275. It®®. izhaja pasen ResžeSJ In praznikov vsak dan ob 1©. uri dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi: Prostor 1X55 mm po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 3. Pri večjem nr,- V U i’ 'šili && i ročilu popust. 4SD3E2Z2ES PoSfnina pieeana v gejevim. gej- Posamezna Štet«, so par = K 1-20, I. w p©fied©II©k 5- decembra 1$2t. ym TesetcKsKa 0?. 312. Naročnina: Po pošli ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 330, za pol leta K 168, za četrt leta K 84, za mesec K 28. Za inozemstvo mesečno K 45, letno K 540. Reklamacijo za list so poštnine proste. UpravniStvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1., Učiteljska tiskarna. 'C.-,,- isfe&iSli® lyg©sl®¥. s®cilsin® “ €i@ifi®kratitoe stranke. 33* Klerikalci bi radi komandirali. Velika domišljija jc najlepša čednost naših klerikalcev. Še vedno sc dcmišljujejo, da bodo komandirali ves svet kakor v srednjem veku. Tudi v Avstriji so še imeli velik vpliv in so takorekoe vladali v imenu habsburške dinastije, ker jim je ta popolnoma zaupala. Ta leta so pa minila. Materijaina vprašanja, vprašanja eksistence je postalo močnejše kakor cerkvena politična organizacija, zato pa Rineva vpliv nje dostojanstvenikov v javnem življenju. Ni nobeife pomoči zoper ta preobrat. Kljub temu pa si klerikalci še vedno domišljujejo, da bodo kdaj igrali še prve gosli v politiki. Nedvomno imajo še veliko zaslombo v kapitalistih in pri nevednih ljudeh, toda čutijo pa, da se jim občutno iz-podmikajc tla. V strahu, da se ta proces izvrši, ki se bo kljub temu izvršil, bevskajo in lajajo okolo se- be kakor ščeue in hočejo, da bi takrat, ko sami vodijo politiko proti tej ali oni stranki, proti tej ali oni osebi, ves svet kričal z njimi. To je velika domišljija. Najprej so stranke samostojne, dalje pa tudi nimajo nobenega interesa, da bi pomagali taki stranki kakor je klerikalna, na noge. Socijalna demokracija ni dekla klerikalizma in ne nobene druge stranke nikdar bila in nikdar ne sme biti. Če klerikalci še tako farbajo svoje čitatelje o kakršnihkoli zvezah s to ali ono meščansko stranko, je to grda laž, ki jo morejo verovati le naivni čitatelji klerikalnega časopisja. Naša stranka ima svojo politiko in svojo socijalistično taktiko in jo tudi lahko vedno utemelji. Ponižala bi sepa, če bi poslušala klerikalne kričače in delala pod vplivom njih smernic. Trboveljski premogokopii! dražbi se !e zahotelo rudarske stavke. Pred kratkim smo poročali o plačilnem gibanju uradništva in pod-nradništva. Postopanje Trboveljske premogokopne družbe je že gotovo naši javnosti dobro znano, s kakimi argumenti stopi vedno pred obravnavo, kadar gre za izboljšanja živ-ljenskega položaja njenih uslužbencev. Pri obravanavi omenjenih zahtev so družbeni zastopniki dokazovali, da ima družba pretečeno polletje 35 milijonov izgube!! To pa, češ, ker vlada ne dovoli družbi prostega izvoza v Italijo. Od sedanje produkcije da porabi družba za domačo potrebo 15%, država prejema za železniške potrebe od 60 do 70% premoga, katere plačuje po nizki ceni. Preostaja pa družbi samo od 20 do 25% za zasebni promet, kar ji ne zadostuje, da bi produktivne stroške krila, tein manj pa še na kako izboljšanje plač pristala, dokler ji vlada ne dovoli višjih cen za premo«-, oziroma prostega izvoza. Na izjavo delegatov pri obravnavi, da jim je znano, da imajo tudi dclavci svoje zahteve^ vložene za zvišanje doklad, so družbeni zastopniki odgovorili, da se tudi na delavske zahteve ne bo pristalo. Kakor rečeno, tako tudi storjeno. 9°t°yo je še javnosti v spominu disciplinirano mezdno gibanje rudarjev, ki se je končalo 12. januarja t. !. Uspeh stavke jc bil, da je ministrstvo za šume in rude v zvezi z ministrstvom za socijalno politiko poslalo ministerijelno komisijo, katera je imela nalog, da se prepriča iz računskih knjig, ali je upravičena dražbina zahteva po zvišanju cen na premog ali ne. Znano nam je iz po- Znano je da je bosansko rudarstvo ravno v istem času stavkalo kakor naše in da je stavko oblast popolnoma razbila in da je rudarstvo danes v Bosni že v slabšem položaju kakor rudarstvo v Sloveniji. Ali je bilo potemtakem sploh mogoče pričakovati drugačnega izida obravnav ako družba oziroma rudniško glavarstvo v Ljubljani dobiva direktno nalogo za znižanje delavskih plač?! S težko nestrpnostjo čaka danes družbino uradništvo in poduradni-štvo, katero je svoje zadnje upanje stavilo na kr. namestnika v Ljubljani, da posreduje v Belgradu pri centralni vladi v njegovi zadeiv. Še z večjo nestrpnostjo pa rudarji pričakujejo odgovora ministra za rude in šume. dr. Križmana na stavljeno interpelacijo, ki vprašuje: Jeli je minister pripravljen naročiti rudniškemu glavarstvu v Ljubljani, da takoj določi draginjske doklade po točki 8. navedene kolektivne pogodbe? Sodeč po vseh dosedanjih znamenjih bo moral minister dvojno ulogo igrati, ali pa svojo avtoriteto poteptati! Toliko o tej reči. K članku »Zopet škandal Trboveljske družbe?« z dne 29. novembra t 1. v št. 271 »Napreja« pa ugotavljamo, da je res, da hoče Trboveljska premogokopna družba izvajati pasivno rezistenco s tem, da sa- Komisija jc dne 19. januarja ugo- S Podlag‘..obeh fnvfH nnirnrfhn kntorn in nhvrvn-i ' obravnav, katere so se vršile z Ila po^°f!bo’ katcra je obvcmi ! družbo, je razvidno, da družba le pod teni pogojem pristane na zvišanje plač, če ji vlada dovoli prosti izvoz premoga v Italijo ter višje cene za premog.' Družba lioče s podvojeno silo plačilno gibanje uradništva, pod-uradnišiva in delavstva v svojo ko-i i s t izrabiti, na tihem pa misli delavstvo s svojo trdovratnostjo v teh neznosnih časih in tej draginji pognati v stavko! V prihodnjič bomo obširno poročali še o tem, da družba že celega pol leta vodi pasivno rezistenco v produkciji s premogom. Resnica je, da je v zalogi nad 5000 (pet tisoč) vozov premoga. Ali kaj je to v zim- Upamo, da bo naš poslaniški klub z vso paznostjo čuval nad vsemi temi dogodki. Kako bo centralna vlada nastopila zoper škandalozno početje družbe? Ali bo čuvala vladno av- ročil komisije, ki je ugotovila razne računske manipulacije, Kako zna družba neupravičeno in umetno produktivne stroške za premog povišati oziroma svoj dobitek prikrivati. Rezultat komisije je bil, da je vladi Stavila predlog, naj sc cene premoga znižajo; ne pa povišajo, kakor je družba zahtevala in zahteva. ioritetor Kdo bo odločeval? Tuje* zemska družba ali minister za rude in šume? Aii bo delavstvo prisiljeno, misliti na svojo lastno usodo?! Rešite zadevo ugodno, dokler, je čas! T^Iia voda breg dere! Rudar. Neznosno davčno izsesavanje delavstva in privatnega nameščenca. za družbo in za delavstvo v revirjih. Sredi novembra se jc v resnici po daljšem odlašanja odločilo rudniško glavarstvo sklicati obravnavo glede povišanja draginjskili doklad. Kako je obravnava potekla, dokazuje nam v prvi vrsti že interpelacija sodruga dr. M. Koruna z dne 20. 11. t. 1. na ministrstvo za šume in rude. Torej kakor pri obravnavi zahtev uradnikov, tako je družba odklonila in poteptala pogodbo z delavci, na katero je bila sama pristala’ Poročilo delegatov rudarske zadruge II. skupine se je šele pozneje poročalo, da ima družba tekom zadnjega pol leta 32 milijonov izgube, in da ne more pristati na nikako povišanje doklad. Najbolj zanimivo jc pa — kar nas jc pripravilo do tega, da poročamo javno delavstvu Trboveljske dražbe, da je višji ravnatelj Hefnrih obvestil delegate v nekem pismu z ozirern na odredbo ministrstva za rude in šume, da naj družbino vodstvo gleda na to, da bo svojemu delavstvu plače izenačilo s plačami rudarstva državnih rudnikov v Bosni i Hercegovini! Prejeli smo in objavljamo: Že pred časom smo poudarjali na tem mestu, da delavci in privatni nameščenci nimamo penzije, nimamo nobenih drugih ugodnosti, temveč da nas čaka na starost sigurna — beraška palica. Ko nam opešajo moči, tedaj moramo na cesto ali pa kvečjemu v sirotišnico. Apelirali smo, naj se upošteva naše stanje pri odmeri davkov, ker ob današnji draginji si ne moremo nabaviti niti obleke, kako naj bi si šele prihranili za starost! Davčno breme, ki nas izsesava, jc neznosno, plačilni nalogi osebno-dehodninskega davka naravnost de-fcarino;! Več delavcev m privatnih nameščencev. Po poročilih, ki so prihajala zadnje dni iz Belgrada, je bilo posneti, da se vlada bistveno ne rekonstruira.' Največ je šlo za Pribi-čevečevo notranje ministrstvo. Ra-• so se bili že vdali, toda premislili so si in zahtevajo sedaj mi- _ ____ nistrstvo za notranje stvari iznova. skem času, ko se po mestih šole, za- i Vlada jc nato podala v soboto demi- vodi in gledališča zapirajo zaradi siio, ki jo je kralj sprejel. Kralj je pomanjkanja premoga. Delavstvo v rudnikih mora pa v delovnih dneh počivati doma brez zaslužka! Organizirano železniško osobje obveščamo, da se v Trbovljah raznaša govorica, da železničarji (!) izvajajo pasivno rezistenco ter da zaradi tega promet iti vagoni zaostajajo. Prepričani smo, da se te govorice nalašč raznašajo in da so naro- > Kakor se v obveščenih krogih go cene. (Slišali smo jih najprej od paz- ( vori, je g. Pašič izjavil, da je mogo-niškega osobja.) * ča samo ena koalicija, kakor je ob- Kralj je nato zaslišal predsednika skupščine dr, Ribarja, pozneje tudi predsednike klubov demokrata Davidoviča, ia ministra Pribičeviča. V tej situaciji je pač jasno, da igrajo v križi glavno vlogo osebnosti, ki so v naši politiki karakteristikon vsega političnega življenja. LDU Belgrad, 4. dec. (ZNU.) stajala do sedaj. On se ne proti vi tc« inu, da se ta koalicija razširi, ako bi vstopil v vlado kak klub, ki sode-, luje v parlamentu. LDU Belgrad, 4. dec. (ZNU.) Včeraj popoldne je g. Pašič naznanil osrednjemu odboru radikalne stranke ostavko vlade. Radikalni klub je izdal nastopni komunike: Po sestanku 27. oktobra se zastopniki radikalnega in demokratskega kluba niso sestali do včeraj predpol« dne, da nadaljujejo začeta pogajanja, ker jc ta čas trajalo posvetovanje v demokratskem klubu. Včeraj dne 2. t. m. je bil drugi sestanek, na katerem je g. Davidovič naznanil še nekatere zahteve svojega kluba, kakor tudi listo kandidatov demokratske stranke za člane novega kabineta, ako bi prišlo do tega, kakor razdelitev ministrskih resortov. LISTEK. Ouy de Maupassant: Biseružca. (Dalje.) Bil sem popolnoma zmešan. V enem trenotku mi je švignilo tisoč misli, tisoč domnev skozi glavo. Ali so hoteli, da izberem eno izmed Chantslovih gospodičen? Ali jo bilo to sredstvo, da izvedo, kateri dajem prednost ? Ali je bil to s strani staršev rahel migljaj za poroko? Misel na poroko leži v vsaki hiši, kjer imajo hčere, v zraku, in se skriva v vseh mogočih oblikah in oddih. Navdajala me je strašna bojazen, da se kompromitiram, hkrati pa neodo-Ijiva boječnost impram korektnim in nedostopnim gospodičnam. Da ni izbral eno izjued njiju na rovaš druge, da bi jo ločil od sestre, se mi je zdelo ravno tako težko, kakor voliti med dvema kapljicama vode. In strah, spustiti se v zadevo, ki bi me zoper mojo voljo, popolnoma lahno 1 po vrsti takih neznatnih okoHščin, kakor jc podelitev kraljevske časti, mogla privesti v zakon, me je navdajala s strašno zadrego. Nenadoma pa mi je prišlo razsvetljenje in ponudil sem simbolično punčko gospodični Bisernici. Začetkoma je bilo vse presenečeno, potem pa so pohvalili brez dvorna moj okus in^ kričali kakor nori: »Bravo!« in »Živela kraljica?« Ubogo staro dekle pa ni prav vedelo, kaj se mu je zgodilo. Drhtelo je in v zadregi jecljalo: »Toda ne ... vendar ne... jaz ne... prosim, jaz ne ... jaz ne, prosim...« 1 edaj sem pogledal prvič v svojem življenju gospodično Bisernico in sc vprašal, kdo je pravzaprav. Bil sem navajen videti jo v tej hiši, kakor vidimo star naslanjač, na katerega sedamo že izza detiustva, ne da bi kedaj natančneje opazovali. Nekega dne, ne vemo zakaj, mogoče jc zdrknil na stol solnčni žarek, sc nenadoma vprašamo: »Kako čuden je pravzaprav stol« in odkrijemo da je stol izrezljal umetnik in da je mo- j rala biti prevleka nekoč čudovito I krasna. Doslej ni vzbudila gospodič-: na Bisernica v meni niti najmanjše pozornosti. Spadala je k Chantalo/i družini, to je bilo vse, kar sem Vedel o nji. Toda, na kak način ji je pripadala. Bdo je veliko, suhljato bitje, ki si je na vse kripjje prizadevalo, da ostane neopaženo, ki pa vendar ni bilo brez pomena. Ravnali so z njo prijateljsko, bolje kakor s poslom, a še dolgo ne tako kakor s sorodnico. Hipoma so mi padle v oči tudi razne nijanse, kako so občevali z njo in katerih doslej nisem opazi!. Gospa Chantalova jo je imenovala -Bisernica:-, gospod Chantal jo je naziva! le gospodično v nekem, kakor sc mi je zdelo, spoštljivejšem tonu, in mladi deklici sta jo klicali »gospodična Bisernica«. Opazoval sem jo. Koliko je bila stara? Štirideset let? Da, gotovo. Nekako štirideset let. Nenadoma sem to opazil. Česala, oblačila in lišpala se je na precej smešen način, vendar pa ni napravljala smešnega vtiska, lastna ji je bila neka preprosta, na- ravna ljubkost, ljubkost, katero si je očividno prizadevala skriti. Kako čudit o bitje! Kako le jc bilo, da je že prej nisem opazil? Njena frizura je bila v resnici smešna z mnogimi majhnimi kodrci, kakor jih nosijo stare device. Vendar pa se je bomo pod temi lasmi veliko, mirno čelo, ki sta ga rezali dve brazdi, dve gubi, ki sta govorili o dolgotrajni žalosti, in sijali dve veliki, blagi modri očesi, plahi, boječi, skromni, dve lepi otroški očesi, ki sta znali gledati osuplo-, kakor oči čisto mladega, svežega dekletca, ki sta govorili o mladostnih čustvih in o togi, ki se Je mnogokrat zrcalila v njih, ne da bi ju mogla skaliti. Obraz je bil nežen in lin, eden izmed obrazov, ki so kakor ugasli, ne da bi bili goreli, in ki niso zveneli radi utrujenja in velikega vznemirjenja v življenju. Kako mična usta! Kako lepi zobje! Vendar je imel vsakdo vtis, da se ne upa smejati. Ne da bi pravzaprav vedel čemu, sem jo primerjal z gosno Chantalovo. Gotovo, gospo- j dična Bisernica, jc izglodala bolje, ‘ j lepše, tisočkrat lepše, finejše, odlič« j neje in ponosnejc. I 1 o opazovanje me je samega pre« senctilo. Natočili so šampanjca. Po-1 dal sem kraljici svojo čašo z dobro | pogojenim poklonom. Videl sem, da ; bi si bila najraje skrila obraz v pr-■ tič: potem pa je le orosila svoje ustne z jasnim vinom, in vsa dnrlia | je vzkliknila: »Kraljica pije! Kraljica pije!«. Popolnoma je zardel i m pcgoltovala. Vse se je smejalo; toda : videl sem, kako zelo so jo vsi v hiši ljubili. , Komaj je bil obed pri kraju, mo Je prijel gospod Chantal pod pazduho. Prišla je ura njegove cigare, ura. ki jo je imel za sveto. Ako je bil sam, je šel navadno ven na izprehod. Kjer je pokadil svojo cigaro. Ako » > Je imel pri kosilu goste, jih jc vedel v sobo za biljard, kjer so pušili in igrali. Ta dan jc bilo v sobi za biljard radi praznika celo zakurjeno. Moj stari prijatelj jc prijel za kej in ga skrbno nadrgnU s kredo. Potem Je dejal: »Začni, dečko!« (Dalje prih.) Stran 2. NAPREJ, Siev. 275. Predsednik radikalnega kluba je poročilo vzel na znanje in ko je včeraj popoldne o tein obvestil poslanski klub, je naznanil nekatere pripombe na nove predloge demokratskega kluba in dal g. Davidovi-či» na znanje, da sc mora vodstvo | notranje politike prepustiti radlkal-j ni stranki, kakor je to klub zahteval od vsega početka. O. Davidovič je te zahteve radikalne stranke naznanil svojemu klubu z izjavo, da se bodo povodom teh žalitev pogajanja mogla nadaljevati. Seia zakonodajnega odbora. LDU. Belgrad, 2. dec. 21. sejo zakonodajnega odbora jc otvoril predsednik vc. Trifunovič. Sprejete so bile uredbe ministrstva za šume in rude v celoti o lovskih kartali in uvrščenju gozdnih čuvajev v uradniške kategorije. Te uredbe so sprejeta definitivno. — Odbor preide na uredbe o zavarovanju delavcev. O. dr Markovič želi, da bi o priliki tega tako važnega zakona čul ekspo-ze ministra za socijalno politiko ali onih. ki so sodelovali pri izdelovanju tega zakona. Minister za socijalno politiko dr. Kukovec odgovori m: poziv dr. Markoviča: So trije načrti v treh skupinah, ki ima vsaka zase zopet večje število raznih oddelkov, ki so združeni vsi skupaj in predlagani kot en zakonski načrt, Tu je 1. zavarovanje delavcev, 2. zaščite delavcev in 3. inšpekcija dela.. Zavarovanje delavcev ni nič novega v naši državi. Obstojalo je tudi prej v Mazilih krajih. Minister veli. da je sprejel sistem, ki je veljal za največji del našega sedanjega ozemlja, v Vojvodini, Hrvatski in Slavoniji, ker se zdi, da je ta sistem modernejši, kakor sistem v Sloveniji in Dalmaciji. Tu so imeli delavci dve tretjini uprave v svojih rokah. eiK) tretjino pa delodajalci, dočini je na Hrvatskem in v Slavoniji veljata pariteta. Minister pravi, da je v sporazumu z zastopniki delavskih zbornic (!) sprejel drugi princip, ker morajo oni, ki plačujejo, t. J. delodajalci, imeti enako pravico pri ravnanju z denarjem za zavarovanje delavcev. Za sedaj misli, da je potrebna ena centralna institucija za vso državo, in to je predvideno v tem žakonu. Druga skupina predložerrh zakonov se tiče zaščite delavcev, la so uredbe, ki so obstajale dose-daj, koncentrirane v eno uredbo, ker so iste tvarine. Ta uredba o zaščiti delavcev sc tiče v prvi vrsti delovnega časa. Potrebno ie, da se sedaj sprejme deseturni delovni čas, Samo v tvorniških in rudniških velepodjetjih se obdrži osemurno delo. Druga inštitucija, ki jo vsebuje ta zakon o zaščiti delavcev, je delavska zbornica. V Srbiji je ta institucija že obstajala in se je raztegnila na vse kraje. Predložena inštitucija, delavska borza, j3 organizirana in unificirana, kolikor je mogoče. Tretja materija je obravnavana pod naslovom: inšpekcija dela. Ta inšpekcija ima za sedaj smoter, da brani delavce izkoriščanja. Gre za tem. da regulira delovni čas, regulira delo žensk, otrok in mladine ter nedeljski odmor, ki je običajen v vsej državi. — G. Divac smatra, da je treba z zadovoljstvom pozdraviti te zdtoue o zavarovanju delavcev, kakor iilt predlaga minister za sosljal-no politiko. V načelu sprejema ta zakon, dasi se z njim na mora str'.-njaii v vseh poedinostih. Zakon je pfeveč birokratski. Proti vi se paritet v upravi. Smatra, da je to čisto delavska ustanova in dtf mora v njej delovati samo delavec. Zagovarja nadelo, da se mora v teh ustanovah bolj povdarjati samoupravni duh. — G. Moskoljevič (zemljoradnik) misli, da bi o tem važnem vprašanju morala sklepati vsa narodna skupščina. O tem bi morali sklepati zastopniki dela, v odboru pa je samo eden. Izjavi v imenu stranke, da bo podpiral zavarovanje delavcev in ščitil njihove interese — G. dr S im ra k protestira proti postopanju lastnikov proti delavcem, posebno v Bosni. Izrazi ?eljo. da se o tem sklepa v zakonodajnem odboru. Ne strinja se z dr. Markovičem, da bi se zavarovanje za starost, smrt in bolezen zavlačevalo. V imenu Jugoslovcnske-ga kluba izjavi, da bo glasoval v načelu za. — G. dr. Hohnjec v svojem govoru naglaša, da se pod krinko beja proti komunistom preganjajo nekomunistične delavske organizacije. Smatra, da mora ta zakon rešiti zakonodajni odbor. Stališče njegove stranke je, da se to zavarovanje razširi na poljedelske delavce- najemnike. —• O. minister za socijalno politiko dr. Kukovec js izjavil svoje zadovoljstvo radi pripravljenosti vseh strank, da se sprejme ta zakon. Pristaja na stališču gosp. dr. Markoviča, da je treba nekatere inštitucije, kakor n, pr. invalidsko zavarovanje, izločiti in potem sprejeti z resolucijo, da to stvar reši plenum zakonodajne skupščine. Kar se tiče izražene želje, da bi ta zakon obsegal tudi poljedelske najemnike, misli. da ta organizacija še ni tako razvita. da bi mogla biti sprejeta v to uredbo. — Pri glasovanju je bla uredba sprejeta. Seja se je zaključila ob 13 — Ob 17, popoldne je bila 22. seja zakonodajnega odbora, na kateri se je takoj po odobritvi zapisnika prejšnje seje vzela v špeci-jalni pretres uredba o zavarovanju delavcev. Ker ima ta zakon 24 poglavij, in vsako poglavje 100 členov, se je uredba pretresala po poglavjih. Ko je prvo poglavje bilo sprejeto no predlogu sekcije, se je pretresalo drugo poglavje, ki je bilo sprejeto z dodatkom g. Drofenika pri členu 6.. no katerem se imajo stalni poljedelski delavci in služabniki na isti način sprejeti v obvezno zavarovanje, kakor drugi delavci. Potem je bilo sprejeto 3., 4., 5. in 6. poglavje. Pri 7. poglavju je g. Divac predlagal, da se v členu 34., ki govori o upravnih troSkih, vstavi, da niora te troške prevzeti država, Država, ki to stvar organizira, mora v kakršnikoli obliki pri njej aktivno sodelovati. Na drug način bi to težko mogla storiti S predlogom g. Divca se ne strinjajo zemljoradniki in g. Moskoljevič. Minister za socijalno pelitiko dr. Kukovec izjavi, da je ta uredba plod dolgotrajnih razprav v ministrskih konferencah in brez ozira na to, da so ravno delavske organizacije v vseh državah zastopale stališče, da ne bi bilo preveč pod ingerenco oblasti, bi se moral ta zakon sprejeti, kakor ga je sprejela sekcija — Potem so bila sprejeta poglavja 7. do 15. Pri poglavju 16. Je g. Dl vas pri členu 126, o upravnem odboru za delavsko zavarovanje smatral, da bi v tem odboru marali hiti izključno samo delavci. Ako bi se to s*e sprejelo, bi morala biti \ odboru na vsak način dve tretjini delavcev In ena tretjina delodajalcev. Kar se tič-} nadzorstva, bi tam mogel trpeti par teti) dl.ivcev in delodajalcev, Ker je uprava zavarovanja čisto delavska ustanova. — G. Moskoljevič govori k členu 124., ki pravi: »Osrednji urad zi zavarovanje delavcev je načeloma javna ustanova. Njegovi samoupravni člani so: glavna skupščina, ravnateljstvo in nadzorovalni odbor.« Potemtakem se zdi, da je to samoupravna delavska korporacija, med tem ko po členu 120. ta ustu/a »u '■a-tnoupravno telo. V njem so zastopani na pol delavci in delodajalci in se zato protivl členu 124. Pridruži se g. Divacu In zahteva, da mora biti razmerje v glavnem odboru drugačno, da Imajo delodajalci eno tretjino, delavci pa dve tretjini, dočini more biti v nadzorstvu pariteta. — Ker bi pariteta pomenila, da bodo d 'lodajalci imeli velik vpliv v poslovanju, se tudi g. dr. Simrak strinja s tem. ker se boji. da bi sicer delodajalci mogli odpuščati delavce iz službe in jih šikanirati na razne načine. Minister dr Kukovec veli. da ta predlog ni mogoče sprejeti, ker je vsa ta inštitucija izdelana na podlagi paritete. Misli, da je ravno za delavski razred danes koristno, da se sprejme ta princip, ker bodo potem odpadle vse inkriminacije, da bi se ta inštitucija porabljala v dru&e svrhe, — Poročevalec Cubrovič govori za to, da se sistem paritete ne menja. Prvi razlog je ta, Ja je. ta sl-s»e.n pri nas nov in dokler se v praksi ne bo pokazalo »j';gcvo dele* vanje ,ni razloga, da bi se sprejela druga redakcija. Na drugi strani pa imajo delodajalci po svojci prispevkih pravico, da so v njej zastopani — Pri glasovanju je bilo pogla vje 10 .sprejeto v redakciji sekcije in se torej niso sprejele nobene izpre-membe. Nais*owe!§». ZASEBNI NAMEŠČENCI PRI KUMANRDIJU. LDU Belgrad, 3. dec. (ZNU.) Po iniciativi Zveze zasebnih nameščencev Jugoslavije je pod vodstvom .socialnodemokratskega poslanca dr. Koruna danes posredovalo odposlanstvo sestavljeno iz kandidatov organizacij zasebnih nameščencev, bančnih in drugih pisarniških uradnikov, trgovskih pomočnikov itd. pri ministru za finance dr. Kumanudiju in generalnem ravnatelju neposrednih davkov Vojoviču radi izpremembe začasnega zakona o proračunskih dvanajstinah in glede davka na dohodke zasebnih uradnikov. Odposlanstvo organiziranega zasebnega nameščenstva je hkrati obvestilo vse vladne in opo-zicijonalne poslanske klube o zahtevah zasebnega nameščenstva ter je dobilo jamstvo, da se dela na to, da se njihovim zahtevam ugodi. PO DEMONSTRACIJAH NA DUNAJU. LDU Dunaj, 2. dec. (DKU.) Kakor poroča »Korrespondenz Wil-helm“, so 74 oseb prijeli neposredno pri plenitvi in jih oddali deželnemu sodišču, 176 oseb so zaradi motenja hišnega miru, tatvine, poškodbe stvari in zaradi drugih deliktov naznanili kazenskemu sodišču; 16 oseb so kaznovali policijsko. LDU Dunaj, 2. dec. (DKU.) Kakor poroča „Lokal Korrespondcnz‘% so lastniki kavarn ob Ringu in onih obratov v notranjem mestu in v drugem okraju, ki so pri izgredih največ trpeli, prisiljeni, da zapro lokale za več tednov, nekateri celo za več mesecev. Davi je bilo odpuščeno osebje teh obratov. AVSTRIJSKI PROLETARIJAT ZA IZPUSTITEV JUGOSLOVANSKIH KOMUNISTIČNIH POSLANCEV. LDU Dunaj, 3. dec. (DKU.) Kakor poroča ,.Arbeiter Zeitung“, sc je zvečer v okrožnem delavskem svetu razpravljalo o političnem položaju. Soglasno se je sprejel predlog, da naj okrožni delavski svet podpira zahtevo, katere je deputa-cija demonstrantov v četrtek predložila vladi in da naj zahteva takojšnje njih udejstvitve. Nato se je soglasno sprejel predlog, ki zahteva Izpustitev bivših jugoslovensklh komunističnih poslancev. NEZAPOSLENOST V LONDONU NARAŠČA. LDU London, 3. dec. (DKU.) Število brezposelnih je zadnji teden naraslo na 1,832.400. LAKOTA V RUSIJI. LDU Moskva, 3. dec. (Brezžično.) V tatarski republiki vlada strahovita lakota. Poročila javljajo, da je umrlo tam že 4000 odraslih in 948 otrok od lakote. Položaj je vsak dan hujši. Izmirajo kar cele družine. Brttin© vesli. Č-irta javna seja ljubljanskega občinskega sv p« a se bo vršila v torek, dne 6. t m ob 5. uri popoldne. Med drugmii je na dnevnem redu več zanimivih samostalnih predlogov. Za načelnika ljubljanskega gasilnega in reševalnega društva Je bil soglasno izvoljen mag. uradnik g. Janko H o j a n, ki je tudi poslovodja Jugoslovanske gasilske zveze ter gasilske župe »Ljubljana". Dodatno k sobotni notici o požaru v skladiščih „Batkan-aM se nam poroča: V petek ponoči okoli 3. ure je izbruhnil v skladiščih »Balkana” na Dunajski cesti in sicer v prostorih, ki jih ima v najemu tvrdka Dular & Fabiani, požar, ki je napravil precejšnjo škodo, dasirav-no ga je nočni čuvaj „Balkana“ takoj zapazil ter je lastna požarna bramba javnih skladišč nemudoma stopila v akcijo. Ko je dospela na lice mesta še mestna požarna hram- ba In več okoliliških bramb, se je posrečilo, ogenj lokalizirati in ukrotiti. Takoj po izbruhu požara je bil na mestu tudi oddelek policijske straže pod poveljstvom častnika in oddelek vojaške straže, ki je deloma prevzel stražilo službo, deloma pa pomagal pri gasilnih delih. Škoda je znatna, vendar je krita z zavarovalnino. Vzrok požara še ni pojasnjen. Nenavaden dan v Beogradu. Beograjski listi z nekakim začudenim zadovoljstvom ugotavljajo, da je bil 29. november redek dan za Beograjčane. Tega dne se ni izvršila nobena tatvina, se ni dogodil noben umor, noben samomor, noben slučaj, da bi bil kak fiaker ali avtomobil povozil kakega človeka. Celo g. Pašič ni s svojim avtomobilom povozil nobenega novega otroka.,. Razpisana js služba veterinarskega referenta v Murski Soboti Natančnejša določila so razvidna iz razpisa v »Uradnem Listu«. Zalivala. Podpisani se najtopleje zahvaljujem vsem sodrugom in so-družicam cementne tovarne v Zidanem mostu, ki so ob moji dolgi bolezni nabrali in mi podelili znesek 514 kron. — Ivan Korošec. Direkcija državnih železnic v Zagrebu razpisuje za 15. decembra t. I. ponovno licitacijo za gradnjo inšpektorata državnih železnic v Ljubljani. Podrobnosti o tej licitaciji so objavljene v »Službenih No-vinah«. Izprememba postnih uradov Marija Snežna in Apače. S 15. decembrom 1921 se izločijo občine Drob-tiuci, Podgorje, Konjišče in Žigerce iz okoilša poštnega urada Marija Snežna in se priklopijo s 16. decembrom t. 1. okolišu poštnega urada Apače. — Hkrati se razširi selska dostava pri poštnem uradu Apače na kraje Žigerce, Miethsdorf, Drobtin-ci, Aublik, Podgorje in Konjišče. Dostavljalo se bo v teii krajih vsak torek. četrtek in soboto. Tedenski zdravstveni izkaz. V Ljubljani je umrlo v tednu od 20. do 26. novembra 22 oseb in v zavodih 13. rod‘.lo pa se jih je 23 in 3 mrtvorojene!. Izmed nalezljivih bolezni so v tem tednu nastopale davlca (2 slučaja), škerlatinka (l), griža (t) in ošpice (2).___________ ir^stnik Svofcodte. Zagorje. Proslava Cankarjevega spomina se bo vršila v Zagorju v sredo 7. t. m. ob 5. uri popoldne v dvorani g. Rih. Michelčiča. Predava g. Anton Podbevšek. V nedeljo 11. t. m. ob 4. uri popoldne pa priredi dramatični odsek »Svobode« Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi.« Splošna delavska Izobraževali«* zveza »Svoboda«, podružnica v Tržiču ponovi na praznik dne 8. decembra ob S. uri zvečer v dvorani Konsmnnega društva za Slovenijo (Delavski dom) dramatično predstavo »Kontrolor spalnih ^ vozov«. Burka v treh dejanjih. Francoski spisal Aleks. Bisen. PoslaveuU Fr. j Govekar. Cene običajne. Predpro-• daja vstopnic v trgovini Konstim-nega društva za Slovenijo. — Od~ ber »Svobode«, Tržič. ZacSruinišftvo* Danes, v pondeljek se prične ob 7. uri zvečer v Zadružnem domu predavanje o zadružništvu in o slovenski književnosti. Referirata ss. Uratnik in Cerkvenik. Vsi člani naših zadrug imajo k tem, kakor k vsem predavanjem zadružnega teče ja pristop. -- Zveza gospodarskih zadrug. U druženje jugoslovensklh oblikujočih umetnikov. Dne 23. novembra se je vršil v hotelu »Union« v Ljubljani ustanovni občni zbor strokovnega udruženja jugoslovenskih oblikujočih umetnikov. V novi odbor so Izvoljeni- Predsednik Rihard Jakopič, slikar; tajnik Saša Šantel, slikar; blagajnik Gojmir Anton Kos, slikar: odborniki: Josip Costapera-ria, arhitekt, Lojze Dolinar, kipar, Fran Tratnik, slikar in Ivan Vavpotič, slikar; namestnika: Maksim Gaspari, slikar in Ivan Zajec, kipar. Razuutega ie občni zbor izvolil tudi pet delegatov in njihove namestnike za zagrebški kongres, kateri se bo vršil od 8.—11. decembra t. I Sestanek • Slov. zdravniškega ; društva v I juhljanl se bo vršil v j petek, dne 9. k m. ob pol 5. uri po^' ; poldre na dennatologičnem oddelku j bolnice v Ljubljani. Razgovor radi j pogodbe z zavarovalnicami. Zadeva je zeio važna tudi kolege na de-; želi. — Odbor Československa Obec porada ve stredu dne 7. pros. 1921. v sokol. { dvorane Narod, domu „Mikulažsky; večirek“. Vstup na legitimace člen-, ske, sokolske a všech narod, kultur, spolku. Vstupne libovolne. Začasek o 20. hod. Darky se prijimaju na den zabavy od 14. hod. dale v sokoi. dvorane, k. Dobra žena in mati ima vedno nekoliko steklenic lekarnarja Feller-ja prijetno dišečega »Elsafluida« pri hiši. Dobro služi za drgnenje hrbta, rok, nog in celega teiesa, kot ko-smetikum za usta, kožo in glavo. Mnogo močnejši, izdatnejši in delu-| joči kakor francosko žganje. 3 dvoj-nate steklenice ali 1 špecijalno steklenico skupno z za motom in poštnino za 48 K pošilja: Eugen V Fel« ier, Stubica donja, Elsatrg št. 252, Hrvaško. be Konsumno društvo rudarjev v Hrastniku z. z o. z. Vabilo na občni zbor, ki se bo vršil v ne-; deljr.. dne 11. decembra 1921 ob 9. uri dopoldne v t:\ orani konsumtiega društva rudarjev v Hrastniku. D v. e v t. i red: 1. Citauje zarisnika zadnjega ob« čnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo računov za 1. 1920./21, 4. Poročilo nadzorstva in podelitev odveze načelstvu. 5. Razdelitev prebitkov. 6. Volitev i člana v načelstvo. 7. Volitev 3 članov v nadzor-* stvo. S. Predlogi ir. slučajnosti. Vstop imajo samo člani, ki vršo svoje dolžnosti Kapram društvu. Za načelstvo- Karel Malovrh. — Za nadzorstvo: Rejnik Franjo. 'Ss Fant, star 29 let, bivajoč v Ameriki, se želi seznaniti s slovenskim dekletom v starosti 18 do 27 let v svrho ženitve Ponudbe s sliko, ki se na zahtevo vrne, naj so pošljejo na: FRANC DOLENC, Slsly Fork, Comp. 16, Box 2, W. Va., Saveraa Amerika. ^________________________________________ -y za krmilo se razprodaja tudi v malih količinah po K 8'70 na Vrtači St. 5. Stavbna družba d. d. Li?.>nmwg«mry-n»iEnt3CTS««aac"-i»gi-g3: xaK3Ee*amxrm-n£*.- • . ni mm m m. 6 fEGISTKOVtSa Mtflitif i 6E£J[M ZAVEZO. =» «SK««IKE 2fl S©LS, ŽUPAM- sm im umm. Nnajštissa. KEJSE PIAK&TSS EN V&BELA zr SKOffiE in vEseuee LETNE ZAKLJUČKE NAiHOOCbNE^ UBSBS1 TISKANJ* ČASOPIS© KHS-8, BROŠUR STEREOTIP3JA. »Tim i st -i Kapital : 2©„©6® 080 kron. Rezerve okrog 6,009.6©© kmn. Slovenska eskomptna banka Podružnice: Hovomesto in Rakek. LfU&BSliEBIeS SsIClflfeurgOVa CŽSSCS Št. IzvrSifc vse fosndne transakcije najkulanineje. Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut — Eskompt menic, terjatev, faktur — Akreditivi — Borza. Izdajatelj- Ivan Mlinar, .Tisk Učiteljske tiskarne, v. Ljubljani, Odgovorni urednik: Maks Žagsir*