer, so sklenili na zadnjem sestanku občinskega odbora ZRVS. Za organizacijo proslave je zadolžena mestna organizacija ZRVS. Predvidoma bo na njej nastopila tudi delavska godba, ena izmed šol in pripadniki vojaške enote iz Ribnice. Po proslavi bo v hotelu tovariško srečanje starešin in zabava. V počastitev dneva JLA se bodo pomerile ekipe ZRVS iz Kočevja in enote iz Ribnice v streljanju} šahu in kegljanju.
GIBANJE PREBIVALSTVA
V novembru na območju matičnega urada Kočevje ni bilo rojstev. Poročilo se je 5 parov. Umrli so: Marija Tekavec, gospodinja iz Pri-cerkve 9, 71 let; Alojz Petrovič, par-ketar iz Kočevja, Kidričeva IV, 38 let; Ivan VerhovŠek, avtoelektričar iz Kočevja Podgorska V/blok, 49 let in Antonija Cetinski, upokojenka iz Livolda 60, 74 let.
OBRAT V OSILNICI
Občinska skupščina Kočevje je izdala gradbeno dovoljenje za ureditev proizvodnega obrata v Osilnici. Novi obrat bo obrat TEKSTILANE Kočevje in bo izdeloval za njene potrebe plastično embalažo. V njem bo zaposleno v začetku 12 ljudi. Stroji za obrat so že kupljeni. Dek> v obratu se bo začelo takoj po dokončani dograditvi, se pravi predvidoma spomladi. Prostore ureja Stanovanjsko podjetje Združenega KGP, investitor pa je krajevna skupnost, ki je v ta namen najela okoli
250.000	din posojila.
r 	\
Trčena kolesarnica
Kolesarnico, „hišico** s streho in brch sten, izdelano iz železa, ki stoji za stavbo občinske skupščine Kočevje, je nekdo tako močno trčil, da bi se popolnoma podrla, če ne bi stal poleg kostanj, na katerega se je uboga onemogla poškodovanka naslonila. To se je zgodilo že več kot pred dvema mesecema, vendar še vedno ni jasno, kdo naj bi financiral „ozdravljenje1* kolesarnice: ali socialno zavarovanje ali občina ali kdo drug. „Pri občinskih zadevah se pač rado zatakne, jaz naj pa trpim in vzdržujem revo!“ toži kostanj.
Komunisti sprejemajo program dejja
Glavne naloge: sprejem novih delavcev v ZK, ustanavljanje novih osnovn organizacij in- aktivov ZK, boljša kadrovska politika
Na nedavni razširjeni seji občinskega komiteja ZK v Ribnici so razpravljali o programu dela Zveze komunista^ v prihodnjem obdobju. Program, ki ga bo potrdila prihodnja občinska konferenca ZK, je zelo konkreten in obsega vrsto nalog. „Naša politika mora biti usmerjena k delavcu, h kmetu. Le tako bomo dobili bitko," je v obrazložitvi med drugim dejal sekretar občinskega komiteja ZK Danilo Mohar.
Naloge, ki izhajajo iz programa, so med drugim: v vsaki temeljni organizaciji združenega dela (TOZD) naj bo tudi organizacija Zveze komunistov. S tem bo omogočen večji priliv delavcev v ZK in uspešnejše delovanje komunistov v
delovnih organizacijah. V vseh družbenih organizacijah in interesnih skupnostih naj bi ustanovili aktive ZK. Predvidena je ustanovitev aktiva delavcev-komunistov v občini
Zveza komunjstov bo posvetila posebno pozornost kadrovski politiki v občini. Uresničevala jo bo v sodelovanju s kadrovskimi komisijami pri občinski skupščini, komiteju in SZDL. Predlagali so, naj bi pri občinski skupščini ustanovili strokovno kadrovsko službo. Pri krajevnih skupnostih bodo ustanovili posebne svete, ki jih bodo sestavljali predstavniki družbenopolitičnega življenja krajevne skupnosti. Zveza komunistov bo posvečala posebno skrb študirajoči mladini in štipendiranju. Sestaviti bo treba pre-
40 LET PGD BUKOVICA
Crr in
ikci Xroi ^5.
gled, koliko mladih iz občine ^
dira- . s & Obveščenost delavcev v oci® pup organizacijah ni zadovoljiva, pevk informiranost prebivalstva z. 'olet posebno obravnavo. Dosti vec dj | doslej bo treba storiti tudi za * Mji menjevanje delavcev, saj je v o ta 840 delavcev, ki nimajo p°P..1 sve osemletke. Tu čaka podjetja • t odgovornega dela. V šolstvu p , 4 in ba izvojevati boj za marksist > v
vzgojo.	Fv
H v ]
Našteli smo le nekaj nalog^P jad( grama dela ribniških komunisto • ^ njihovo uresničitev si bodo i» te poleg komunistov prizadevati jap, vsi ostali družbenopolitični N' spodarski dejavniki v občini. tike
%
Za praznik nov gasilski do
Gasilci in občani z območja Bukovice, Sajevca in Dan so vedno usp^ delali za razvoj gasilstva in splošni napredek njihovega območja - *el
prostovoljnega dela in prispevkov
23. oktobra 1932 so zavedni in napredni prebivalci vasi Bukovica, Sajevec in Dane ustanovili prostovoljno gasilsko društvo, kije dobilo prvo ime po tedanji občini Dane. Že leta 1934 so nabavili novo motorno brizgalno in potrebno gasilsko orodje ter opremo. Leta 1936 pa so kupih drugo motorno brizgalno, najbolj sodobno za tedanji, čas, in voz za prevažanje članov in gasilske opreme. Tako so bili gasilci sposobni takoj posredovati, če bi bilo po-
STANOVANJA IN NELIKVIDNOST
Na zadnji seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov v Ribnici so obširno razpravljali o nalogah sindikatov po pismu tovariša Tita in izvršnega biroja ZKJ. Predsedstvo je podprlo prizadevanje občinskega komiteja ZK za uresničevanje sklepov CK ZKS, pisma tovariša Tita in sklepov zadnje konference ZK Ribnica. Na seji so razpravljali tudi o drugih vprašanjih, s katerimi se ubadajo sindikati, tako o stanovanjskih zadevah, nelikvidnosti v nekaterih delovnih organizacijah in drugem. Sklenili so, da bodo letni občni zbori sindikalnih organizacij od sredine decembra do konca januarja.
trebno. Društvo seje izpopolnjevalo z orodjem in opremo, pa tudi vzgoji kadrov so posvečali vse do leta 1941 posebno pozornost.
Med dnigo svetovno vojno je društvo tako kot vsa ostala prenehalo delati. Že 1942 so odšli nekateri člani v internacijo, večina pa v partizane. Prvi štirje talci, ki so bili ustreljeni v ribniških kasarnah 1942, so bili vsi člani tega gasilskega društva.
Po končani drugi svetovni vojni se je društvo preimenovalo v Prostovoljno gasilsko društvo Bukovica. Priključila sta sc mu še Zadolje in del naselja Ribnice. Pri obnovi društva so veliko pomagale tudi članice,
Dan JLA
Praznik dneva Jugoslovanske ljudske armade bodo v Ribnici lepo proslavili. Pred praznikom bodo v osnovnih šolah pisali otroci naloge s tematiko o JLA. Tri najboljše bodo nagrajene. V ribniški garniziji se bo deset ekip pomerilo v raznih športnih veščinah. V osnovnih šolah v občini bodo predavanja o življenju v JLA, spremljana s filmi. Solaiji bodo tudi lahko obiskali pripadnike JLA v vojašnici 21. decembra bo v Ribnici svečana akademija, posvečena 22. decembru, rojstnem dnevu naše armade. 22. decembra bo tudi tovariški večer.
* dol
ki so se zavedale, kaj P01”6”1 d organizirano gasilsko društvo, bilo med drugo svetovno vopj varovanega dosti ljudskega P^ ženja če bi bile znale žensk ^ z gasilskun orodjem, r nane požgal vasi Bukovice in V j uničil vse gasilsko orodje in PJ
V	povojnem obdobju si Je. ^ nabavilo 3 nove motorne W vsem potrebnim or0£wt3 opremo. V zadnjih desetin j so zgradili v Sajevcu, Danan kovici gasilsko orodišče in^^ sestanke vseh množičnih cij, v Sajevcu in Zadolju P vodni bazen.	n
Osrednji gasilski dom v *> ^ ki je v ponos vsem gim prebivalcem vseh šttrin bil izročen v upravljanje ga^ društvu Bukovica ob pr°sla'; ^ nice obstoja društva. Zato se ^ ni in nadzorni odbor v ime ^ članov -društva vsem, koli pomagali pri gradnji d° j disi denarno ali materialn0’^ leje zahvaljujeta. To velj3^| člana, ki je za obrabo m®XQ()0 4 dni zaračunal društvu rih dinarjev. AfjT0N
Novo streho radioamaterjem
Uspešno delo kluba v Ribnici kljub težavam
„Občina Ribnica je v zadnjih letih zagotovila denar za sodobno opremo Radiokluba, je pa še vedno zelo neurejeno financiranje kluba, ki tudi nima primernih proštorovje poudaril predsednik Radiokluba Ribnica Edo Grobler na nedavnem srečanju članov kluba s predstavniki občinske skupščine, družbeno-poli-tičnih organizacij in republiške Zveze klubov radioamaterjevi'
Zdaj že bolje
ANICA ČAMPA, poslovod-kinja Delikatese KZ Ribnica: Zgodilo se je že, da nismo imeli niti dekagrama mesa (na primer 5. novembra). To je škandal oziroma kriminal! Ljudje me na ulici in povsod sprašujejo, kdaj bo meso, kot da jaz vem, kdaj in kje ga bomo dobili? Vsak dan se moram kregati za meso. To jc sramota!	*
JOŽE BENCINA, direktor KZ Ribnica: Vso živino, ki jo odkupimo, oddamo v kočevsko klavnico, ta pa nam redno pošilja meso. Pri dodeljevanju mesa imamo enake pravice, se pravi, da mesa povsod manjka ali povsod je. Doslej smo odkupili le malo živine. Zdaj se je ponudba izboljšala. Zaradi visokih odkupnih cen ima največ izgube klavnica, če bi imeli mi klavnico, bi torej imeli še večja izgubo. V Kočevju ni oskrba z mesom nič boljša, čeprav imajo klavnico.
Radioklub Ribnica je razen rednega dela izvedel še več tečajev z vojaškimi obvezniki in tečaj za šolsko mladino, kise gaje udeležilo 15 mladincev iz Ribnice in Sodražice. Zdaj potekajo priprave za nov tečaj, za katerega se je prijavilo 50 šolarjev.
Na srečanju je predstavnik občin-, ske skupščine poudaril, da so prostori za klub že določeni, klub pa jih bo dobil, ko se bo iz njih izselila neka družina. Ti prostori so v zgradbi, kjer dela tudi nižja glasbena šola.
Upamo, da bodo ribniški * radioamaterji vzdržali še nekaj časa v starih prostorih in da bodo tudi predstavniki občinske skupščine obljubo izpolnili.
Rekli so: j
NACE JEREB, . ^pi*:
občinske skupščine Ribnl j'pit ‘
mo predsednika Tita me ^ pe
senetilo, pač pa me J®
tilo, da so nekateri nad P A m;
kar ostrmeli. Zakaj nlS1^v0^ m
sluhnili sklepom in
Tita že prej?	.	«/*	o<*\
DR. BOŽIDAR VOLJS> bornik občinske skupSc*®:«^ . nica: Moti me, da P°uC£V ^ bolj materialno kot so018^# likovanje. Na podeželju P^io^ kuje 300 zdravnikov prakse, naša družba, ki )x- ,0 $ fala, pa dopušča, da P* delo v tujino in tako na F mi v Loškem potoku nP zdravnika. To ni le zadeva stvene službe, ampak P .1 problem!	-.jt 0^
IVAN LAVRIČ, odbomj^ činske skupščine:	ugiaf*
občinska skupščina je ^ enakomeren razvoj vse Tako so se razlike željem in občinskim sre j zmanjševale, kar jc pra^
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
Pobrateni KS
Pogovor o prijateljstvu med krajevno skupnostjo Sodražica in Poljane (Ljubljana) sta 9. decembra podpisala predsednika obeh krajevnih skupnosti Ivan Vesel iz Sodražice in Bruno Thaler iz Poljan. Podpisu listine, ki je bil opravljen v prostorih krajevne skupnosti Poljane v Ljubljani, Zadnikova 3, so prisostvovali predstavniki obeh občinskih skupščin in mestnega sveta Ljubljana.
LUVSKl KRST - Pravijo, da je bil zadnji lovski krst zelo zanimiv. Vsak „krščenec“ jih je dobil pet na tisto plat, kjer se neha križ, da ga je tisto območje še drugi dan Ščemelo. Vsak je nato moral plačati za več litrov mokrote, ki je imela to slabo posledico, da so si jagri malo v lase skočili.
PLUŽENJE SNEGA - Nekateri predlagajo, naj bi izdelali predračun za plačevanje kilometra ceste in nato z licitacijo oddajali posamezne odseke občinskih cest v pluženje. To so predlagali tudi zato, ker s sedanjim pluženjem niso zadovoljni in ker ostajajo nekatere vasi zaradi snega tudi po mesec dni brez zveze s svetom.
SLAB PRIKLJUČEK - Odbor-_nik Stane Petek predlaga, naj bi v Goriči vasi popravili prikliuček. Zdqj je priključek speljan navkreber na cesto. Zaradi tega pozimi avtomobili, ki ustavijo, ne morejo spelja-
ti na cesto. Zato naj bi P - t\ nasipali, da bi bil v isti Vis"1 no cesto.	iea,	'<
LIPOVSKI MOST je bi morali urediti še pot u°	^
Zamostecu potrebujejo	rffljC
70 m cevi za kanalizacij0- .«$.■- |lj OPROŠČENI CESl^^jJt Občinska skupščina je ?P čevanja cestne pristojbineji, iy gasilske avtomobile, sPeC mobile KOMUNALE m motorno vozilo veterina^ ske službe. Nadalje so op* jji % nine tudi kmetijske trakt4’^1)* hove priključke, če jih UP ^ *t| kmetje izključno v	| •
mene in z njimi ne opravlj^ w, \ MANJ OBRTNIKOV ^ IK * 1969 ie bilo v ribniški 0 obrtnikov, letos pa jih Jc f)) ul”A 16 se jih je upokojilo, dva dva pa sta prenehala deW ^ zasebnih gostiln se je v tem g znižalo od 37 na 29.
RESET0
18!
DOLENJSKI LIST
,	ivu	j
j ^itev otrok ki jih < ’ Pred šolske
®ska Zveza prijateljev mla-I yinomlju je na pobudo sinil Socialistične zveze preučijo za enotno obdaritev ' itrok od 2. leta starosti do j* 5. razreda. Novi predsednik ton Žunič, pravnik iz Belta, s sodelavci zares zavzel za lUspehi pa so vidni.
Mte v skupni občinski sklad ^letno obdaritev otrok sa že .j1*1 temeljna kulturna skupil Mjetje BEGRAD, obrat GG, ® skupščina, občinski sin-lsvet in občinska konferenca ’ tovarna BELT, tovarna 'in podružnica Ljubljanske
V	drugih kolektjvih so po-'tav tako obljubili, edino zapi1 v Dolenjki se nočejo odreči Mrazu.
j, ‘^tev otrok bo potekala ob m^ih, ki jih pripravljajo po-! j '^Predšolske in posebej za šolske. Učenci višjih razredov , *e pa daril ne bodo dobili, b°do imeli čajanke.
Menjski list« Nuna bralcev
Čigavo stališče zastopajo?
Naloga odbornika ni samo v tem, da se poteguje za komunalni napredek svojega kraja, pomanjkljivosti v delu pa se kažejo še drugje
Na četrtkovi seji občinske skupščine Črnomelj je bflo dokaj živahno, saj so sami sebe kritizirali, šele potem prešli na dnevni red. Odpoklic poslanca Vujčiča je bil izglasovan, obravnavali pa so še resolucijo o kadrovski politiki, novo stanovanjsko zakonodajo ter poročilo davčne uprave.
drugačno zahtevo svojega kraja, glasujejo pa za odloke, ne da bi se o
''ilpsu-
V	oceni dela občinske skupščine, ki jo je podal predsednik inž. Martin Janžekovič, niso skušali napak prikrivati, ampak so jih priznali in se zmenili za delo po novih tirnicah v bodoče. V preteklem obdobju je bilo celotno delovanje občinske skupščine usmerjeno predvsem v gospodarstvo in odpiranje novih delovnih mest, manj pozornosti pa so posvečali političnim nalogam.
Navzlic večkratnim obravnavam kadrovske politike na tem področju ni napredka, opažajo pa, da tudi odborniki v delu popuščajo. Ode-ležbe na sejah niso več zgledne kot nekoč, zgodilo pa se je celo, da je bila ena izmeti letošnjih sej nesklepčna. Odborniki se v občinski dvorani oglašajo predvsem s tako ali
£ oktobra v Črnomlju je že nekaj časa zaprta za ves prouči pa se še prebijajo po njej, čeprav je cesta prekopana in p. stroji. Gre za eno večjih komunalnih del: modernizacijo U fc^nje ceste tja do Ručetne vasi, kasneje pa še do Črmošnjic , l0: R. Bačer)
Dfu vsakim nakupom tekstilnega blaga, konfekcije, pletenin ali perila si brezobvezno oglejte naše
v °8e!
ih-ij
£rl v tem mesecu prodajamo na 5-mesečno brez-estno obročno odplačilo.
Ijfieleieksiil" Črnomelj
Rnomaljski drobir
Kil?00 ROZMAN jc dal od-L^dnxSto dolgoletnega dirck-Kanižarice in odhaja W,u£ben° mesto v Ljubljani W Hudnika pa je te dni
-S / k' * Smo Plečko.
P™* izračuni, se 1 ^ujk *°to v obč*nskem skla-* lta« no P°moč stanovanj-^sPodarjitvu zbralo okrog 6 *fena jcv» čc bo obveljala ,jj n ^-odstotna prispevna
t feNl DOGOVOR o Sti-fl Vj; J<1 P°dpisalo 12 delovnih * i *O K i P11 tega ni storilo, Večkrat pozvane. Za-XMkovnimi kadri je več ali iti P°razna» zato tak od-|l ‘Pcndiranja doživlja krijta OPRAVA je do konca m hi ii?8 'zdala že 655 opo-^0 dolžnikih je to za-poravnala samo del dolžnikom pa so iz-^	^ o prepovedi izplače-
vanja dela osebnih dohodkov. Davčna uprava sc je tudi vknjižila na nepremičnine pri 25 neizterljivih dolžnikih.
PROGRAM JAVNIH DEL za prihodnje leto je v široki javni obravnavi med občani Zaradi občutnih podražitev pri raznih gradnjah bo treba marsikje želje zmanjšati.
LETOS JE NA Glasbeni šoli v Črnomlju 70 učencev, od leta 1964 dalje, koje bila šola ustanovljena, pa se je na tej šoli izobraževalo že 257 mladih ljudi pri individualnem pouku klavirja, harmonike, kitare, klarineta in flavte.
v okviru Črnomaljskega
Partizana hodi k redni vadbi okrog 200 otrok, delile rokometna sekcija, atletska sekcija s 40 tekmovalci in mladinska košarkarska vrsta. Vse ekipe tekmujejo, najbolj uspešni pa so atleti, ki so na letošnjem prvenstvu Slovenije in Jugoslavije dobili kar 6 odličij za uspeh od 1. do 3. mesta.
tem s komerkoli posvetovali1 Glf jejo in odločajo torej več ali manj v svojem imenu, ne izražajo pa stališč tistih, ki sojih izvolili. Qre za očiten kratek stik med odborniki in volilci, pretrgano nitko pa bo treba čimprej nadomestiti.
Praksa kaže, da je delo posameznega odbornika zadovoljivo, kjer ta na terenu sodeluje v organizacijah in društvih, ni ga pa čutiti, če se drži sam zase. So pa tudi primeri, ko odbornika ne vabijo na sestanke organizacij, sam pa se noče siliti, in tako sodelovanja ni.
Politično delovanje bo med odborniki nujno oživiti, saj so se take vrzeli pokazale tudi pri glasovanju za odpoklic poslanca Vujčiča. Med 54 glasovalci jih je bilo 49 za odpoklic, 4 so bili proti, 1 pa je izpolnil nevelj&vno glasovnico. Ali so jih volilci pooblastili za tako glasovanje? Gotovo ne!
PODSTREŠNA SOBA ŠT. 13
Zavod za kulturno-prosvetno dejavnost v Črnomlju gotovo nima ustreznih prostorov, saj ima samo eno pisarno in še to n^ podstrešju občinske stavbe v gradu. Zavod ima kup načrtov za razširitev dejavnosti, pripravljajo verifikacijo zavoda, vendar v sedanjih delovnih pogojih ne bo mogoče izpeljati zastavljenih nalog.
Večje štipendije
Delavski svet semiške ISKRE je sklenil svojim štipendistom povišati štipendije. Najmanjše so znašale zdaj 370 din, po novem bodo 600 din, največja nova Iskrina štipendija pa znaša 1.000 dinarjev.
Nerodnost
Ko so na nedavni občinski konferenci Zveze komunistov v Črnomlju med drugim obravnavali tudi predloge kadrovske komisije na izpraznjena mesta v komiteju in organih konference, so hkrati objavili še predlog za druge važnejše kadrovske spremembe v občini.
Dosedanji tajnik občinske skupščine Martin Tomc je dal odpoved zaradi slabega zdravja in se namerava upokojiti, kadrovska komisija pa je na njegovo zahtevno delovno mesto kot najprimernejšega predlagala Lojzeta Šterka, dosedanjega predsednika Socialistične zveze.
V	tej organizaciji so prav tako sestavili predlog za novo vodstvo: predsednik naj bi bil Janez Dragoš, podpredsednica Ivanka Moljk, profesionalni sekretar pa pravnik Anton Marentič. Predlogi so na konferenci padli kot strela iz jasnega, ker se s kandidati nihče ni posvetoval, če so funkcije pripravljeni sprejeti. Tak način kadrovanja je bil kritiziran, čeprav so prizadeti poudarili, da se ne nameravajo izmikati nalogam, ki jih od njih zahteva Zveza komunistov.
Tokrat je šlo za nerodnost, ki pa je pri večini nepoučenih v dvorani zapustila čuden vtis. V resnici so hoteli pred konferenco le priporočiti take kadrovske rešitve, ker so nujne zlasti v občinski upravi, medtem ko mora postopek seveda teči po predpisanih razpisih.
Visokošolci na obisku
Pred kratkim so četrtošolce Črnomaljske gimnazije obiskali visokošolci, ki so prejšnja leta hodili v to šolo. Navzoči so bili tudi predstavniki nekaterih podjetij in druž-beno-političnih organizacij ter občinske skupščine. Kot so ugotovili, je trenutno več štipendij na razpolago, kot je prosilcev. Na gimnaziji so predvsem dekleta, ta pa sc navadno ne odločajo za študij elektro stroke, metalurgije ali gradbeništva, kar domače gospodarstvo najbolj potrebuje.
NOVO IME:VRTAČA
Po osnutku zazidalnega načrta za Semič je za kulturnim domom določen nov kompleks zemljišč za zasebno stanovanjsko gradnjo. Ta del kraja bo nosil ime Vrtača, predvideno pa je, da bodo tu zrasle hiše malce nenavadnega tipa. Najbrž ne bo dolgo, ko bo na tej zemlji nastalo gradbišče.
Fantje in možje iz Belokranjskega teritorialnega odreda-so v letošnjem letu sodelovali na več partizanskih proslavah, nazadnje pa smo jih videli konec novembra na Suhorju (na sliki). Tu so uprizorili napad na vas ob 30-letnici uničenja fašistične postojanke. (Foto: R. Bačer)
NADALJEVANJE OBČINSKE SEJE:
Vujčičev odpoklic izglasovan
Odloki, novosti za graditelje hiš in pa huda kritika cest so bile značilnosti četrtkovega zasedanja metliških odbornikov
Precej dolgotrajen postopek za odpoklic poslanca gospodarskega zbora SRS Petra Vujčiča, bivšega direktorja BETI, ki je pobegnil v tujino, je~za metliške odbornike končan. Na seji 7. decembra je na tajnih volitvah svoje mnenje izrazilo 56 odbornikov in delegatov, od teh je 54 glasovalo za odpoklic, 2 sta bila proti.
Zatem so nadaljevali z običajnim delovnim dnevnim redom, ki so ga do polovice pretresli 22. novembra, tokrat pa dokončali. Potrdili so zaključni račun davkov in prispevkov za preteklo leto, kakor zaključni račun proračuna za leto 1971, zatem pa obravnavali nekatere komunalne in urbanistične zadeve s področja stanovanjske gradnje.
Odločili so se spremeniti zazidalni načrt ob Cesti bratstva in enotnosti, kjer so na zemljišču, za NOVOTEKS predvideli . gradnjo vrstnih hiš, toda zanjo v kolektivu ni interesentov. Zdaj so dovolili zidati tudi enostanovanjske zasebne hiše. Razen tega so obravnavali komunalno ureditev stavbnih zemljišč, kjer se bo v prihodnje razvijala zasebna stanovanjska gradnja. Gre zlasti za kompleks ob Vinogradniški cesti nad mestom, ki bo najprej dobil potrebno komunalno opremo za 28
hiš. Ker je parcel že zapelo primanjkovati, gradbenih dovoljenj pa občina ne sme izdajati, če zemljišče komunalno ni urejeno, so morali rešiti te težave.
Razprava se je razživela najbolj pod točko razno, ko so se besede več odbornikov izlile v eno samo hudo kritiko slabih cest, bodisi tistih, ki so že dalj časa občinske, kot tistih, ki so do nedavnega nosile ime „republiške44.
Kot so odbornikom pristojni pojasnili, je stanje tako: iz občinskega cestnega sklada so 600.000 din nakazali Komunalnemu podjetju, kije prevzelo vzdrževanje cest Podjetje je imelo 9 cestarjev, za katerih osebne dohodke je šlo veliko denarja. Zdaj so delovno silo zmanjšali na 4 ljudi, še vedno pa je premalo sredstev za nabavo gramoza in drugega materiala za krpanje cest. Nujno bi bilo popravila opravljati s stroji, a
spet ni denarja za nakup. Med objektivne težave pri vzdrževanju cest spada tudi zadeva kamnolom v Grmu. Še vedno ga izkorišča Cestno podjetje, čeprav nima več pravice, zato so odborniki zahtevali, naj pristojni uredijo, da bo komunala v tem kamnolomu prišla vsaj do gramoza. Vprašanje pa je tudi, če bo to podjetje obdržalo skrb za ceste, ker je interesent še MetBkatrans.
Mame so za pravičnost
Nekaterim po petkrat, kmečkim nobenkrat - tako je doslej nosil dedek Mraz, ki pa tudi doživlja javno kritiko - Letos bo drugače?
Letošnji dedek Mraz naj bi bil bolj pravičen, zato sta sindikat in Socialistična zveza predlagala delovnim organizacijam v metliški občini, naj prispevajo za enotno obdaritev vseh otrok, svoje dedke Mra-ze pa opustijo. Tako bi dobili enake, toda malo večje pakete kot doslej vsi predšolski in šolski otroci na območju občine, podjetja pa naj bi v sklad prispevala po 20 din od zaposlenega. Kako na to zamisel gledajo prizadeti in neprizadeti starši, so povedale:
MIMICA MOLEK; upravnica doma počitka v Metliki: - Popolnoma se strinjam s predlogom sindikata, naj bi v podjetjih obdaritve za otroke svojih zaposlenih črtali in namesto tega prispevali v skupen sklad. Pri različnem obdarovanju smo včasih nehote ustvarjali velike | razlike, ki pa zlasti pri otrocih niso primerne.
MARIJA GREGORIČ, referentka za zadeve borcev iz Metlike: - Z obema rokama podpiram zamisel o enotnem obdarovanju otrok, saj je to tudi prispevek k odpravi socialnih razlik. Ponekod so bili otroci pod novoletno jelko obdarjeni z mamine in očetove strani, doma in v šoli, otroci kmečkih staršev pa so dobili le skromno vrečico v šoli.
NADA ŽABČlC, uslužbenka tovarne BETI: — Enotno obda-
rovanje otrok je pravično in je tudi v duhu Titovega pisma, o katerem povsod toliko govorimo. Prevelike razlike v darilih pod novoletno jelko tudi niso vzgojne. Moja dva sta dobila pakete pri meni v BETI, pri možu v KOMETU, preko Društva prijateljev mladine, v šoli in še doma. Preveč sladkarij sta/imela, Tiedtem ko po vaseh bonbon še ne-<aj velja
VIDA ZEPUHAR, delavka iz obrata IMV Suhor: - Predlog je pravičen, čeprav bom jaz, oziroma moja dva otroka na slabšem. Doma sem s Sel pri Jugorju in vidim, kako je kmečkim otrokom, katerih starši niso zaposleni, hudo. Marsikje so jokali, če ne javno, pa na skrivaj.
R. B.
Svet za urbanizem in komunalne zadeve pri občinski skupščini v Metliki je bil zmeraj dosleden, ko je obravnaval gradnjo na področju mesta: kjer zemljišče ni bilo predvideno za stanovanjsko izgradnjo, niso pustili zidati in konec. Župniku pa so pred kratkim pogledali skozi prste. Prosil je, da bi poleg grško katoliške cerkve v mestu lahko zgradil večji objekt za župnišče in stanovanje, svet za urbar
Zakaj izjema?
nizem pa je gradnjo župnišča sicer zavrnil, dovolil pa, da župnik tam gradi stanovanjski del hiše.
Zakaj so tokrat dovolili zidati zunaj urbanistično določenega prostora? Odločitev je Šla mimo zakonskih prepisov, je pa tudi politično nesprejemljiva. V svetu za urbanizem so komunisti, ki so v tem primeru Šli tudi mimo stališča občinskega političnega aktiva, ki je menil, naj župnika obravnavajo tako kot vsakega drugega^ občana. Dovoli naj se mu zidati, če želi hišo, vendar tam, kjer je odločeno po urbanističnem načrtu.
B.
SPREHOD PO METLIKI
BO ZALEGLO?
Pomanjkanje stanovanj za delavce z majhnimi osebnimi dohodki so začeli obravnavati tudi v Metliki. Občinska skupščina je poslala priporočilo vsem delovnim organizacijam, naj v bodoče večji del razpoložljivih sredstev za stanovanjsko gradnjo namenjajo za delavska stanovanja
AKTIV USTANOVLJEN
7. decembra so metliški občinski odborniki-komunisti ustanovili svoj aktiv. Med 50 odborniki jc kar 22 članov Zveze komunistov, ki bodo morali poslej šc bolj izražati svoj vpliv. Pred pomembnimi odločitvami v skupščini sc bo aktiv sestal, sprejel stališče in ga tudi zagovarjal, ko bo prišlo do dviganja rok. Aktiv vodi 5-članski sekretariat.
Z GOSTOVANJEM MESTNEGA gledališča so ljudje zelo zadovoljni. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička, ko so zaigrali „Damo iz Maxima44. Kaže, da dobre prireditve le priyab!jajo ljudi Januarja bomo imeli v gosteh oktet Gallus, na kar že zdaj opozarjamo.
TOVARNA BETI je izdala nov katalog svojih izdelkov. Na 41 barvnih straneh so prikazani modeli iz pomladno-poletne kolekcije za leto 1973. Katalog je lep in okusno izdelan. .
O KEGLJAŠKEM KLUBU se bolj malo sliši, vendar so člani zelo delavni. Dvakrat na teden'trenirajo pri Badovincu, udeležujejo pa se tudi tekmovanj. Kegljači delujejo pod pokroviteljstvom podjetja Metlika-trans.
ČAS BI BIL, da bi v sedanjem politično zelo razgibanem času zaživel tudi aktiv mladih komunistov.
TEMELJNA KULTURNA skupnost je zanemarila denarno pomoč kino dvorani. Kljub obljubam niso dobili niti dinarja. Prihodnje leto tako ne bo moglo naprej, zlasti ne, če zahtevamo, naj bodo kino predstave kvalitetnejše.
16. DECEMBRA se bodo sestali predsedniki krajevnih skupnosti, predsedniki krajevnih organizacij SZDL in Rdečega križa ter člani komisije za ostarele občane, da bi se pomenili, kako organizirati sosesko pomoč na terenu. Najprej pa bodo preverili spiske, koliko ljudi je take pomoči potrebnih. Po vseh krajevnih skupnostih naj bi zaživele tudi socialne komisije.
PRIHODNJI TEDEN SE BO SESTAL aktiv komunistov občinske uprave. Dela ne bo manjkalo, če bodo hoteli uresničiti le tiste naloge, ki so nujne.
metliški tednik
POVPREČEN JUGOSLOVANSKI IN SICERŠNJI KADILEC JE:
Televizijska reklama je za mnoge plasti naših prebivalcev, o tem gotovo ne gre dvomiti, danes eden izmed odločilnih vplivov — naj gre za morebitne nakupe, za način obnašanja ali celo življenja in kajpak tudi za uporabo vsega tistega, kar televizija propagira. Resničen nesmisel je, da mora občan krepko plačati televizijsko naročnino, pa ne more izbirati, kakšen program bo gledal, ker mu vsemogočne televizija vsili program po svojem okusu. In v tem okusu je ogromno reklam in med njimi so - kakšen vrhunec bebavosti! - tudi take, ki neposredno propagirajo bolezen in smrt!
Ni težko uganiti, da gre za najrazličnejšo reklamo za pitje alkoholnih pijač, in kar je bržkone še hujše — za kajenje cigaret. V reklamah za kent ali marlboro se mišičasti junaki kopljejo na morju, vozijo z jadrnicami, osvajajo lepa dekleta 1-... in kadijo.
Reader’s Digest pa poroča: '„Nosečnica, ki pokadi dnevno po deset cigaret, ima dosti več možnosti, da bo izgubila svojega otroka - bodisi že prej, preden se rodi, bodisi prve štiri mesece po rojstvu, kot tista mati, ki ne kadi. Če otrok preživi, ima znatno več možnosti, da bo med šolanjem zaostajal za vrstniki in da se bo teže socialno prilagajal, če je mati med nosečnostjo kadila.4*
SMRT: ZA 1700
ODSTOTKOV
Smrtnost zaradi pljučnega raka je pri ženskah narastla v zadnjih 40 letih ?a 400 odstotkov in za 1.700 odstotkov pri moških.
Cigarete so največji povzročitelj čedalje bolj naraščajočih smrtnih primerov zaradi kroničnega bronhitisa in vnetja dihal v ZDA, poročajo strokovnjaki: leta 1949 je na 100.000 prebivalcev zabeleženih 2,1 smrtnega primera, leta 1967 že 12,9. Kadilec, ki pokadi dva zavojčka cigaret na dan, je 18-krat bliže smrti kot nekadilec. O vzročni zvezi med kajenjem in pljučnim rakom ni nobenega dvoma več - pri nas pa še naprej mimo gledamo, kako tobačne tovarne delajo reklamo za sfroje izdelke, kot da bi prodajale mleko, kruh ali druge prepotrebne življenjske potrebščine!
NAŠA SMRT -CIGARETNA SMRT
Zadnja leta se torej čedalje bolj kopičijo dokazi, da smrt preži v cigaretah. In kaj lahko pri nas ponudimo za protiutež tem dokazom? Mar to, da se je nakup cigaret po letli 1964 po svetu močno zmanjšal? Nepomembno: pri nas vse pogosteje segamo po cigaretah! Pred desetletjem so Slovenci pokadili
V reklami:
mišičast junak, v resnici:
mrtvec
Živeti moramo skupaj s kadilci, ki se ne zavedajo, da jih smrt stiska za vrat 18-krat močneje, kadar gre za bolezni dihal in kroničnega bronhitisa! Kdaj bomo pri nas dočakali akcijo?
manj kot dva milijona cigaret, leta 1969 pa že 18 milijonov v vrednosti 218 milijonov dinarjev. Takrat je imela na primer tako vrednost celoletna proizvodnja Industrije motornih vozil v Novem mestu, tovarne, ki zaposluje največ Dolenjcev!
Povprečje sicer skriva resnično stanje, a je vseeno grozljivo: Slovenec, starejši od 19 let, po-
H
U
Daj sem, že spet si kadil, takoj te zavoham!
kadi na leto 2.850 cigaret!
Odkar so v Veliki Britaniji prepovedali propagando cigaret na televiziji, je po virih svetovne zdravstvene organizacije v tej državi milijon kadilcev manj. Pri nas je očitno bolj pomemben denar, ki ga televizija dobi od reklam, kot zdravje ljudi.
V republiški skupščini so spomladi poslanci - kajpak ne vsi - zahtevali, naj bi prepovedali kajenje v javnih prostorih, prometnih sredstvih in športnih dvoranah, za kar se zavzema tudi svetovna zdravstvena organizacija, ter da naj bi zahtevali od tobačnih proizvajalcev, da bi na ovitkih cigaretnih škatel morali zapisati količino nikotina in katranskih snovi, ki se sproščajo pri kajenju. Hkrati bi morali zapisati, da je kajenje zdravju škodljivo.
KAJ JE HOTEL POSLANEC HASL
V svojih zahtevah je bil najbolj odločen poslanec prosvet-no-kultumega zbora slovenske skupščine Miran Hasl. Zavzel se je, da bi morali pri nas dobiti analizo o razširjenosti kajenja med šolsko in nešolsko mladino in tudi za to, da bi morali prepovedati kajenje učencem osnovnih šol. Hkrati je zahteval, da bi morali prepovedati reklame po televiziji in v kinematografskih reklamah, da bi morala biti na ovitkih cigaret opozorila, da je kajenje zdravju škodljivo, prav tako pa se je zavzel tudi za uvedbo tedna boja proti
odgovora brezobziren odnos do nekadilcev v istih prostorih in je to — vsaj nesocialno, če že ne morilsko, kot bi lahko pristavili nekadilci.
V Sloveniji je torej javno mnenje zdaj začelo valovati, kajpak pa je še daleč od valov, ki so razburkali Srbijo, kjer je 1.400 občanov spodbudilo skupščino v zakonodajno akcijo: prepoved reklame za cigarete in alkohol. Če bo zvezna skupščina kdaj sprejela tak zakon, kajpak ne bomo prvi v Evropi — prepoved reklame cigaret je že precej časa v veljavi v številnih evropskih državah in celo v ZDA. Pri nas bomo torej, če sploh bomo, med zadnjimi
RAZBURJENJA NI ...
Povzemamo po beograjski Politiki: direktor sarajevske tobačne tovarne Dragan Blažovič je izjavil, da napovedana prepoved med proizvajalci in prodajalci tobaka v Bosni in Hercegovini ni povzročila razburjenja. Še več, Blaževič pravi, da bi opozorilo na cigaretnih škatlicah, češ daje nikotin strup, pomenilo podcenjevanje kupcev, češ da to danes ve že vsak otrok. Predlaga pa kodeks kadilcev, torej njihov dogovor, kje bodo kadili in kje ne.
In svet se bo vrtel lepo naprej: z vsem se strinjamo, na televiziji se še naprej pojavljajo reklame tovarn: „Naša cigareta je najboljša! “, ljudje se še naprej zastrupljajo. Pljučni rak, kronični bronlutis in bolezni srčnih žil si manejo roke. .
Kadilci pa so hkrati samomorilci in morilci: na različnih sestankih, v javnih prostorih, prometnih sredstvih in drugod nas kadilci morijo s svojo brezobzirnostjo. Ko se znajdemo s kadilci v istem prostoru, smo prav tako izpostavljeni nevarnostim kot kadilci. Skupina ugled-
nih ameriških znanstvenik ’ je to nevarnost Pjeu:l sodi, da zrak, kije nega dima, draži oči 111 sluznico in da lahk° P^. alergične reakcije. Se MJrj nevarno, ker monoksid prodre v fl«** krvni obtok tako m0511 ’ poškoduje srce in pljuča*
VEČINA NAS UGONABLJA
,dejst
PROD
Ceste
NUDI BLAC V VH
Danes ni mogoče intfjjjj] va, da je kadilcev več K« ^
dilcev. Zato ni preseneti
uspehi boja proti nik°ti ^ kaj prida spodbudni organizirano uničujejo * vseh ljudi — svoje in ne*
Matere kadilke uničujejo^
je svojih otrok, nosečiu.
ke uničujejo življenje se r nih otrok...	^1
Prisiljeni smo živeti sn ^ kadilci, čeprav nam U>j* Napisi: „Prepovedano K K,
so danes le v posrnen 01 hkrati tako veliki želji " strupljajte nas!
Na Dolenjskem samo sejo, kjer je Jjjp, prepovedano. To je °..erj ^ skupščina v Trebnjem, Li cer na sejah imajo pep6 (j ne smejo kaditi. P®8?® ^ jih veljalo še marsikje * j a* dokler bomo samo g° j < nič ukrenili, bodo televizijskih reklamah ^ junaki osvajali lepa dekl ^
vali radosti morja in	v
kadili kent, marlboro aw ^ m dno dravo. V reklam^ pj sijali od zdravja - v so kadilci, naj se tega ali ne, ljudje, ki jih sn^ $ za vrat 18-krat 111	0
drage ljudi, kadar p* pljučnem raku, bronhitisu ali boleznih
-ne«*1
Vi
Pi
mi vsi VARČUJE
zastrupljanju z nikotinom. Kadilcem in nekadilcem v prid je priporočil: 50 minut dela in 10 minut odmora na sestankih in sejali — in obvezna prepoved kajenja. In končno: poslanec Hasl je zahteval poseben načrt sistematičnih vzgojnih ukrepov, ki naj bi mladim ljudem pokazal vso škodljivost kajenja za zdravje. S predvajanjem posebnih filmov, ki bi pokazali vse strahote rakastih obolenj, ki nastopajo kot posledice nikotina,, bi prav tako lahko uspešno začeli boj proti kajenju.
Poslanec Hasl je vprašal, kdaj bomo te probleme začeli urejati z zakoni - če že ne v Jugoslaviji, pa vsaj v Sloveniji.
KAKO JE V SLOVENIJI?
Iz odgovora poslancu Haslu izvemo: zakonskih pobud za omejitev kajenja in za borbo proti nikotinu doslej še ni bilo. Pedagogi in zdravniki v Sloveniji pa podpirajo predlog za zakon, aa bi prepovedali reklamo za cigarete. Prav tako — piše v odgovoru - so predlogi, naj bi znižali premije za življenjsko zavarovanje nekadilcev in tistih, ki ne pijejo alkohola. Na zavojčke cigaret naj bi napisali opozorilo, da je kajenje zdravju škodljivo in zraven to, koliko nikotina in katranskih snovi vsebuje cigareta ter kako uspešen je filter, če gre za cigarete s filtri, se zavzema odgovor poslancu. In končno: kajenje na javnih prostorih je po mnenju
#
PRI
NOVOMEffl 1
DOLENJSKI BANKI IN
H RAN ILNICI v Novem mestu
in poslovnih enotah v KRŠKEM, METLIKA
NOVEM MESTU in TREBNJEM
# kjer zblra|o hranilne vloge In |lh obresttflel°
7.5 do 10-odst.
# vodijo žiro račune in devizne račune občanov
# opravljajo devlzno-valutne posle In odkup ** dajo deviz
# dajejo kredite za stanovanjsko gradnjo, P0SPe5*cn-nje kmetijstva, obrti in turizma na podlagi n skega varčevanja
$ odobravajo kratkoročne in dolgoročne kredit*
# opravljajo vse druge bančne posle	^
Zaupajte DBH svoje denarne zadeve, saj j« t0
banka.
metalka
tovarna perila,
udbe pošljite na naslov: »-LABOD 0 mesto, do 20. decembra 1972.
LJUBLJANA PRODAJALNA METLIKA Cesta bratstva in enotnosti 78 NUDI pri GOTOVINSKEM NAKUPU VSEGA BLAGA (izvzemši blago črne metalurgije)
V	VREDNOSTI NAD 100,- DIN
POPUST DO 31. DEC. 1972 OBIŠČITE NAŠO PRODAJALNO
V	METLIKI
metalka
UB/ AfatciMamm
'	BREŽICE
ate v zadregi *a darilo?
jj°pek nageljčkov ali vrtnic je primerno darilo za vsa-cv Pr^ožnost- Naša dnevna proizvodnja je več tisoč et°v v 6 barvah. Zahtevajte v najbližji cvetličarni
nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež!
Veletrgovina »MERCATOR«, Ljubljana Poslovna enota »»STANDARD«, Novo mesto
ponovno razglaša prosto delovno mesto
POSLOVODJA PRODAJALNE DVOR
za sprejem: visokokvalificirani trgovski delavec
6	ane stroke ali kvalificirani trgovski delavec s 5-etno prakso v poklicu.
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
iJatd6116 P°nudbe Pojite splošni službi PE »STAN-Novo mesto, Glavni trg 3, do vključno 25. de-^mbra 1972.
•	MESARJI-SEKAČI!
Veletrgovsko, gostinsko, turistično in proizvodno podjetje
»»M ERX« -CEUE	objavlja
VEČJE ŠTEVILO PROSTIH DELOVNIH MEIST
MESARJEV-SEKAČEV
na območju Celja in Trbovelj
Razglasni rok 15 dni.
Nastop službe takoj.
Plača po pravilniku o OD.
•	KOMBAJNI NAPRODAJ!
AGROKOMBINAT KRŠKO
razpisuje po sklepu DS
JAVNO LICITACIJO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1.7 žitnih kombajnov 780 2. kmetijsko zemljišče -pašnik, k. o. St. vas
Javna dražba za kombajne bo v soboto, 16. decembra 1972, ob 8. uri na posestvu Brestanica.
Dražba zemljišča bo v ponedeljek, 18. decemhra 1972, ob 8. uri na upravi kombinata.
Podrobne informacije so na razpolago med rednim delovnim časom na upravi podjetja v Krškem.
SVET DELOVNE SKUPNOSTI OSNOVNE SOLE »ADAM BOHORIČ« — BRESTANICA
razpisuje prosto delovno mesto
KUHARICE — SNAŽILKE
(4 ure delo v kuhinji, 4 ure čiščenje šolskih prostorov)
Nastop službe 1. januarja 1973.
Prošnje za sprejem na delo pošljite najpozneje do 20. decembra 1972. .
ljubljanska banka
pravi naslov za denarne zadeve
JELOVICA.
STANOVANJSKE HIŠE
VRTCE
SOLE
PISARNIŠKE OBJEKTE GRADBIŠČNE BARAKE PO NAROČILU
PROIZVAJA IN MONTIRA JELOVICA. ŠKOFJA LOKA
CESTNO PODJETJE
NOVO MESTO, Ljubljanska 8
Delavski svet
razpisuje prosto delovno mesto
-	VODJE TESARSK0-BET0NARSKEGA OBRATA na Drnovem
POGOJI:
Gradbeni tehnik — 5 let izkušenj v gradbeništvu ali gradbeni delovodja — 8 let izkušenj v gradbeništvu
Kandidati morajo imeti y tudi primerne moralnopolitične kvalifikacije.
DODATNA ZNANJA:
Izpit za voznika motornih vozil B kategorije.
Nastop službe takoj po izbiri kandidata. Poizkusno delo 3 mesece. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Stanovanja ni. Rok za prijavo je 10 dni po objavi razpisa.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti, delovnih izkušnjah in o nekaznovanosti dostavite kadrovski službi Cestnega podjetja, Novo mesto, Ljubljanska 8.
“LABOD« - tovarna perila Novo mesto
objavlja prosti delovni mesti
2 OPERATERJEV v računovodstvu za delo na NCR stroju
^°Soji: ekonomska srednja šola, obvladanje strojepisja ln Praksa pri delu na saldakontih.
ponudbe pošljite na naslov: »LABOD«, tovarna perila, Novo mesto, do 20. decembra 1972. -
CENEJŠI pralni stroji!
V vseh prodajalnah
N0V0TEHNE
■ / •
v Novem mestu. Krškem, Metliki in Trebnjem
nudimo pri nakupu pralnih strojev
GORENJE
poseben novoletni popust: - 300 din popusta pri nakupu z gotovino - 200 din popusta pri nakupu na kredit Ugoden nakup vam priporočamo z željo, da ostanete še naprej naš kupec. # HKRATI VAM ŽELIMO # SREČNO NOVO LETO 1973!
5%
wmmm.
tedens^lc
Petek, 15. decembra - Kristina Sobota, 16. decembra — Albina Nedelja, 17. decembra - Lazar Ponedeljek, 18. decembra — Radko Torek, 19. decembra - Urban • Sreda, 20. decembra - Julij
ČRNOMELJ:	15.	12.	nemški
barvni film ,3eli volkovi4*; 17. 12. ameriški barvni film „Catch 22“; 20. 12. sovjetski barvni film „Osvoboditev Evrope".
KOSTANJEVICA: 17. 12. ameriški barvni film „Zaljubljene žene“.
METLIKA: Od 15. do 17. 12. ameriški barvni film ,.Pojem pesem, Dominik**.
iiiMl
MIRNA: 16. in 17. 12. „Nepremagljivi".
MOKRONOG: 16. in 17. 12. francoski barvni film „Lepotica dne-va“.
NOVO MESTO: od 15. do 18. 12. ameriški barvni film „Konje-niki“. Od 19. do 21. 12. domači film „Lov na jelene**. - POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 15. do 19. 12. ameriški barvni film „Moj prijatelj Ben“.
RIBNICA: 16. in 17. 12. ameriški barvni film „Nekateri so za vroče**.
SEVNICA: 16. in 17. 12. ameriški film „Incident pri Fantom Hilu“. 20. 12. jugoslovanski film „Kdor poje,ne misli slabo**.
ŠENTJERNEJ: 16. in 17. 12. „Vrnitev revolveraša**.
TREBNJE: 16. in 17. 12. ameriški barvni kavbojski film „Žareč revolver**; 20. 12. italganski ljubezenski barvni film „Nezvesta zaro-čenka“.
02
SLUŽBO DOBI
GOSPODINJSKA pomočnico -mlajšo sprejme takoj tričlanska družina. Hrana, stanovanje, ostalo po dogovoru. Možnost šolanja. Nevenka Rupnik, Topniška 70/9. nadstropje.
DRUŽINA z dvema otrokoma išče
Comoč v gospodinjstvu. Tomaž ipnik, Kristanova 32, Novo mesto.
ISCEM žensko, lahko je upokojenka, za varstvo otroka. Nudim hrano in stanovanje. Drugo po dogovoru. Ivan Kostanjšek, Brežice, Sentlenart 117 a.
SLUŽBO DOBI pošten lani, vojaščine prost, za spremljevalca kamiona. Naslov v upravi lista (2498/72).
GORENJSKA KMETIJA išče dekle za popoldansko delo. Preskrbim službo v tovarni. Cof, Dorfarje 24, 64209 Žabnica.
GOSPODINJSKO pomočnico sprejme dvočlanska družina v stalno zaposlitev. Dobri pogoji. Levstek, Ljubljana Dolenjska c. 37.
SLUŽBO ISCE
ŽELIM SE ZAPOSLITI pri družini za varstvo otrok in opravljanje gospodinjskih del. Drugo po dogovoru. Naslov v upravi Usta (2517/72).
STANOVANJA
PRODAM enosobno stanovanje v Novem mestu. Alojz Pust, Partizanska 1 a, Novo mesto.
ODDAM opremljeno sobo dvema fantoma. Naslov v upravi lista (2501/72).
SOBO oddam v Novem mestu samski osebi. Matekovič, like Vašte-tove 14 (telefon 22-0*0, od 16. do 17. ure).
ZARADI dograditve nove hiše prodam dvosobno stanovanje na Zagrebški cesti 7, Novo mesto. Ogled vsak dan po 16. uri, razen nede^e.
PODJETJE iz Novega mesta išče sobo v Novem mestu za samskega moškega. Soba je lahko opremljena. Naslov v upravi Usta.
Motorna vozila
UGODNO PRODAM osebni avto fiat 600 D v voznem stanju. Luzar, V Brezov log 36, Novo mesto.
PRODAM OPEL REKORD, letnik 1953. Cena po dogovoru. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Primeren za rezervne dele. Ul. like Va-štetove 17, Novo mesto.
PRODAM fiat’750. Hočevar, Puščava 6, Mokronog.
PRODAM traktor Ferguson 35 v dobrem stanju, motorno slamoreznico in kobilo, staro 6 let. Anton Vovko, Mačkovec 4, Otočec ob Krki. .
OSEBNI AVTO opel rekord, letnik 1964, v dobrem stanju, prodam. Anton Kump, Bršlin 1, Novo mesto.
PRODAM DOBRO ohranjeno zastavo 750, letnik 1966. Naslov v upravi lista (2490/72).
UGODNO PRODAM Austin IMV 1300, letnik 1970, ali zamenjam za fiat 750 z doplačilom. Stane Pustavrh, Krško, CKZ,139, telefon 71-367.
PRODAM
PRODAM 4 nove originalne amortizerje za prinz NSU 1200. Cena 800 din. Vprašajte na telefon 21-960.
PRODAM televizor. Cena ugodna. Ogled in dogovor možen vsak dan od 15. ure dalje. Mestne njive 2/1, Novo mesto.
UGODNO prodam dobro ohranjen električni štedilnik in peč na olje EMO 5. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Jurečič, Mestne njive 7/II, Novo mesto.
PRODAM večjo količino suhih smrekovih desk, dimenzije 2-2, 1/2 in 3 cm, ter hrastove stebričke za vinograd 13 x 14 x 260 cm. Hrastar, Bršlin 17, Novo mesto.
POCENI prodam divan in štedilnik Gorenje na trdo gorivo. Kozjan, Adamičeva 14, Novo mesto.
PRODAM marca vseljivo garažo na Mestnih njivah (zidana, tlakovana). Naslov v upravi lista.
UGODNO PRODAM dobro ohranjeno kombinirano omaro, raztegljiv kavč, mizico in tri fotelje. Naslov v upravi lista (2483/72).
PRODAM DVA pitana prašiča, težka približno 110 kg. Naslov v upravi lista (2484/72).
PRODAM kozolec enojnik s štirimi okni. Jože Šinkovec Dol. Mokro polje 10, Šentjernej.
PRODAM novo tritonsko harmoniko. Drago Tratnik, Irča vas 42, 68000 Novo mesto.
PRODAM motorno slamoreznico s puhalnikom znamke Herka in avtomobilski kompresor. Jože Rupar, Goriška vas /, Škocjan.
PRODAM šivalni stroj Singer, primeren za šivilje in krojače. Cena po dogovoru. Janez Hočevar, Vinji vrh 18, Bela cerkev.
PRODAM malo rabljenopeč na olje Kontakt 7500. Jakovljevič, Nad mlini 4, Novo mesto.
FRIZERJI! - Poceni prodam malo rabljene sušilne havbe Orli in dva ročna frizerska ogledala. Naslov: Stanko Galjot, p.p. 96, 64001 Kranj,
PRODAM peč na olje EMO 8 - rabljeno. Alojz Metelko, Ljubljanska 14, Novo mesto.
PRODAM nove smuči Klak 190 cm, komplet, z vezmi Marker. Naslov v upravi lista (2477/72).
UGODNO prodam magnetofon, tip Rekorder PD. Pod gozdom 6, Črnomelj.
UGODNO PRODAM ali zamenjam ,za prašiča malo rabljeno motorno žago Solo (zadnji model) v brezhibnem stanju z rezervno verigo, peč na olje EMO 8 in enovprežne sani. Godnjavcc, Gor. Gradišče 2, Dol. Toplice.
KUPIM
ENODRUŽINSKO hišo z vTtom ali nekoliko zemlje na prometnem kraju. Cena do 15 milijonov S-din. Plačam takoj v dinarjih ali devizah. Ponudbe na upravo lista pod „Srečno**.
KUPIM mecesnove plohe. Gričar, Hrastovica, Mokronog.
POSEST
PRODAM vinograd z lepim kostanjevim gozdom na Malem vrhu. Avtomobilska pot in možnost graditve dveh vikendov. Minka Cetin, Sela 1, Dobova.
PRODAM hišo, zgrajeno do tretje faze, v Mačkovcu - Novo mesto. Naslov v upravi lista (2519/72).
PRODAM novo hišo ob Krki v bližini Novega mesta, primerno za gostišče. Ponudbe pod „Vselitev".
RAZNO
ODDAM V NAJEM majhno posestvo blizu železniške in avtobusne postaje, 10 minut od ceste in pošte Tržišče na Dolenjskem. Vse druge informacije dobite pri Albinu Pelku, Skovec, pošta Tržišče.
PROSIM osebo, kije vzela mojo pozabljeno denarnico v trgovini „Pri vodnjaku** v Novem mestu, naj mi vrne vsaj osebno izkaznico. Naslov ima.
POROČNI PRSTANI! - Tudi pri nakitu se moda spreminja: iz starega vam naredi nov prstan Otmar Zidarič, zlatar v Ljubljani, Gosposka 5. - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
Ob prezgodnji smrti mojega moža, očeta, brata in strica
FRANCA NOVAKA posestnika iz Šahovca 48 pri Dobrniču
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom, ki so ga spremili na zadnji poti. Hvala tudi ZZB NOV Dobrnič, predsedniku krajevne skupnosti Feliksu Pekolju za poslovilne besede pri odprtem grobu ter gospodu dekanu za opravljeni obred.
Žalujoči: žena z otroki, bratje in sestre
Po hudi in mučni bolezni nas je v 69. letu starosti za vedno zapustila naša ljubljena mama, sestra, teta in stara mama
MARIJA GORENC roj. Debeljak,
Grč vrh — Mima peč
Iz srca se zahvaljujemo vsem sosedom za vso pomoč, za podarjene vence tovarni zdravil Krka, Novo mesto, ŽTP Ljubljana, bolnici Ljubljana, Ob ZTK Novo mesto in vsem, ki so nam izrekli sožalje. Posebna zahvala gospodu župniku za opravljeni obred in govor in vsem, ki so pokojno spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: otroci Micka, Slavka, Franci, Ivanka, Lojze, Nadi in Ani z družinami, brata Janez in Alojz ter ožji sorodniki
Ob izgubi naše drage in nepozabne mame ter stare mame
MARIJE KRALJ
iz Zajčjega viha
se iskreno zahvaljujemo vaščanom, prijateljem in sorodnikom za vso pomoč in vsem, ki so pokojnico spremili na zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje. Posebna zahvala gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: sin Jože z družino
V globoki žalosti ob prezgodnji smrti moje ljube sestre
ANICE LIBERŠAR iz Krškega
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sestra Fanika z možem Stefanom, Danica Thomas ter vsa družina Komljanovič jn Wipfier iz Zahodne Nemčije
Ob tako strašni izgubi naše ljube-žene in mamice
ANICE LIBERŠAR iz Krškega
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih dneh stali ob strani, nam izrekli sožalje, podarili pokojnici vence in cvetje, jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in njen prerani grob zasuli s tolikim cvctjem. Posebno se zahvaljujemo tovarni celuloze in papirja ,,Djuro Salaj** ter godbi na pihala in sostanovalcem Jazbečevim, g. Mahne, tov. Bidoviču in tov. Nacetu Zagorcu za poslovilne besede pri odprtem grobu. Vsem prisrčna hvala.
Krško, 6. decembra 1972 Žalujoči: mož Ivan, hčerka Ivica, sin Mirko, sestra Fanika z družino ter drugo sorodstvo
Ob nenadni prebridki izgubi naše zlate mame, žene, tete, sestre
FANI KEŠE, roj. Štih iz Govejega dola
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti, ji darovali vence, cvetje in nam izrazili svoje sožalje. Srčna hvala sosedom in vaščanom za nesebično pomoč, zahvala tudi DU Tržišče za spremstvo s praporom, g. župniku za obrede in govorniku za ganljive besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: mož Tone, otroci Tonika, Franci, Vikica, Marina, tašča Marija in drugo sorodstvo
Ob prerani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata
FRANCA ZAGORCA iz Petan
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so nam izrekli sožalje in nam pomagali v tako težkih zadnjih urah njegovega življenja. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka za lajšanje bolečin. Hvala GG Novo mesto za venec in spremstvo, vsem, ki so darovali vence, ter gospodu župniku za spremstvo in obred na zadnji poti.
Žalujoči: žena Terezija, sin Franci in hčerka Marica z družino
Cenjenemu g. dr. Vladimirju Živ-koviču se najtopleje zahvaljujeva za dolgo in uspešno zdravljenje ter mu želiva mnogo zdravja v letu 1973. Hvaležna Konrad in Alojzija Gorup ič.
Namesto venca na grob pokojne Alojzije Dular iz Cegelnice podarja Zvezi slepih Novo mesto 100,00 din Iva Dular, Muzejska 9, Novo mesto.
PREKLICI
Martin Nose, Jugorje 7, Brusnice, preklicujem in obžalujem, kar sem neresničnega trdil o Martinu Luzarju, Jugorje 13, dne 24. novembra 1972 v gostilni Romana Hudoklina v Gabrju, ker za take svoje trditve nimam nobene osnove. Imenovanemu se opravičujem in mu obljubljam, da ga bom v bodoče pustil pri miru in ga ne bom več žalil in obrekoval niti fizično napadel. Zahvaljujem se mu tudi, da je odstopil od kazenskega pregona.
Ifloft/ESTIIAI
Gostišče Marija Cugelj, Odrga pri Trebnjem, sprejema rezervacije za novoletno silvestrovanje. Vljudno vabljenji
Obveščam, da sem s prvim decembrom odprla nov kozmetični salon. Odprto vsak dan, razen srede, od 10. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. Metka Adam, Valantičevo 16, Novo mesto, telefon 21-238.
Obveščam cenjene stranke, da ne bom več sprejemal pranja avtomobilov. V tej sezoni pa sprejemam še naročila za premaz spodnjih površin proti rji. Po novem letu bom delavnico preusmeril v drugo obrt. Alojz Zajc, Na žago 1, Novo mesto.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Jožefa Smrke z Gomile - Stanko, Marija Baš iz Slovenske vasi - Majo, Marija Kastelic z Dolnje Težke vode - Dušana, Jožica Longar iz Žužemberka - Roberta, Danica Vrbinc iz Gotne vasi
- Andrejo, Marija Stariha iz Brstov-ca - Silvo, Angela Bučar iz Grabrovca - Darinko, Fanika Nosan z Rateža - Renato, Slavka Kolenc iz Ljubljane - Simono, Vida Dru-škovič s Potoka - Boštjana, Nevenka Rajer z Vrha - Andrcjko, Silva Perhavec iz Vinicc - Bogdana, Slavka Pečjak iz Plešivca - Jožico, Ljudmila Jevnik iz Dolnje Stare vasi
- dečka, in Ana Palčar iz Šmihela -deklico. - Čestitamo!
RADIO BREŽICE
ČETRTEK, 14. DECEMBRA:
16.00 do 16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki
- 16.15 do 16.30 Nove plošče RTB
- 16.30 do 16.40 Aktualnost tedna
- 16.40 do 16.50 Mala šola avtomobilizma - 16.50 do 17.00 Obvestila in reklame - 17.00 do 18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
SOBOTA, 16. DECEMBRA:
16.00 do 16.30 Pol ure za pop glas-
Hvala za vašo kri, W ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem delku: Alojz Novak, Anton Conta, Jože Sivec, Slavko Gričar in A J Medvešek, člani IMV Novo mesto; Karel Žnidaršič, Boris Ci	’
Vojko Kadunc, Marija Kovačič, Albina Homan, Jože Hrastar, o	.
Bašelj, Slavko Franko, Jože Krhin, Alojz Prah, Pepca Frankovic, Gošte, Pepca Bevc, Jožefa Blatnik, Anton Bizjak, Rudi BeJe. .. Lenčič, Ljubica Luzar, Valter Zofič, Stanislava Božič, Jože Justi Pavlič, Marija Kušljan, Danijel Vrhovšek, Anton Lencic, J . Dolar, Albina Bevk, Jože Hudoklin, Jože Bratkovič, Ajojz ’ Marija Tomažin, Jožefa Grubar, Ivan Turk, Silvo Potočar, M Riosa, Franc Vide, Ana Komes, Franc Potočar, Majda Grubar, ka Zupančič, Olga Torbica, Marija Jurgalič, Malči ^šic,®* Luzar, Marija Jordan, Marija Zorko, Janez Rabzelj, J^1^ " j: jj Janez Bratkovič, Antonija Antončič, Jože Jordan, Slavica Rat*z J. Jože Črtalič, člani Iskre, Šentjernej; Franc Šinkovec, član Ces podjetja, Novo mesto; Anton Dobrovoljc, duhovnik iz SpnUl.j,eij; Franc Verbič, upokojenec iz Šmarja, Franc Vide, kolar iz ^ Franc Kovačič, delavec iz Šmarja; Franc Škrubej, član Tobaka, ^ mesto; Janez Božič, kmet iz Orehovice; Anton Hecl, avtomena Šentjerneja; Alfred Trelc, član veterinarske postaje,
Frančiška Lindič, gospodinja iz Drame; Alojz Hosta, kmet Jožefa Jakše in Jožefa Vodopivec, gospodinji iz Hrastja, . Jurgalič, gospodinja iz Grobelj; Nada Golovšek, gospodinja lZ jemeja; Marija Dolar, gospodinja iz Dolnje Brezovice; Mih2 n delavec iz Mihovega; Leopold Svalj, delavec iz Šentjerneja;* Divjak, kmet iz Mihovice; Franc Bradula, delavec iz Cerovega Ema Simončič in Angela Lipej, gospodinji iz Cerovega log*' Rangus, gospodinja iz Sela; Ana Volčjak, gospodinja |zf n^c, Vrhpolja; Pavla Hosta, gospodinja iz Dolnje Stare vasi; Jožeta gospodinja iz Čistega brega; Katarina Kotar, gospodinja z DrCe’ *>. Rangus, član Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Ana J°r<p^čjjka dinja z Draškovca; Stanka Pungerčar, delavka iz Gruče; Vr. ^et Zagorc in Marija Žulič, gospodinji iz Vratna; Martin Antončič,.^ iz Praproč; Alojzija Rukše in Terezija Rus, gospodinji iz " Maharovca; Nada Prašnikar, članica Dolenjke, Novo mesto, Cvelbar in Albina Pirnar, gospodinji iz Ledeče vasi.
bo - 16.30 do 16.50 Sobotno kramljanje - 16.50 do 17.00 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil, reklam ter melodija za vas - 17.00 do 17.10 Javna tribuna o gradnji prve jugoslovanske jedrske elektrarne v Krškem — 17.10 do 17.30 Za naše najmlajše — 17.30 do 18.00 Narodnozabavne na valu 192 m.
NEDELJA,- 17. DECEMBRA: 10.30 Domače zanimivosti - Naloge komunistov prosvetnih delavcev v sedanjem trenutku (zapis s sestanka aktiva ko'munistov prosvetnih delavcev) — Za naše kmetovalce:	inž. Jože Grabič -
Krmljenje domačih živali v zimskem
razprl0 u
času - Pričenjamo javno r^oste
slovenski državni himni ( e^iogOv] po dve izvedbi vseh tren P pregP Obvestila, reklame in fimj. xeStitaj°
- 12.00 do 14.00 Obcam ce
in pozdravljajo.	,	^
TOREK, 19. DECE^^ jn medo 16.15 Napoved lodije z ansamblom Bon53 ^0yo v‘ 16.15 do 17.15 Poročila javlja knjižnici - Jugoton vaI*Lto D°'
- Kaj prinaša nova s'1 jeJdSJj* lenjskega lista, obvestila , 17.30 ter prelled filmov - H-\S* 17.30 Tedenski športni komen
do 18.00 Mladinska oddaj3-
'ZAHVALA
Ob smrti našega ljubega očeta
JANEZA KLEMENČIČA
iz Sel pri Jugorju	.
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga P0SErem!!itia. njegovi zadnji poti, ter darovalcem vencev in c.	..
Posebno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, j, vim in našim prijateljem, obema govornikoma inNoVO cem ter zdravnikom in drugemu osebju bolnice mesto, ki so mu v najtežjih trenutkih požrtvov nudili skrb in nego.
Žalujoči: sinovi in hčerka z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA	.	ra-
Ob težki izgubi naše žene, mame, stare mame 'n babice
ANE RAKOŠE
oseone upokojenke iz Kostanjevice
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali ^ mi v težkih dneh bolečin. Se posebej se za^va grUs-organizacijam ZB Kostanjevica, ZB Gabrje, ZB nice in obč' združenju ZB Krško, gasilskemu dr Kostanjevica, pevskemu oktetu iz Kostanjevice, 8^0. na pihala iz Krškega ter društvu upokojencev 1 j^j stanjevice. Zahvaljujemo se tudi govornikom * za in Mihi Burjevima, tov. Frankovi in tov. CvenkJ ganljive besede ob odprtem grobu, osebju ^ornvanje čitka v Impoljci, še..posebej zdravniku za iz^ai°rianu pozornosti in pomoč ob smrti	rajnice in dr-."J jetih-
iz Kostanjevice za zdravniško	pomoč v zadnjih	^
Hvala vsem sosedom, družinam Božič, Rajk in cvej„ iz Gabrja, skratka vsem, ki ste	darovali vence m	ern
je. nam izrazili sožalje ter pokojnico v tako številu spremili na zadnji poti Žalujoči: mož Jože z bratom in ženo, sin Pepi z no. vnuk Jožko z družino in drugo sorodstvo * 1 in prijatelji
DOLENJSKI LIST
. e Črno*
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brez£J!nica in melj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica,
Trebnje.	sveta).
IZDAJATELJSKI	SVET:	Lojzka	Potrč (predsednici*	^
Franc Beg, Viktor Dragod, Tone Gofinlk, Jože Je ,	Stal"
novSek, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, * dohar ln Ivan 2lvlč.	.	jn odfS0"
URKJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gofinlk (giav1™ , j02e vomi urednik), Rln	Bačer,	Marjan	Legan,% Janez	1	.	e(j Zeiez*
Primc, Jožo Spllchal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in aw nik. — Tehnični urednik: Marjan MoSkon.	.	_	Letna
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 2 dinarja,	39^0
n» ročnlna 79 dinarjev (za 1972 : 64 din), polletna na,. j<j amer}" din, plačljiva vnaprej — Za Inozemstvo 160 dinarjev au . vred-ških dolarjev oz. 30 DM (ali ustrezna druga valuta nosti) — Devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9.	določe
OGLASI: 1 cm vlSlne v enem stolpcu 40 din, 1 cm nj	—
strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani nsw> j din-Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja D(j“llca cen1*1 Za vse ostale oglase in oglase	v barvi velja do Pre".
St. 5 od 1. 7. 1972. — Za oglase	odgovarja Mirko vese:.	521-8*9
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu- t tfg 3
— Naslov uredništva ln uprave:	68001 NOVO MESTO, «1	r0ico-
— PoStnl predal 33 — Telefon:	(068) 21-227 — NennrI°f1,H3Ke Pra' plsov ln fotografij ne vračamo — Tiska tiskarna »D11
vice« v Ljubljani.
•n<
22
DOLENJSKI LIST
RADIO LJUBLJANA
I^AK DAN: poročila ob 5.00, R 7.00, .8.00, 9.00, 10.00, » 15.00, 18.00, 19.30 in ojqq Mn glasbeni spored od 4.30
l^EK: 15. DECEMBRA: 8.10 l^ena matineja - 9.35 Glasbena .%ca Collodi - I. Petrič: Ostr-l',10.20 Pri vas doma - 11.00 cua _ Turistični napotki za J. g°ste iz tujine - 12.30 Kme-£* nasveti - vet. Marko Amon: •?janja o gospodarnosti pre-ffiJa7hlevov za govejo živino -ihn n? domačimi ansambli -JU Priporočajo vam ... --14.30 ^Poslušalci čestitajo in pozdrav-fAf~ 15.30 Napotki za turiste -»Vrtiljak" - 17.10 Operni J« ~ 18.15 „Signali'4 - pro kTdna oddaja - 19.00 Lahko *•> otroci! - 20.00 Madžarski v: bodo peli dela Zoltana Kodaka??-?0 »Tops-p°ps 13“ -
Sakih QdaJa 0 morju in pomor-,Cr.~ 22.15 Besede in zvoki iz ^domačih.
aUBOTA, 16. DECEMBRA: 8.10 titmii "a, matineja - 9.35 Godala v '20 Pri vas doma - 11.00 Ujl Ua - Turistični napotki za fei°Ste iz tujme - 12.30 Kme-Wir asvet? ~ inž> Jože Spanring: to^ubliški predpisi o semenu in Din,L.~ 12.40 Po domače -Ptjmii«riporočai° vam ... 14.10 S k (m v? ^esedo po Jugoslaviji -CV'tfljak4‘ - 17.10 Z ansam-»o{ ^Us.t.° ^Petti - 19.00 Lahko ^jence ~ ^.20 Oddaja za naše
^ErS'”A’ .17' DECEMBRA: .*®ra m otroke: Ivan linčev • Ur^mč: Marinček petelj®. Prijatelji njegovi - 9.05
Pomni l Va5$ ~ 1005 fe
borilna .0Varisi • • • Narodnoosvo-- io1tVoJ^a Jugoslavije ob koncu U.OO p l^.smi borbe in dela -ža počila - Turistični napotki iomSJ0ste 'a tujine - 13.50 Z ^sambli - 14.30 Hu-vg _ i7 ^ tedna: Me Ayme: Der-Betnia„ Radijska igra - Barry Uhfei ».Poniževanje^1 - 19.00 % 2JP7’ ^oci! " 20.00 „V ne-totni	~	22.20	Zaplešite	z
18. DECEM-5.40 Ci u Glasbena matineja -đ°niai i inov svet ~ i0.20 Pri vas j &apotk7 ^0 Poročila - Turistični l2.3o v- 23 uaše goste iz tujine -Jana tf*rjnetijski nasveti - vet. Mar-no^- Ogovšek-Belak: - Pravilni teh-Hitovpo P°stopek in skladiščenje ! .Pihalni -masla - 12.40 S tujimi I	godbami	- 14.10 Slo-
Kaji n^^rski zbori pojo - 14.30 , u^alci čestitajo in pozdravil ^;30 Glasbeni intermezzo -mC ”Yrtiljak44 - 18.15 Z jugo 'i t 1 Pevci zabavne glasbe -'	noč,	otroci! - 20.00
Zali,,opera" - 67. oddaja - 22.15 i Atelje jazza.
G|aPRtK, 19. DECEMBRA: 8.10 1 domTna matineja - 10.20 Pri vas i Hap0t,7 11-00 Poročila - Turistični Za naše .goste iz tujine -Habjaj,.1n?etijski nasveti - inž. Lojze goveHi ‘ Možnosti za pitanje mlade mač^i-v letu 1973 - 12.40 Z do-frip0Ansambli in pevci - 13.30 s kitar^»J0 rdm • • • 14.40 „Na poti 15.30 Glasbeni inter-V torek"« »Vrtiljak44 - 18.15 lofi *na svidenje! - 19.00 Lahko ^lodii i°?1' ~ 20.00 Prodajalna Ustijo rco) ~ 22.15 Popevke se
Glasbeni’ 20> DECEMBRA: 8.10 vadni " matineja - 9.05 Nena-pogovori - (ponovitev) —
10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Marjan Pulko: Razvoj gradnje gozdnih cest v družbenih in zasebnih gožSovih — 12.40 Od vasi do vasi -	13.30	Priporočajo
vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.40 Odskočna deska - 16.00 „Vrtiljak" —
17.10 Glasbena galerija - 19.00 Lahko noč, otroci! — 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana v Mariboru - 22.15 S festivalov jazza.
ČETRTEK, 21. DECEMBRA:
8.10 Glasbena matineja - 9.05 Ra-
dijska stopnja za višjo stopnjo (ponovitev) - 10.20 Pri vas doma -11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Franc Habe: Zanimivosti o razvoju govedoreje v drugih deželah - 12.40 Igrajo pihalne godbe - 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Sestanek instrumentov - 15.30 Glasbeni intermezzo -16.40 Naš podlistek - A. Remizov: Požar - 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana*- 19.00 Lahko noč, otroci! - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 22.15 Iz srbske sodobne simfonične literature.
Ji
jk.
PAVUHOVA
PRATIKA
19
73
TELEVIZIJSKI
SPORED
NAGRADNA IGRA
ste že vprašali tisto,ki ga ima?
#i
f i
W
&
že nad milijon gospodinj pere s pralnimi stroji
GORENJE
milijonkrat preizkušeni milijonkrat uporabljeni
vsi so superavtomatski,s programi za najzahtevnejša pranja, eno ali dvo nivojski -pri vsem tem pa enostavni
NEDELJA, 17. DECEMBRA 9.00 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec (Bgd) - 9.45 Po domače z ansamblom Milana Križana (Lj) - 10.12 Kmetijska oddaja (Bgd) - 10.55 Mozaik (Lj) - 11.00 Otroška matineja: Prigode psa Civila, Vsi vlaki sveta (Lj) - 11.50 Poročila (Lj) - 11.55 Vsi vemo vse -kviz (Lj) - 12.55 TV kažipot (do 13.15) (Lj) - Nedeljsko popoldne: Mestece Peyton, Za konec tedna, Šport (Lj) - 18.00 Poročila (Lj) -18.05 Kralj potepuhov - barvni film (Lj) - 19.40 Reportaža (Lj) -19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Mojstri - humoristična oddaja (Bgd) - 21.15 Stih in pesem (Zg) -21.30 Športni pregled — 22.00 Poročila (Lj)
PONEDELJEK, 18. DECEMBRA VEČER FINSKE TV 9.05 Odprta univerza (Bgd) -
9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Angleščina (Zg) - 10.45 Nemščina (Zg)
- 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.40 Angleščina - ponovitev (Zg) — 15.55 Nemščina — ponovitev (Zg) - 16.10 Francoščina (Bgd) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd) - 17.35 TV obzornik (Lj) -Oddaje finske TV: 17.50 Globoko zmrznjeni učitelj — otroška oddaja (Lj) - 18.30 Laponska poje (Lj) -18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Mladi za mlade (Sar) - 19.50 Cikcak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Razgovor s predstavnikom finske TV (Lj) - 20.35 Vojni samotar - TV drama (Lj) -21.40 Vroče železo - dokumentarna oddaja (Lj) - 22.15 Anno Domini - zabavno glasbena oddaja (Lj) - 22.40 Odpoved finskega večera (Lj) - 22.45 Poročila (Lj)
TOREK, 19. DECEMBRA 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.40 Ruščina (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) - 14.45 TV v šoli
- ponovitev (Zg) - 15.35 Ruščina-' ponovitev (Zg) - 15.55 TV vrtec (Zg) - 16.10 Angleščina (Bgd) -16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd) -17.50 Tiktak: Alenčica, sestra Greg-čeva - barvna oddaja (Lj) - 18.05 Risanka (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj)
- 18.25 Naši zbori: Collegium mu-sieum, barvna oddaja (Bgd, Lj) -
19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Tehnika upravljanja (Lj) - 19.30 Regionalna arhitektura: Delavska in fužinska hiša (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Ali so še angelčki? — barvni film (Lj) -22.20 Likovni nokturno: Vladimir Makuc - barvna oddaja (Lj) -
22.35 Poročila.
SREDA, 20. DECEMBRA 8.20 TV v šoli (Zg) - 16-45 Ma-
džarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd) - 17.50 Prigode psa Ovila (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Po domače z Dobrimi znanci (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Od filma do filma (Lj) - 19.20 S kamero po svetu: Kilimandžaro-Kenija (Lj) — 19.50 Gkcak (Lj) — 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Stendhal: Rdeče in črno: III. del (Lj) - 21.20 Po sledeh napredka (Lj) - 22.10 Poročila (Lj)
4
ČETRTEK, 21. DECEMBRA 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Angleščina (Zg) - 10.45 Nemščina (Zg) - 11.00 Francoščina (Bgd) -14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) -15.40 Angleščina - ponovitev (Zg)
- 15.55 Nemščina - ponovitev (Zg)
- 16.10 Osnoye splošne izobrazbe (Bgd) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd) - 17.15 Vsi vemo vse - Pionirski kviz (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Druščina Jehu - serijski film (Lj) — 18.55 Mozaik (Lj)
- 19.00 Sedem morij (Lj) — 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.25 V. Petrovič: Popje z ožganega grma - III. del (Lj) - 22.15 W. A. Mozart: Cosi fan tutte - I. del (Lj) - 23.35 Po-v ročila (Lj)
PETEK, 22. DECEMBRA 9.30 TV v šoli (Zg) - 11.00 Angleščina (Bgd) - 14.40 TV v šoli (Zg) - 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd) - 17.50 Polka je ukazana - barvna oddaja (Lj) — 18.10 Risanka (Lj) - 18.20 Obzornik (Lj)
- 18.35 Drsanje - oddaja iz cikla Rekreacija (Lj) - 18.45 Ekonomsko izrazoslovje: Poslovne banke (Lj) —
18.50 Duo Horak (Lj) - 19.05 Mozaik (Lj) - 19.10 Profesor Baltazar
- barvna risanka (Lj) — 19.20 Iskra in zunanja trgovina - reportaža (Lj)
19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnev-nik (Lj) - 20.25 Reportaža (Lj) -
20.30 3^2-1 (Lj) - 20.40 Ob dnevu JLA (Lj) - 21.40 Most - jugoslovanski film (Lj) - 23.10 Poročila (Lj)
SOBOTA, 23. DECEMBRA 9.35 TV v šoli (Zg) - 11.00 Marksizem (Sar) - 16.30 Košarka Crvena zvezda : Olimpija - prenos, v odmoru propagandna oddaja (Lj)
- 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Gospod Piper (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Humoristična oddaja (Bgd) - 19.45 Filmska burleska (Lj)
- 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) -
20.30 Akordi Kosova - prenos (Bgd) - 22.00 Arsene Lupin - francoska barvna serija (Lj) - 22.50 TV kažipot (Lj) - 23.10 Poročila (Lj)
si želite še kaj več? inče...
potem kredit za pralni stroj G O R E N J E dobite ga v vsaki trgovini
1>L1
So > ^reclvsem Krka, o kateri
FranniJ^ šolska berila iz da ^J°žefovskih časov učila, Haki ”ra*ov iti rib bogata14.
izumrl0 Sk6raj Pred 100 leti
Sev ’ rit)e jim bodo pa morda kak«n stolctJu sledile, razen se K^Cga ,°8K>mnega sulca, da Tudi m°	bahali	z njim.
Krko VSC nePosredno okolje in v*	nag*° sPrcminja. Časa
Uka, SUanske8a naPredka trdi
izUmrJeetin?ndaLda m0ra lep0ta Ho	m	s to rornantič-
modr?!nthneiUalnostjo’V pravij0
mwLnj.ki kazalo v starem u tudi vsemu temu tedanje-
rair,A°^stvu ‘n lepoti naše umi-,£>oče kraljice Krke in vsem,
kotiček?^0 V zvczi’ P°svctitl ta
Tako, za pomnjenje! In da bomo morebiti čez desetletja tarnali, kako je škoda, ker ni smo storili tega, kar bi lahko!
A taka razmišljanja moramo pustiti tistim, ki lahko odvežejo mošnjo z novci...
Avtomlin
Naj mi bo oproščeno, ker sem skoval tako spakedranko, ki jo slovenski jezik ne pozna. Bržkone pa jo bo treba uvesti med naše izraze, če bodo mlini propadali tako kot zdaj.
Najnižji novomeški mlin, kjer je bila včasih tudi žaga, kajpak ne dela več.
Ko sem se pokazal pri Alojzu Zajcu, je dajal injekcijo prebodeni avtomobilski gumi, podmazal je dva avtomobilska sklopa, potem pa je imel nekaj minut časa za pomenek.
V	nekdanjem mlinu ima namreč Zajc zdaj pralnico avtomobilov in „flikanje“ avtomobilske obutve. Kjer so nekoč kamni mleli žito, perejo danes vodni curki umazane avtomobile. Kako se čas spreminja!
Zajc je bil nekoč mlinar, bil je pomočnik pri Zorku blizu Smarjetskih Toplic. Leta 1958 je prišel v Novo mesto. Takrat mlin ni več delal. Pet let je Še žagal, in ko so zasebne žage zaprli, je šel za leto dni v službo v
tovarno zdravil. Medtem je mlin ali žago, kakor hočete, preuredil v pralnico za avtomobile in zdaj že sedem ali osem let pere avtomobile. ’
„Za datume ne vem. Vem, kdaj je nedelja, kdaj smo prvega ... Za mlin je po svoje škoda, ampak so taki časi. Sin je strojni ključavničar, pred seboj ima še vojake in pomočniško dobo. Pogovarja se, da bi čez leta odprl šloserijo. Najbrž bo bolje tako. Pralnica da revmatizem.“
Tako govori mlinar, ki danes pere avtomobile!
Tudi mlin v Mačkovcu ne dela več. Mlinar se je preselil, v mlinu stanujejo drugi ljudje. Stavba je ogromna, skoraj gotovo največja od izvira sem. Na strehi se šopiri velika televizijska antena. Na vsej poti je bila prva, ki sva jo opazila!
Tako so vsi novomeški mlini nekaj posebnega, in vsi so si enaki v tem, da ne meljejo več .. .
Na verigah
,,Malenski“ Janez Rifelj v Lešnici 4. Mlinar s popoldansko obrtjo.
Takole pripoveduje: „Okrog 1770 so prišli Riflji z Blatnega klanca, iz Gorenjske. Pravijo, da je bil mlin postavljen okrog leta
1700. Mislim, da je bil last sti-škega samostana ali pa še bolj verjetno Starega gradu. Bajnof je imel Mačkovec, otoški grof je imel Otočec in Lešnica naj bi potemtakem bila od Starega gradu.
Zdaj je v tem- mlinu že naš četrti rod. Pred mano so bili France, Janez in Jože. Za mano ne bo nikogar. Sin je v službi v „Krki“, pravi, da mlinar ne bo.' Ena hči je omožena, druga se v Novem mestu uči v trgovini. Mlinarjev pa manjka, to vam povem! Dosti dela bi imeli. Sam sem pa bolj kmet.. .“
Tudi mlin v Lešnici sodi med posebneže. Ne potrebuje zapornic, da spusti vodo med kolesja. Voda teče neprestano po kanalu, kolesa pa so na verigah. Uteži jih držijo v zraku, in kadar je potrebno, spusti mlinar poljubno kolo v vodo.
En kamen je brez kolesa, ker je les segnil. Pred mlinom stoji zdaj železno kolo, ki ga bo Rifelj postavil namesto segni-tega lesenega.
Če ga bo postavil, ker dela le popoldan. In ker za njim ne bo nikogar, ki bi mlel.
Morda pa ga bo vseeno postavil, ker je mlin v Lešnici daleč po Krki edini mlin, ki še dela.
Če ne štejemo mlina na Otočcu. Ne tistega, kjer je bila tudi žaga: tisti ne dela več. *
Dela tisti, turistični!
Mlin za turiste
To je mlin za turiste. Najprej je bil tak, kakršni so mlini po Krki. Postavili so ga ob vodi. Prej ni bil nikoli mlin, prej je bil grad. Ampak mlinarji tega turističnega mlina so znali tako izborno spuščati in dvigati zapornice in vrteti turistična kolesa, da so nosili svojo moko (beri: svoje dopuste in denar) ljudje — turisti bolj pogosto, kot je mlin mogel mleti.
Zato so se mlinarji odločili in so. začeli graditi mline tudi više v breg, ob cesti, po kateri vozijo avtomobili V nekdanje mline so vozili samo konji...
Zdaj mlini meljejo turiste. Tisti, ki nosijo v ta mlin, prinašajo denarje, še bolj pogosto pa devize. Več ko je deviz, raje imajo mlinarji svoj mlin. ,
Zgodba je podobna tisti o mlinarju, ki je v njegovem mlinu hudič mlel. Če so le tisti, ki so nosili žito, prinesli tudi polič vina.
V	tem mlinu na Otočcu pa mlinarji ponujajo polič vina tistim, ki pridejo vanj. *
Zaradi tega bi lahko rekli,
ima morebiti tudi tu hudič svoje prste vmes?
In morda tudi zato, ker se ta mlin širi in širi — in ni izključeno, da se bo razširil tudi na nekdanji novomeški Seidlov mlin! - medtem ko se drugi mlini, v katerih meljejo moko, manjšajo in starajo, gubajo in kvarijo, kolesa pa se ustavljajo.
Morebiti je v tem pisanju kanček žalosti za starimi mlini. Morebiti bi imel pisec raje od modernih mlinov na Krki stara kolesa, ki bi se počasi vrtela v bistri, žuboreči vodi.
Ampak danes so moderni mlini. Tako je in nič se ne da pomagati!
Zato sem se pri samostanu na Strugah skoraj pokrižal. „Ne, ker bi bil veren, pač pa, ker sem želel, da bi se mlinska kolesa še vrtela. Če je bilo to narobe, naj mi sestre de Notre Dame, ki prebivajo tam, zares oproste.
Namesto konca
Trudni so zdaj mlini ob Krki, utrujeni od časa in napredka: njihove lesene lopate so se obrabile, nimajo več moči, da bi mlele čas, mline in moko. Žalostno bodo čez čas obrnili otroci kdaj pa kdaj cvileče kolo, mah že obrašča les, vodne zapornice so vse bolj redko odprte. '
>
dolenjK^
mmđmn
„Kdo mi je grablje naredil? Fistrov Tone, tisti, ki vsako jutro prvi vstane v vasi. Vidiš, Pepa, mi je dejal zadnjič, spati ne morem, pa se dvignem, kaj malega pojem in popijem , kozarec ali dva jabolčnika, pa orodje v roko. Ko drugi vstanete, imam par grabelj že gotovih ..Fištrov Tone v Orehovcu, tik na zadnjih obronkih Opatove gore. Tako mi ga je pred meseci opisala znanka. „Saj ga menda poznate, za odbornika je v Krškem ...“
Fištrov Tone. Pa ne menda odbornik Anton Penca iz Orehovca nad Kostanjevico? Tisti, ki je razdrl že mnogo okroglih in oglatih na sejah krške občinske skupščine, še več pa izven vseh sej in uradnih srečanj? Tisti, ki mu dobro tečeta jezik in pero, če je treba? Da, prav tisti! Nasmeh naju je v petek popoldne hitro zbližal, ko sem vstopil v malo kolarsko delavnico, desno od veže v njegovi domačiji na Orehovcu.
,J*a nič ne pišite o meni, jaz nisem za take stvari. se je otepal, ko sem ga povabil na razgovor. Moral sem začeti drugače. Sredi prostora je stal lep hrastov če-briček. Koliko da stane, sem vprašal, pa me je hitro izplačal:
„Saj ga ne 'uoste kupili! No, trideset starih jurjev bo. Da ni veliko, pravite? Za tistega, ki nima denarja, je to drago, saj veste..."
Pa sva bila sredi živahne razprave, ki bi hitro napolnila celo časopisno stran in še kaj več. Anton Penca obdeluje les kot samouk. Samo zemlja bi dala družini premalo. Škaf, čeber, brento, kosišče, grablje in še marsikaj spretno ureže, sestavi, zgladi in poveže, da so ljudje veseli domačega rešitelja. .
„Očeta je ubila bukev v Opatovi gori, ko mi je bilo 13 let. Ene čižme sem imel takrat pa cajgaste hlače, za k maši in za v Šolo. Mati je sama vzdrževala grunt, čeprav je bila takrat, okoli 1933, huda gospodarska kriza. Življenje me je šolalo. Smreke, ki sem jih kot 16-letnik sadil pri takratni šumski, so zdaj že zrele. Veste, pa me jezi: še za tiste v domači hosti moram plačati, če jih hočem posekati, biološko amortizacijo. Sam sem jih sadil, obžel in okopaval, drugi pa naj bi zdaj
želi sadove? Ne, gozdni zakon mi ni všeč...“
Anton Penca se je razvnel. V spominih sva stopila v leta obnove, obveznih oddaj in razrezov. „Nobenega ne potrebujem v našo vas, sam bom zbral, kar smo dolžni oddati, sem dejal takrat in vedno smo oddali vse po predpisih, brez aktivista iz mesta... “
Prižge že drugo dravo in zadovoljno puha pod pajče-vinasti strop. „Pred desetimi leti sem v šali na sejah povedal to, kar se danes dogaja, o čemer je pisal in govoril Tito: da je treba kmetu pomagati Pred 10 ali 15 leti še motike nisem mogel kupiti Kmetijstvo je bUo ad akta. Zdaj je glede tega marsikaj zamujeno. Vsi so že Šli... V Orehovcu je 7 pobov, starih tja do 45 let, a nobena se noče več poročiti na kmetijo. Mar naj gredo pob je k pleterskim? Govoril sem o tem tudi z doktorjem Brilejem, tako kot z vaščanom, po domače in preprosto. Rekla sva: iz mest in vodstev bi morali organizatorji med ljudi, tako da jih nihče ne bi pričakoval Potem bi videli, kako narod diha..."
Fištrov Tone rad bere. Pravzaprav prebere vse, kar dobi, tudi uradno pošto, saj spretno pomeša tujko, če je potrebna, med kleno domačo govorico. Lep spomin mi bo ostal na obisk pri njem, zlasti še, ko je za konec povedal: „V 4 dnevih je 44 vaščanov Orehovca izkopalo 3 km jarka za novi vodovod Tri dni pred košnjo! Ali veste, kaj to po-
• o <<
meni?
Anton Penca ima na skrbi tudi vodovodni odbor. Ljudje mu zaupajo. Komu bi sicer? Rad se pošali, a v njegovem smehu in besedah je toliko grenkih resnic.
TONEGOŠNIK
V počastitev 29. obletnice ustanovitve brigade „Matija Gubec“ so v garniziji Milana Majcna v Novem mestu v torek spomenik Matiji Gubcu. Kip je garniziji v času, ko je tu služil vojaški rok, naredil vojak Pavel Hudek. Na sliki: Kip novomeške garnizije Joso Božić, ki se pogovaija z gostom, generalom Jadrijevičem. (Foto: J. Pezdj)
PRIHODNJE LETO DOMAČA -OKNA IZ AKRILNEGA STEKLA
IMV: 100.000 lastnih oken
'fclEDELjO
Tri naloge za domačo proizvodnjo oken iz akrilnega stekla - Novi izdelek omogoča bolj tekočo in cenejšo proizvodnjo prikolic v tovarnav v Novem mestu, Brežicah in Deinzu - Zmanjšan uvoz
S^OPOSTRE^ market V B>SW'u
Industrija motornih vozil bo v novomeški tovarni za proizvodnjo prikolic začela izdelovati tudi kompletna okna iz akrilnega stekla za prikolice. Ta velik delovni uspeh je eden izmed temeljev za dosego poslovnega uspeha v prihodnjem letu, kot ga je zastavil centralni delavski svet tovarne na seji 2. oktobra letos.
Pri širjenju lastne proizvod- Prva dva programa sta že bila nje podsiclopov za proizvodnjo uspešno uresničena in vpeljana
kar pa ni majhna zahteva. Prihodnje leto bo Industrija motornih vozil proizvedla 100.000 takih oken za lastne potrebe, za izvoz in delno za prodajo na domače tržišče.
Po čem 7 silvestrovanja
nekaterih najbolj znaJJ - raZ^jL-i na Kočevskem. V ce.naLJrje), v jV, voletnega menuja C^e onek°^ ^ | čena še cena za glasbo, P še za nekatere druge zaD ^ f
Največ bo veljalo	d^
motelu na Jasnici in sice - celiapy osebo. V hotelu Pugled ose^u, koliko nižja - 170 dm kavarni „Zvezda44 -u jn v „Restavraciji*4 v Kočevj ^uti darskem domu ZKGP ,,q d^ jij veljala vstopnina le 1 restaV^a ^ osebo. V preurejen1 ,q dH1
NAME bo rezervacija
osebo.	'
V večini obratov i^prod^ obiska še niso imeli vStopn!cnie$ vseh sedežev ozirom® imevia-nekaterih gostiščih	pravi
tudi za novo leto, * nuarja zvečer.	prj	Rib^
V ribniški gostanivej čanu44 (bivša ,,Restayj*cja oset> silvestrovanje 120 d."Vtje“. Igrali bodo „Ribniški fa*»w
prikolic je IMV pred leti začel tudi z osvajanjem tehnologije za izdelavo kompletnih oken. Naloga ni bila lahka: namesto navadnega je bilo treba uporabiti akrilno steklo, kije bolj znano po udomačenem izrazu pleksi steklo, okna imajo posebne kovinske okvire namesto lesenih, pri izdelavi oken je treba uporabiti posebno tehnologijo toplotnega oblikovanja. Izvedba tega načrta je bila predvidena v treh stopnjah:	izdelava	okenskih
okvirjev, izdelava oken — oblikovanje in lepljenje in proizvodnja akrilnega stekla.
v redno proizvodnjo. Bila sta pogoj za prehod na lastno proizvodnjo kompletnih oken.
IMV uveljavlja tudi že lastna okna v posebno zahtevnih izvedbah. Okna in stekla morajo namreč biti v vsaki zahodni državi posebej homologirana,
Namesto novoletnih čestitk poslovnim prijateljem je sklenil svet delovne skupnosti Dolenjskega lista prispevati 1000 dinarjev za gradnjo otroških vrtcev v novomeški občini.
Za vrtce!
Občinski sindikalni svet, občinska konferenca ZK in občinska konferenca SZDL Ribnica so poslale vsem delovnim organizacijam priporočilo, naj sredstva, namenjena za dedka Mraza in novoletna darila namenijo v sklad za otroške varstvene ustanove v Ribnici. Omenjene politične organizacije so kot prve v ta sklad darovale vsaka po 500 dinarjev.	K.	O.
Dodelava kovinskega okenskega okvira v oddelku proizvodnje prikolic IMV v Novem mestu (Foto: M. Vesel)
Obisk vojni ^
V okviru medzletn^,a^)dila vJd
pina 40 Novomeščano - cb boto, 16. decembra, čn0 šol ■
bo obiskala Vojnote -odro^U, mladinci iz medzletneg	-j-
bodo pomerili v	in	^
poslušali bodo nekaj oavni program.
Z Ano Jančevo sva gulila klopi v petem, šestem, sedmem in osmem razredu. V šolo je hodila iz vasi, sedem kilometrov oddaljene od našega mesta. Doma je imela zgarano mamo in tuberkuloznega očeta, ki ga je pobralo pred leti. Njtna mama je ostala sama in po moževi smrti je še bolj zlezla v kup. Z Ano sta garali na s kamenjem posejani zemlji, iz katere sta hoteli iztisniti več, kot je bila pripravljena dati. Tako je bilo nekaj let. Nato sem kdaj pa kdaj, posebno ob nedeljah, srečeval zgrbljeno ženico, Anino mamo. Bila je redkobesedna, a kadar je spregovorila, je tekla beseda le o Anici, njeni Anici. Edina hčerkica, bogastvo njeno in sreča, je odšla v Nemčijo, se tam poročila z nekim bogatim tovarnarjem, dobila otroke, zdaj ima že lepo hišo,
Zgodba o Ani
dolgo ostala dom«- ,« ^ je j „Nein, mislim:	(
Tffi?£g~iZ'
pri VAS. Schm“B'*: V tak« >
NU v Nemčiji. S««d's^avt(, f
majhno je vse. v * *	. t v i
mobilih se počutm^ ^ ^
konzenri. Pa «ste eUrlaub
jame. Ja, ja. 1*' ‘	. bo0i
mi je lo pri VAS. Kaje * s svoj im mustang0.™ v Italijo ali Spamjo. AlUs * besser kot pri	^ Je,
meine Mutter, stara je tečna. Pa povsod čakanje, g kakšen dolgčas. Be ^
Nemčija je veselo...
Novoletni drevesček br svečk je se naprej čvekaj, meni pa je bilo d°v°lj-se trudim, da te pozabim,
Solka Ana Jančeva hčerka kmečkih staršev m žena b
•"•“^SSoASFOUC
velik avto in sploh lepo živi. Njej, materi, piše, ji pošilja denar in hrepeni po vasi s cerkvijo vrh hriba, po travniku za revno bajto .. .
In spominjam se Ane Jan-čeve, preproste deklice s črnimi kitkami in z rožasto pokrpano oblekco. V šolski nalogi je z ljubeznijo pisala o hišicah, s slamo kritih, o Sivki, ki muka v hlevu, o otroških igrah; zbijali so kozo, se igrali tate in žendarje, se skrivali ter lovili po pašnikih. Tako Ano Jančevo sem nosil v spominu vsa leta, ko je nisem videl.
Med zadnjimi prazniki je bilo. Ko sem na pošti oddajal
telegram, me je nekdo potrepljal po rami. Sprva smejočega se obraza nisem poznal, a ko je spregovoril, sem prepoznal glas. Ana Jančeva! Brez črnih kitk, v blond izdaji. Nad umetnimi trepalnicami modra, pod njimi črna, ustnice krvavo rdeče kot paradajz sredi sezone. Telo je imela prekrito z belimi hlačami in z rdečo bluzo. Na prsih so ji bingljale plastične češnje. Bila je še najbolj podobna novoletnemu dre-veščku, le svečice so manjkale. Po globokem pogovoru o veliki vročini, ki nas tare, o mestnih čenčah, o rojstvih in smrti sem jo nagovoril, če bo
Ko še vsa vas spi.