Natečaj
2013/2014

Mlac/i
sporočamo
odraslim
(D (g)
europa u šoli
RAZPIS PETNAJSTEGA NATEČAJA »EVROPA V ŠOLI« 2013/2014 »MLADI SPOROČAMO ODRASLIM«
in
PREGLED NAGRAJENK IN NAGRAJENCEV ŠTIRINAJSTEGA NATEČAJA »KOT EVROPSKI DRŽAVLJAN PRAVICE IN PRILOŽNOSTI IMAM -
KAKO DOBRO JIH POZNAM?«
Izdajatelj:
Zveza prijateljev mladine Slovenije Nacionalni odbor Evropa v šoli
Zanj:
Majda Struc, v.d. generalne sekretarke
Uredila:
Zdenka Premoša
Ilustracija in oblikovanje naslovnice: Alenka Vuk Trotovšek
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
37.015.31:7(082X0.034.2)
NATEČAJ Evropa v šoli (14 ; 2013-2014 ; Evropa)
Mladi sporočamo odraslim [Elektronski vir] : razpis petnajstega natečaja Evropa v šoli 2013/2014 Mladi sporočamo odraslim in pregled nagrajenk in nagrajencev štirinajstega natečaja Kot evropski državljan pravice in priložnosti imam - kako dobro jih poznam? / [uredila Zdenka Premoša]. - El. knjiga. - Ljubljana : Zveza prijateljev mladine Slovenije : Nacionalni odbor Evropa v šoli, 2014
ISBN 978-961-6331-50-0 (Zveza prijateljev mladine Slovenije, pdf)
1. Gl. stv. nasl. 2. Dodat. nasl. 3. Premoša, Zdenka
271501824
Oblikovanje in prelom: RM design d.o.o., Ljubljana
Januar 2014
KOORDINATORICA NATEČAJA V SLOVENIJI
KAZALO
Tema natečaja...............................................................................................................4
Razpis natečaja..............................................................................................................6
Pravila natečaja.............................................................................................................8
Predstavitev evropskega in slovenskega natečaja...................................................................10
Izbor vsakoletne teme natečaja.........................................................................................11
Članice in člani Nacionalnega odbora Evropa v šoli..................................................................11
Regijski koordinatorji.....................................................................................................12
Nosilci natečajev na državni ravni......................................................................................14
Informacije o natečaju...................................................................................................14
Nagrajenci natečaja »Kot evropski državljan pravice in priložnosti imam - kako dobro jih poznam?«........15
Literarni natečaj...........................................................................................................16
Likovni natečaj............................................................................................................33
Fotografski natečaj.......................................................................................................46
Video natečaj..............................................................................................................52
Natečaj raziskovalnih nalog in natečaj projektnih nalog............................................................55
Internetni natečaj.........................................................................................................58
Povezovalni natečaj......................................................................................................61
Utrinki s prireditev........................................................................................................63
Nagradni izlet - Obisk Evropskega parlamenta v Strasbourgu.....................................................67
Obrazci:....................................................................................................................68
Spremni list k ustvarjalnemu delu......................................................................................68
Zbirni obrazec za šole....................................................................................................69
Kvalitativna evalvacija natečaja Evropa v šoli 2013/2014.
70
Slovenski Nacionalni odbor natečaja Evropa v šoli je že nekaj let zapovrstjo osrednjo temo natečaja povezoval z vsakokratno temo evropskega leta, ki sta ga razpisovala Evropski parlament in Evropska komisija. Ker za leto 2014 nista razglasila skupne teme evropskega leta, se je odbor odločil za drugačen pristop pri izbiri teme natečaja. Temo lanskoletnega natečaja, povezano z letom evropskih državljanov, nadgrajujemo z letošnjo temo otroških parlamentov, Razmere v družbi, in z deseto obletnico vstopa Slovenije v Evropsko unijo, ki jo bomo obeleževali v letu 2014. Natečaj Evropa v šoli bo v šolskem letu 2013/2014 potekal pod naslovom Mladi sporočamo odraslim.
Natečaj Evropa v šoli še naprej ostaja samostojen program, ki pa ga bomo v tem šolskem letu na ustvarjalen način vsebinsko povezali z otroškimi parlamenti. S tem bomo okrepili cilje obeh programov in okrepili glas otrok in mladostnikov v slovenski in evropski družbi. Temo letošnjih otroških parlamentov so učenci izbrali sami in tako izrazili veliko skrb za aktualne razmere v družbi. V letošnjem natečaju želimo omogočiti tudi tistim učencem in dijakom, ki ne sodelujejo v otroških parlamentih, da v različnih izraznih oblikah (v pisni, slikovni, fotografski ali video obliki) v okviru natečaja Evropa v šoli predstavijo svoj pogled na aktualne družbene razmere, o katerih bodo sicer (besedno) razpravljali tudi njihovi vrstniki v otroških parlamentih.
V današnjem času skoraj vsak dan prihaja do sprememb, ki pomembno vplivajo na življenje otrok in odraslih. Od nas terjajo nove načine iskanja rešitev za kvalitetno in izpolnjujoče življenje. Človekovo dobro v globalnem svetu na najširši ravni opredeljujejo človekove in otrokove pravice, ki so zapisane v mnogih mednarodnih dokumentih ter v slovenski ustavi in zakonih. Vprašanje, ki se izpostavlja v današnjem času je, ali so posamezne pravice zagotovljene vsem, ali imajo posamezniki, zlasti otroci, priložnost izraziti svoje mnenje, ali se njihov glas sliši in ali je sprejet. Posamezniki lahko s svojo aktivno vlogo pomembno prispevajo k odgovornemu državljanstvu in tudi k spreminjanju obstoječih družbenih razmer. Vemo, da je pomembno, kako učenci in dijaki doživljajo svet, v katerem živijo. O aktualnih družbenih razmerah imajo svoje mnenje, vedo, kakšno družbo si želijo, imajo pa tudi veliko ustvarjalnih idej, kako bi lahko to dosegli. Zato jim želimo v okviru natečaja Evropa v šoli ponuditi priložnost, da v različnih izraznih oblikah izrazijo svoj pogled na življenje v današnjem svetu, v Evropski uniji, v Sloveniji. Ali so v današnji družbi slišani in sprejeti? Kaj želijo sporočiti tistim, ki sprejemajo odločitve na lokalni, državni in evropski ravni? Odločevalci bi morali ob sprejemanju odločitev poznati razmišljanja, stališča, predloge in priporočila mladih, torej tistega dela prebivalcev, ki še nima volilne pravice ter vzvodov moči in tako ne more vplivati na
odločitve, ki pa močno zadevajo tudi njih. Nacionalni odbor natečaja Evropa v šoli bo ob zaključku natečaja v sodelovanju z Varuhom človekovih pravic Republike Slovenije izdal publikacijo in s tem omogočil javno objavo izbranih ustvarjalnih del, ki bodo nastala v okviru natečaja, izbrana dela pa bodo objavljena tudi na spletni strani natečaja. Tako bodo odrasli spoznali osebna sporočila otrok in mladostnikov, izražena v literarni, likovni, fotografski, video ali drugačni obliki.
Izrazne možnosti
V letošnjem natečaju Evropa v šoli bodo učenci in dijaki izražali svoj odnos do družbenih dogajanj in svoje mnenje o njihovi vlogi v družbi prek literarnih del, likovnih izdelkov, fotografij, video prispevkov ali v različnih oblikah v okviru povezovalnega natečaja. Izbrali bodo lahko tisti način izražanja, ki jim bo omogočil najboljšo pot osebne interpretacije doživljanja osebnih in tudi družbenih razmer. Vsaka izbrana tematika ali problem, ki ga bo obravnaval posamezen učenec ali skupina učencev, je lahko osebno ali družbeno vprašanje, hkrati pa tudi vprašanje družbenih razmer v Evropi in v svetu.
Učence in dijake naj vodi razmišljanje o tem, kaj želijo sporočiti odraslim, tako splošni javnosti kot tudi tistim, ki imajo pomembno vlogo pri sprejemanju odločitev na različnih ravneh, od lokalne do globalne. Pisno sporočilo je lahko v obliki pisma in je lahko namenjeno izbrani osebi (npr. predsedniku države, predsednici vlade, varuhinji človekovih pravic, županu, predsedniku Evropske komisije, predsedniku Evropskega sveta); lahko je v esejski obliki, v pesmi, stripu ali kateri drugi literarni vrsti. Tudi likovno delo, fotografija ali video posnetek so lahko nosilci močnega sporočila. V okviru povezovalnega natečaja pa imajo učenci in dijaki priložnost, da med seboj delijo in primerjajo svoje izkušnje, stališča in sporočila in jih predstavijo v kakršni koli ustvarjalni obliki.
Možne vsebine
V ustvarjalnih delih bodo učenci in dijaki izražali svoja stališča do razmer v ožji ali širši družbeni skupnosti ter osebno interpretacijo teh razmer. Kakšen je njihov osebni odnos do ključnih vprašanj v družbi, kot so svoboda (nesvoboda), pravičnost (nepravičnost), poštenost (nepoštenost), enakopravnost, človeško dostojanstvo, nediskriminacija (diskriminacija), demokracija, pravice, dolžnosti, odgovornosti, medsebojna odvisnost, solidarnost, priložnosti. Seveda je njihov odnos do navedenih vprašanj odvisen od njihove starosti in zrelosti. Iz svoje perspektive zaznavajo (že desetletno) članstvo Slovenije v Evropski uniji. Ali se čutijo kot del Evrope? Kakšen je njihov
TEMA NATEČAJA
pogled na trenutne razmere v Evropski uniji? Razmišljali bodo o položaju Slovenije v Evropski uniji in o svoji vlogi evropskih državljanov. Pomembno bo njihovo kritično razmišljanje, zagovarjanje lastnih stališč in vrednot ter sporočanje teh odraslim.
Ovrednotili in predstavili bodo lahko tista družbena dogajanja, v katerih aktivno sodelujejo, so slišani in sprejeti, opozorili pa bodo lahko tudi na družbena dogajanja, ki so nepravična. Tako bo do izraza prišla tudi njihova sposobnost vživljanja v življenjske razmere drugih, solidarnost z njimi ter podpora tistim, katerih človekove pravice so teptane ali ogrožene. Preko ustvarjalnih del lahko opozorijo na položaj posameznikov ali nekaterih skupin ljudi, s katerimi se srečujejo (npr. tujci, socialno izključeni, begunci). Razmišljajo lahko o odgovornosti za lastna dejanja ter izražajo kritičen odnos do dejanj tistih posameznikov, ki so nepošteni, nepravični ali celo izkoriščevalski. Predstavijo lahko svojo vizijo pravične in solidarne družbe ter ideale enakopravnosti in svobode, osebno vizijo prihodnjega razvoja odnosov v družbi in širše v Evropski uniji ter svojo vlogo v njej. Predstavijo lahko svojo vizijo Slovenije v naslednjih desetih letih v Evropski uniji in razmišljajo o tem, kako bo tehnološki razvojvplival na družbene razmere. Kakšno družbo in kakšno Evropo si želijo? Kaj želijo sporočiti evropskim voditeljem? Opozorijo lahko na vprašanja, povezana s pravico do življenja v zdravem okolju, s čisto pitno vodo in kakovostno hrano. Razmišljajo lahko o temeljnih pravicah do življenja, svobode, pravicah in priložnostih, ki jih imajo kot evropski državljani, kot so denimo pravica do izobraževanja, do gibanja, do socialne varnosti, zdravstvenega varstva in aktivne politične udeležbe, in kako lahko te pravice prispevajo h kvalitetnemu življenju posameznika in družbe. Posamezne pravice lahko poskusijo povezati z odgovornostjo - kako odgovorno sodelovati z drugimi, da bomo skupaj pripomogli k oblikovanju takšnega sveta, kakršnega si želimo. Le s tem, da vzajemno sodelujemo in pri tem spoštujemo etična načela, lahko pristopimo k reševanju globalnih problemov, kakršno je recimo onesnaževanje okolja.
Tema letošnjega natečaja je načrtno široka, saj so aktualne družbene razmere, človekove pravice in priložnosti ter evropsko državljanstvo pomembne teme, ki segajo na mnogotera področja človekovega delovanja. Učenci bodo tako svobodnejši pri izbiri konkretne tematike, ki jo bodo lahko problemsko obdelali in prenesli na življenjsko situacijo, ki jo poznajo iz lokalnega okolja, ali pa ji bodo dodali evropsko dimenzijo. Učenci in dijaki lahko svoj pogled na svet, v katerem živijo, kaj v njem prepoznavajo kot dobro in kaj si želijo izboljšati, predstavijo v tisti izrazni obliki, preko katere se najlažje izražajo. Pomemben vidik letošnjega natečaja je sporočanje lastnega mnenja odraslim, predvsem tistim, ki s svojimi odločitvami krojijo sedanjost in prihodnost mladih.
Povezanost natečaja Evropa v šoli z otroškimi parlamenti in vloga mentorjev
Evropa v šoli ostaja samostojen natečaj s petimi področnimi natečaji: literarnim, likovnim, fotografskim, video in povezovalnim natečajem. Tema letošnjega natečaja je povezana s temo otroških parlamentov, vendar jo nadgrajuje s tem, da lokalni in nacionalni družbeni problematiki dodaja evropsko in globalno dimenzijo. V sodobnem času namreč vse močneje občutimo, da smo kot evropski državljani tudi del globalnega sveta, predvsem zaradi informacijskih in komunikacijskih procesov, prostega pretoka ljudi, blaga in kapitala, kar pomembno vpliva na razmere v družbi. Vsebinsko povezovanje obeh programov tako ponuja priložnost prepletanja različnih izraznih možnosti o podobni temi in s tem morda še bolj prispeva k izobraževanju za odgovorno državljanstvo in omogoča aktivno participacijo mladih. Mladi bodo na različne načine izrazili svoje poglede na aktualne družbene razmere na lokalni, nacionalni, evropski ali globalni ravni in se osredotočili na vprašanja, ki se jih dotikajo in do katerih imajo osebni odnos. Tako kot vsako leto bodo v okviru natečaja Evropa v šoli lahko sodelovali učenci in dijaki od prvega razreda osnovne šole do zadnjega letnika srednje šole. V literarnem, likovnem in povezovalnem natečaju bodo lahko sodelovali učenci vseh štirih starostnih skupin (prvo, drugo, tretje triletje osnovne šole in srednja šola), pri fotografskem in video natečaju pa učenci tretjega triletja osnovne šole in srednješolci.
Mentorji natečaja Evropa v šoli se lahko povežejo z mentorji otroških parlamentov in tako timsko pristopijo k spodbujanju učencev in dijakov k razmišljanju o razmerah v družbi. Pripravili smo tudi nekaj uporabnih gradiv, ki bodo mentorjem v pomoč pri razmišljanju o možnih ožjih vsebinah v okviru letošnjega natečaja. Mentorji bodo imeli tudi letos izjemno pomembno vlogo pri usmerjanju učencev in dijakov, da jih bodo na njim razumljiv način spodbudili k razmišljanju o aktualnih družbenih razmerah in k ustvarjalnemu izražanju njihovih izkušenj, doživljanj, pogledov in mnenj. Verjamemo, da bodo našli prave načine, kako z učenci pristopiti k vprašanjem o aktualnih družbenih razmerah, zato se veselimo ustvarjalnih del, ki bodo vsebovala pomembna sporočila mladih.
Prijazno vabljeni k sodelovanju!
Nacionalni odbor natečaja Evropa v šoli
MLADI SPOROČAMO ODRASLIM
Razpis natečaja
Pozivamo osnovnošolke, osnovnošolce, srednješolke in srednješolce ter njihove mentorice in mentorje k sodelovanju pri pripravi literarnih, likovnih, fotografskih in video del ter povezovalnih projektov na razpisano temo »Mladi sporočamo odraslim«. Razpisanih je pet področnih natečajev v štirih starostnih skupinah. Natančne informacije o natečajih najdete v tabeli na naslednji strani.
MLADI SPOROČAMO ODRASLIM Uporabna gradiva za mentorje
PRIROČNIK OTROŠKIH PARLAMENTOV: »Razmere v družbi«
http://www.zpms.si/programi/otroski-parlament
Na spletni strani Zveze prijateljev mladine Slovenije, pri programu Otroških parlamentov pod letošnjo parlamentarno temo najdete priročnik namenjen mentorjem. Priročnik obravnava temo »Razmere v družbi« in vam je lahko v pomoč pri razmišljanju in ustvarjanju v okviru letošnjega natečaja.
PREDAVANJA NA SEMINARJU LANSKOLETNEGA NATEČAJA EVROPA V ŠOLI: »Kot evropski državljan pravice in priložnosti imam - kako dobro jih poznam?«
http://www.evropavsoli.si/naslovnica/230-predstavitve-s-seminarja-evropa-v-oli
V pomoč pri ustvarjanju na letošnjo temo so vam lahko v pomoč tudi predstavitve iz seminarja za mentorje, ki je lani potekal v okviru natečaja Evropa v šoli na temo »Kot evropski državljan pravice in priložnosti imam-kako dobro jih poznam?«
ZBORNIK KONFERENCE SIDRO - SOCIALNA IN DRŽAVLJANSKA ODGOVORNOST
http://www.zrss.si/sidro/files/SIDRO2013-zbornik.pdf
Na spletni strani Nacionalne konference Socialne in državljanske odgovornosti - Sidro najdete zbornik konference, ki je potekala 10. oktobra 2013 na Brdu pri Kranju.
Zbornik izpostavlja razumevanje državljanstva v današnjem času. Spremenjene družbene razmere terjajo ponovne razmisleke o vlogi posameznika kot državljana. Za spremembe na boljše ni dovolj le to, da posameznik pozna svoje pravice in dolžnosti, temveč je pomembno, da aktivno soustvarja svet, v katerem živi. Možnost aktivnega soustvarjanja vseh je pogoj za ustvarjanje bolj vključujoče družbe, zato ima vzgojno-izobraževalni sistem pomembno vlogo pri spodbujanju mladih za aktivno državljanstvo.
RAZPIS NATEČAJA
NATEČAJ	NAVODILA	KRITERIJI OCENJEVANJA	STAROSTNE SKUPINE	MAKS. ŠTEVILO UČENCEV
LITERARNI NATEČAJ	•	IZBIRA PODNASLOVA, TEME IN LITERARNE ZVRSTI (spis, pesem, strip, pismo, scenarij, grafit, slikopis ...) je lastna ustvarjalcu/ustvarjalki. •	OBLIKA DELA: napisano (lastnoročno ali natipkano) na največ dveh A4 straneh (prva in druga triada OŠ) oziroma na štirih A4 straneh (tretja triada in srednja šola).	1.	Jezikovna spretnost in vešče ubeseden lasten pogled, občutek ali izkušnja. 2.	Razvit lasten literarni izraz ob različnih literarnih postopkih, zvrsteh in žanrih, upoštevajoč njihove zakonitosti. 3.	Izpričana izvirnost in duhovitost, sporočilnost, empatija v osebnem razmišljanju, razvijanju teme in nakazovanju lastnih rešitev.	•	prva triada OŠ (1.-3. razred) •	druga triada OŠ (4.-6. razred) •	tretja triada OŠ (7.-9. razred) •	srednja šola	posameznik (1)
LIKOVNI NATEČAJ	•	TEHNIKA: poljubna risarska, slikarska ali grafična. •	VELIKOST FORMATA: največ 50 x 70 cm (B2). •	ODDAJA DEL: likovni prispevki naj bodo brez podložnega kartona (paspartu), poslani naj bodo v ovoju, ki jih bo zavaroval in naj ne bodo zviti v tulcu.	1.	Ustvarjalnost (občutek za likovno temo in fleksibilnost). 2.	Likovni jezik (barvna kompozicija, izvirnost oblikovane predstavitve teme, ustreznost izbora likovnih elementov). 3.	Likovni doživljaj (ustrezen vizualni znak za temo, osredotočenost na temo in likovni motiv, ekspresivnost, ustvarjalna domišljija). 4.	Likovno znanje (izvedbena likovna tehnika).	•	prva triada OŠ (1.-3. razred) •	druga triada OŠ (4.-6. razred) •	tretja triada OŠ (7.-9. razred) •	srednja šola	posameznik (1)
FOTOGRAFSKI NATEČAJ	•	VELIKOST FOTOGRAFIJ: najmanj 13 x 18 cm. •	FOTOGRAFSKA TEHNIKA: klasična črno - bela ali barvna. •	STAROST FOTOGRAFIJ: ne smejo biti starejše od dveh let. •	ODDAJA FOTOGRAFIJ: na podložnem kartonu (paspartu) ali v ovoju, ki jih zavaruje.	1.	Ustvarjalnost. 2.	Oblikovnost, kompozicija. 3.	Vizualni učinek. 4.	Ekspresivnost, osebni pečat avtorja. 5.	Sporočilnost.	•	tretja triada OŠ (7.-9. razred) •	srednja šola	posameznik (1)
VIDEO NATEČAJ	•	DOLŽINA FILMA: do 10 minut. •	NOSILCI SLIKE: DVD •	KATEGORIJA/ZVRST: prosto (animacija, dokumentarni film, eksperimentalni film, oglas, igrani film .)	1.	Ideja in sporočilnost. 2.	Izvirnost. 3.	Režija. 4.	Montaža. 5.	Kamera, zvok in kakovost posnetka.	•	tretja triada OŠ (7.-9. razred) •	srednja šola	posameznik ali skupina (največ trije učenci/ učenke ali dijaki/dijakinje) (1-3)
POVEZOVALNI NATEČAJ	•	Povezovanje osnovne in srednje šole ali šole in dijaškega doma, ki skupaj pripravita in izvedeta aktivnost ali projekt na temo natečaja. •	Obe sodelujoči šoli za izvedbo aktivnosti ali projekta uporabita različne izrazne možnosti. Lahko povezujejo področne natečaje ali druge zvrsti ustvarjanja (umetniško, tehniško, inovativno ali drugo področje). •	Sodelujoči šoli oddata skupno pisno poročilo, iz katerega je razvidno upoštevanje kriterijev tega natečaja. Priložena morajo biti vsa dokazila v najbolj ustrezni obliki (v fizični ali elektronski obliki).	1.	Izvirnost. 2.	Odstotek aktivno sodelujočih učencev glede na število učencev na šoli. 3.	Multidisciplinarnost (združevanje več področij in metod ustvarjanja). 4.	Rezultati (trajnost, vpliv na okolico). 5.	Aktivnost na tematski strani Evropa v šoli na Facebooku (objava novic, slik, poročanje o natečaju, komentarji itd).	• osnovna in srednja šola	ni določeno
1. SODELOVANJE NA NATEČAJU
KDO LAHKO SODELUJE NA KATEREM NATEČAJU?
•	Na natečaju lahko sodelujejo učenke in učenci1 osnovnih in srednjih šol ter dijaških domov v Republiki Sloveniji in šol s slovenskim učnim jezikom v tujini.
•	Posamezni učenec lahko sodeluje na vseh področnih natečajih.
-	LITERARNI in LIKOVNI NATEČAJ:
v literarnem in likovnem natečaju lahko sodelujejo posamezniki z enim delom.
-	VIDEO NATEČAJ:
v video natečaju lahko sodelujejo posamezniki, pari ali skupine s tremi člani. Sodelujejo lahko z enim video posnetkom.
-	FOTOGRAFSKI NATEČAJ:
v fotografskem natečaju sodelujejo posamezniki. Sodelujejo lahko z več deli, ki tvorijo smiselno celoto (opus).
-	POVEZOVALNI NATEČAJ:
sodelujejo lahko le skupine, v katerih sodelujejo učenci dveh ali več šol - osnovne in srednje šole ali šole in dijaškega doma. Povezovalni natečaj poteka le na državni ravni, zato poročilo o rezultatih povezovalnega natečaja mentorji posredujejo nacionalni koordinatorici natečaja, ZPMS.
1 Izraz učenci se nanaša na učence in dijake. V nadaljevanju bomo zaradi večje preglednosti uporabljali moško obliko učenci.
ODDAJA IN OPREMLJENOST DEL
1.	Rok za oddajo vseh del literarnega, likovnega, fotografskega in video natečaja na naslov regijskih koordinatorjev je 14. februar 2014.
2.	Dela povezovalnega natečaja morajo prispeti na naslov nacionalnega koordinatorja (Zveza prijateljev mladine Slovenije, Miklošičeva 16, 1000 Ljubljana) do 7. marca 2014.
3.	Vsa dela, ki bodo ustvarjena v okviru natečaja, morajo biti opremljena s spremnim listom. Spremni list mora biti priložen tako, da bo prispel (v primeru uvrstitve na državno raven) do nacionalnega koordinatorja, ZPMS. Obrazec najdete v tej publikaciji na strani 68 ali na spletni strani www.evropavsoli.si. Dela, ki ne bodo opremljena z zahtevano prilogo, bodo izločena iz izbora.
4.	Iz spremnega lista, ki velja kot prijavnica na natečaj, morajo biti jasno razvidni avtor/avtorji, mentor/ mentorji, šola/šole, naslov dela in kontaktni podatki mentorja/mentorjev. Pri fotografskih delih morata biti na spremnem listu zapisana tudi število del v opusu in njihov opis.
5.	Vsa oddana dela morajo vsebinsko ustrezati temi natečaja »Mladi sporočamo odraslim«. Znotraj te teme lahko učenci poljubno izberejo naslov svojega dela.
6.	Organizator natečaja ne prevzema odgovornosti za morebitne poškodbe del, nastalih pred prejemom.
7.	Organizator natečaja si pridržuje pravico do reprodukcije, razstavljanja in objavljanja vseh del, prispelih na natečaj. Del ne bo vračal.
2. POTEK NATEČAJA
Ocenjevanje del, nastalih v okviru natečaja, poteka na treh ravneh:
•	na ravni šole,
•	na ravni regije in
•	na ravni države.
ŠOLSKA RAVEN NATEČAJA
Na šolah poteka ustvarjalno delo učencev, ki ga vodijo mentorji. Šole izbrana najboljša ustvarjalna dela ocenijo glede na podane kriterije iz razpisa natečaja.
Šola lahko pošlje na regijski izbor največ pet izbranih likovnih del, pet izbranih literarnih del in pet izbranih video del za posamezno starostno skupino. Na fotografski natečaj lahko šola pošlje največ pet fotografij oziroma opusov enega ali več avtorjev/avtoric za posamezno starostno skupino.
Šole pošljejo dela na naslov regijskega koordinatorja natečaja najkasneje do petka, 14. februarja 2014. Posredovana dela morajo biti opremljena s spremnim listom. Posredovanim delom mora biti priložen tudi zbirni obrazec za šole, ki je objavljen v publikaciji na strani 69 in na spletni strani www.evropavsoli.si
Po koncu natečaja mentorji izpolnijo evalvacijski vprašalnik, ki ga bomo po koncu natečaja objavili na spletni strani www.evropavsoli.si in na facebookovi strani natečaja Evropa v šoli (www.facebook.com/Evropavsoli). Šole same poskrbijo za potrebna soglasja staršev za sodelovanje učencev v natečaju in jih ne prilagajo v pisni obliki.
REGIJSKA RAVEN NATEČAJA
Regijski koordinatorji natečaja oblikujejo ocenjevalne komisije (za literarna, likovna, fotografska in video dela), ki ocenijo prispela dela in naredijo izbor.
Regijski koordinatorji pošljejo izbrana dela s spremnimi listi in seznam učencev, ki so se uvrstili na državno raven (z imeni avtorjev, naslovi del in imeni mentorjev) državnim ocenjevalnim komisijam najkasneje do 7. marca 2014. Iz vsake od treh osnovnošolskih starostnih skupin lahko pošljejo največ toliko del, kolikor bo sodelujočih osnovnih šol v posamezni starostni skupini (npr. če bo likovna dela v starostni skupini druge triade poslalo na regijsko raven deset osnovnih šol, bo regijska ocenjevalna komisija med prispelimi deli za to starostno skupino izbrala največ deset likovnih del za državno raven).
V srednješolski starostni skupini lahko komisije izberejo in pošljejo dvakrat toliko del, kolikor je sodelujočih srednjih šol v regiji.
Regijski koordinatorji do 7. marca 2014 posredujejo nacionalni koordinatorici natečaja, ZPMS, informacijo o številu na regijski ravni sodelujočih šol (osnovnih in srednjih šol ter dijaških domov), število sodelujočih učencev in mentorjev (OŠ, SŠ, DD). Obrazec najdete v tej publikaciji na strani 70 ali na spletni strani www.evropavsoli.si.
Regijski koordinatorji bodo s strani Nacionalnega odbora natečaja najkasneje do 28. marca 2014 obveščeni o nagrajencih na nacionalni ravni. Regijski koordinatorji bodo o izboru obvestili nagrajenke in nagrajence ter njihove mentorice in mentorje.
DRŽAVNA RAVEN NATEČAJA
Vsa likovna, literarna, fotografska, video dela, ki so poslana državnim ocenjevalnim komisijam, morajo predhodno skozi šolski in regijski izbor. Izjema so le dela povezovalnega natečaja, ki jih bo ocenjevala le državna komisija.
Državne ocenjevalne komisije najkasneje do 26. marca 2014 ocenijo vsa prispela dela in izberejo nagrajence. Svojo odločitev posredujejo Nacionalnemu odboru Evropa v šoli, ki deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije.
Nacionalni odbor najkasneje do 28. marca 2014 obvesti regijske koordinatorje o rezultatih natečaja.
O nacionalni podelitvi priznanj nagrajencem na državni ravni bodo mentorji in mentorice pravočasno obveščeni s strani regijskih koordinatorjev in preko spletne strani natečaja. Vsi nagrajenci na državni ravni bodo prejeli diplome Nacionalnega odbora natečaja in nagrade. V okviru povezovalnega natečaja bo Nacionalni odbor za najboljše delo nagrajenima šolama podelil znak »Najbolj ustvarjalna osnovna šola v natečaju Evropa v šoli 2013/2014« in »Najbolj ustvarjalna srednja šola v natečaju Evropa v šoli 2013/2014«.
Predstavitev evropskega in slovenskega natečaja
Natečaj poteka v Evropi že od leta 1953. V Sloveniji natečaj organizira Nacionalni odbor natečaja, ki deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije. V njem sodelujejo nevladne in vladne organizacije, ki delujejo na področju mednarodnega sodelovanja, izobraževanja, evropskih povezav, mladine ter učitelji iz osnovnih in srednjih šol, prav tako pa tudi predstavniki organizacij, ki so prevzele regijsko koordinacijo natečaja. V večini primerov so to zveze in društva prijateljev mladine ter Evropska hiša v Mariboru za Štajersko regijo. Nacionalno koordinacijo natečaja je leta 2005 prevzela Zveza prijateljev mladine Slovenije, pred tem pa je koordinacijo vodil Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope v Ljubljani. Bil je pobudnik vseslovenskega nacionalnega projekta, ki ga je pred tem v manjšem številu šol v Sloveniji vodila Evropska hiša Maribor. V natečaju sodelujejo učenci osnovnih in srednjih šol, dijaških domov in šol s prilagojenim programom ter slovenskih šol v zamejstvu. Na natečaju vsako leto sodeluje več kot 10.000 mladih.
Cilji natečaja:
Zamisel o združeni Evropi, Evropi miru in blaginje je nastala med drugim zato, da ne bi nikoli več prišlo do strahotnih dogodkov, ki smo jim bili priča v zgodovini. Le če si bomo posamezniki, narodi in države prizadevali ohraniti mir, povečati blaginjo, krepiti medsebojno solidarnost in sožitje ter razvijali demokratično ureditev s spoštovanjem človekovih pravic vsakogar, bomo presegli stoletne konflikte in sprejeli izzive prihodnosti. Razvoj naše celine je odvisen predvsem od nas, prebivalcev Evrope, zlasti od mladih. Razvoj bodo namreč sooblikovali predvsem tisti, ki danes sedijo v šolskih klopeh. Zato je še toliko pomembneje, da mladi razumejo bistvo evropske ideje in razvijejo zavest o tem, da so tudi prebivalci Evrope. Sprejeli naj bi jo kot del svojega kulturnega in civilizacijskega okolja. Pri tem ostaja temeljnega pomena zavest o pripadnosti lastni kulturni tradiciji, da bi bili mladi sposobni spoštovati in ceniti kulturno, jezikovno in civilizacijsko raznolikost Evrope.
Temeljni cilj natečaja je učenkam in učencem osnovnih šol ter dijakinjam in dijakom srednjih šol posredovati temeljna znanja in vedenja o nekaterih vprašanjih, ki so pomembna za lokalno okolje in hkrati za vse Evropejce. Omogočiti jim želimo možnosti raznovrstnih oblik izražanja njihovega osebnega odnosa do teh vprašanj v skladu z njihovimi sposobnostmi, starostjo in ravnjo razumevanja družbenih procesov. Natečaj naj bi prispeval k ustvarjalnemu soočenju z družbenimi problemi, s katerimi se spopadamo doma, v Evropi in v svetu, ter krepitvi medsebojnega razumevanja, strpnosti in solidarnosti med ljudmi, narodi, etničnimi in jezikovnimi skupinami ter verskimi skupnostmi. S pridobivanjem novih znanj in vedenj ter spodbujanjem kritičnega odnosa do dogajanj v ožjem in širšem okolju si želimo v okviru natečaja prispevati k razvijanju ustvarjalnosti, zmožnosti samostojnega, kritičnega mišljenja in presojanja mladih. Poleg tega je cilj natečaja tudi spodbujanje doživljanja in izražanja na vseh področjih umetnostnih zvrsti, zlasti na jezikovnem, likovnem, fotografskem in video področju.
Natečaj »Evropa v šoli« predstavlja dodatno možnost doseganja ciljev formalnega in namernega izobraževalnega procesa ter nudi drugačen in predvsem zanimiv način spodbujanja otrok in mladih, da razmišljajo o nekaterih aktualnih vprašanjih, o smiselnosti sodelovanja med posamezniki in narodi. Na zanimiv in starostni stopnji otrok in mladostnikov primeren način skuša širiti evropsko zavest.
Natečaj »Evropa v šoli« predstavlja svojevrstno obliko participacije mladih v sodobni družbi, kajti mladim daje možnost, da nam odraslim v umetniški in ustvarjalni govorici povedo, kar čutijo, razmišljajo, ocenjujejo ali predlagajo.
Z vključevanjem aktualnih evropskih tem v šolske programe prispeva natečaj k razvijanju osebnih in družbenih spretnosti in znanj, kompetenc, s katerimi se bodo mladi lahko odzivali na izzive modernih družb v razširjeni Evropi.
IZBOR VSAKOLETNE TEME NATEČAJA ČLANICE IN ČLANI NACIONALNEGA ODBORA EVROPA V ŠOLI
Izbor vsakoletne teme natečaja
Vsakoletno temo natečaja izbere Nacionalni odbor natečaja Evropa v šoli. V zadnjih letih se odbor pridružuje odločitvi EU, ki razglasi temo evropskega leta in temi prilagodi vsebinsko naravnanost in slogan natečaja. Ker za leto 2014 EU ni določila teme evropskega leta, je Nacionalni odbor sam izbral temo natečaja 2013/2014, ki je Mladi sporočamo odraslim.
Dosedanje teme natečaja Evropa v šoli za slovenske šolarje so bile: :
1999/2000: Združeni Evropi naproti: izziv zame, državljana 21. stoletja
2000/2001: Lepše okolje - lepša Evropa
2001/2002: Naša zgodovina - naša evropska prihodnost
2002/2003: Različni in enaki živimo skupaj v Evropi in na planetu zemlja
2003/2004: Evropa skozi kulturo in šport v Evropskem letu Izobraževanje skozi šport
2004/2005: Sem državljanka - sem državljan v spreminjajoči se Evropi v Evropskem letu izobraževanja
za demokratično državljanstvo 2005/2006: Sodelovanje v Evropi različnosti v Evropskem letu državljanske kulture in
evropskem letu državljanstva skozi izobraževanje 2006/2007: Enake možnosti za vse - enakost spolov v Evropskem letu enakih možnosti 2007/2008: Medkulturni dialog - druge kulture me bogatijo v Evropskem letu medkulturnega dialoga 2008/2009: Imam idejo v Evropskem letu ustvarjalnosti in inovativnosti
2009/2010: Poiščimo nove priložnosti v Evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti 2010/2011: Prostovoljstvo - voljan pomagati v Evropskem letu prostovoljstva
2011/2012: Jaz tebi radost - ti meni modrost v Evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti 2012/2013: Kot evropski državljan pravice in priložnosti imam - kako dobro jih poznam?
Članice in člani nacionalnega odbora Evropa v šoli
1.	Polona Gradišek - predsednica Nacionalnega odbora natečaja Evropa v šoli, ZPMS
2.	Liana Kalčina - podpredsednica Nacionalnega odbora, Urad Varuha človekovih pravic RS
3.	Majda Struc - Zveza prijateljev mladine Slovenije - nacionalna koordinatorica projekta
4.	Branko Jelen - Evropska hiša Nova Gorica
5.	Zdenka Premoša - Zveza prijateljev mladine Slovenije
6.	Marko Koprivc - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
7.	Eva Jurman - Zavod Republike Slovenije za šolstvo
8.	Barbara Zupan - Urad RS za mladino
9.	Mateja Trupej - Evropski parlament - Informacijska pisarna za Slovenijo
10.	Lidija Herek - Urad vlade RS za komuniciranje
11.	Jože Gornik - Društvo Mladinski ceh
12.	Ana Pangos - Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana, koordinatorica za Obalno kraško regijo
13.	Barbara Kobale - Evropska hiša Maribor, koordinatorica za Štajersko
14.	Boštjan Smukavec - Zveza društev prijateljev mladine Jesenice, koordinator za Gorenjsko
15.	Cvetka Temlin - Društvo prijateljev mladine Murska Sobota, koordinatorica za Pomurje
16.	Dragica Poznič - Društvo prijateljev mladine Celje, koordinatorica za celjsko regijo
17.	Iva Devetak - Medobčinsko društvo prijateljev mladine za Goriško, koordinatorica za Severno Primorsko
18.	Janez Pavlin - Društvo prijateljev mladine Mojca Novo mesto, koordinator za Dolenjsko
19.	Jurij Šarman - Center interesnih dejavnosti Ptuj, koordinator za Spodnje Podravje
20.	Kristina Kovač - Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, koordinatorica za Savinjsko-Šaleško območje
21.	Lilijana Oplotnik - Občinska zveza prijateljev mladine Hrastnik, koordinatorica za Zasavje
22.	Mojca Dolšak - Društvo prijateljev mladine Piran, koordinatorica za Južno Primorsko
23.	Patricija Frlan - Društvo prijateljev mladine Cerknica, koordinatorica za Notranjsko
24.	Simona Grabner - Društvo prijateljev mladine Koroške, koordinatorica za Koroško
25.	Tanja Povšič - Mestna zveza prijateljev mladine Ljubljana, koordinatorica za Ljubljano z okolico
26.	Uroš Brezovšek - Zveza prijateljev mladine Krško, koordinator za Posavje
27.	Vladka Škof - Društvo prijateljev mladine Metlika, koordinatorica za Belo Krajino
Regijski koordinatorji
REGIJSKO OBMOČJE
KOORDINATOR
Tel./Faks/E-pošta
SEVERNA PRIMORSKA
MDPM za Goriško Bazoviška 4 5000 NOVA GORICA
Iva Devetak
tel.: 05 333 46 80 mob.: 041 650 691 zpm-ng@amis.net
OBČINE
Bovec, Kobarid, Tolmin Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Brda, Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko Ajdovščina, Vipava
JUŽNA PRIMORSKA
DPM Piran
Rozmanova 7, p.p. 89 6330 PIRAN
Mojca Dolšak
mob.: 031 381 765 dpm.piran@gmail.com
Koper, Izola, Piran
OBALNO KRAŠKA REGIJA
MDPM Sežana Partizanska 18 6210 SEŽANA
Ana Pangos	tel.: 05 734 14 86
tel.: 05 730 13 40 drustvo.prijateljev@siol.net
Komen, Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina
NOTRANJSKA
DPM Notranjska Cesta 4. maja 1380 CERKNICA
Patricija Frlan
tel.: 01 709 60 06 mob.: 040 900 434 dpm.cerknica@siol.net
Vrhnika, Logatec, Postojna, Cerknica, Bloke, Pivka, Loška dolina, Ilirska Bistrica
GORENJSKA
ZDPM Jesenice Pod gozdom 2 4270 JESENICE
Boštjan Smukavec
tel.: 04 583 10 94 zdpmjesenice@gmail.com
Kranjska Gora, Jesenice, Bled, Žirovnica, Radovljica, Bohinj, Tržič, Jezersko, Preddvor, Naklo, Šenčur, Železniki, Cerklje na Gorenjskem, Kranj, Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Žiri
ZASAVJE
OZPM Hrastnik Log 3
1430 HRASTNIK
Lilijana Oplotnik
tel.: 03 564 23 78 telefaks: 03 564 23 73 krchrastnik@siol.net
Trbovlje, Zagorje ob Savi, Hrastnik, Litija
DOLENJSKA
DPM Mojca Novo mesto Rozmanova ulica 10 8000 NOVO MESTO
Janez Pavlin
tel.: 07 337 14 70 telefaks: 07 337 14 71 dpm.mojca1@siol.net
Novo mesto, Mirna Peč, Šmarješke Toplice, Škocjan, Šentjernej, Žužemberk, Straža, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Ribnica, Sodražica, Ivančna Gorica, Trebnje, Šentrupert, Mokronog, Mirna
BELA KRAJINA
DPM Metlika CBE 23
8330 METLIKA
Vladka Škof	tel.: 07 306 03 60
vladimira.skof@guest.arnes.si dprm.metlika@gmail.com
Črnomelj, Metlika, Semič
POSAVJE
ZPM Krško
Cesta krških žrtev 57
8270 KRŠKO
Uroš Brezovšek
tel.: 07 488 03 60 telefaks: 07 488 03 69 zpm@zpmkk.si uros.brezovsek@zpmkk.si
Radeče, Sevnica, Krško, Brežice, Kostanjevica
REGIJSKO OBMOČJE
KOORDINATOR
Tel./Faks/E-pošta
OBČINE
SAVINJSKO-ŠALEŠKO OBMOČJE
MZPM Velenje
Cesta Borisa Kraigherja 5
3320 VELENJE
Kristina Kovač
tel.: 03 897 75 40 telefaks: 03 897 75 41 mzpm.vilamojca@gmail.com
KOROŠKA
DPM Koroške OŠ Prežihovega Voranca Gozdarska pot 11 2390 RAVNE NA KOROŠKEM
Simona Grabner
Solčava, Luče, Ljubno, Gornji Grad, Nazarje, Rečica ob Savinji, Mozirje, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Velenje, Vransko, Braslovče, Polzela,Tabor, Prebold, Žalec
tel.: 02 620 52 85 simona.grabner@guest.arnes.si
Muta, Radlje ob Dravi, Dravograd, Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežica,
Črna na Koroškem, Slovenj Gradec, Mislinja, Vuzenica, Podvelka, Ribnica na Pohorju
CELJSKA REGIJA
MDPM Celje Kidričeva 3 3000 CELJE
Dragica Poznič
tel.: 03 490 91 80 mob.: 041 710 810 telefaks: 059 22 47 13 mzpm11@gmail.com
Vitanje, Dobrna, Zreče, Vojnik, Celje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Štore, Dobje, Laško, Podčetrtek, Bistrica ob Sotli, Kozje, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec
ŠTAJERSKA
Evropska hiša Maribor Gospejna 10 2000 MARIBOR
Barbara Kobale
tel.: 02 250 74 91 telefaks: 02 252 75 58 eu.hisa@uni-mb.si
POMURJE
DPM Murska Sobota
Trg zmage 4
9000 MURSKA SOBOTA
Cvetka Temlin
SPODNJE PODRAVJE
Center interesnih dejavnosti Ptuj Osojnikova cesta 9 2250 PTUJ
Jurij Šarman
LJUBLJANA Z OKOLICO
MZPM Ljubljana Linhartova 13 1000 LJUBLJANA
tel.: 02 534 58 72 mob.: 031 329 730 dpm.msobota@volja.net cvetka.temlin@siol.net
tel.: 02 780 55 40 telefaks: 02 779 21 81 cid@cid.si
Kungota, Šentilj, Pesnica, Maribor, Selnica ob Dravi, Lovrenc na Pohorju, Ruše, Oplotnica, Slovenska Bistrica, Hoče-Slivnica, Duplek, Rače-Fram, Starše, Miklavž na Dravskem polju
Kuzma, Šalovci, Grad, Rogaševci, Cankova, Hodoš, Gornji Petrovci, Puconci, Moravske toplice, Murska Sobota, Kobilje, Dobrovnik, Beltinci, Turnišče, Lendava, Odranci, Velika Polana, Črenšovci, Sveti Jurij, Veržej, Križevci, Razkrižje, Ljutomer, Gornja Radgona, Tišina, Radenci
Mestna občina Ptuj, Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Lenart, Majšperk, Markovci, Ormož, Podlehnik, Središče ob Dravi, Sv. Andraž v Slovenskih goricah, Sv. Ana, Sv. Tomaž, Trnovska vas, Videm pri Ptuju, Zavrč, Žetale
Tanja Povšič	tel.: 01 434 03 24
tanja.povsic@mzpm-ljubljana.si
Kamnik, Komenda, Vodice, Mengeš, Lukovica, Moravče, Trzin, Domžale, Medvode, Ljubljana, Dol pri Ljubljani, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Škofljica, Brezovica, Ig, Borovnica, Grosuplje, Velike Lašče
Nosilka literarnega natečaja:
Knjižnica Otona Župančiča, enota Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo
Kersnikova 2, 1000 Ljubljana Oseba za stike: Lili Ozim
tel.: 01 600 13 36 e-pošta: lili.ozim@koz.si spletna stran: http://www.mklj.si/index.php
Nosilka likovnega, fotografskega in video natečaja:
Evropska hiša Maribor Gospejna 10, 2000 Maribor Oseba za stike: Barbara Kobale tel.: 02 250 74 91 faks.: 02 252 75 58 e-pošta: eu.hisa@uni-mb.si spletna stran: http://www.evropskahisa-maribor.si/
Nosilka povezovalnega natečaja:
Zveza prijateljev mladine Slovenije Miklošičeva 16 1000 Ljubljana oseba za stike: Zdenka Premoša tel.: 01 239 67 23 faks: 01 239 67 22 e-pošta: zdenka.premosa@zpms.si spletna stran: http://www.zpms.si/
Informacije o natečaju lahko dobite:
•	na spletni strani natečaja http://www.evropavsoli.si (razpis natečaja v elektronski obliki)
•	na Facebook strani natečaja: www.facebook.com/evropavsoli
•	na naslovih regijskih koordinatorjev
•	na naslovu koordinatorice natečaja:
Zveza prijateljev mladine Slovenije Miklošičeva 16 1000 Ljubljana
oseba za stike: Zdenka Premoša
tel.: 01 239 67 23
faks: 01 239 67 22
e-pošta: zdenka.premosa@zpms.si
spletna stran: http://www.zpms.si/
Facebook stran natečaja: www.facebook.com/evropavsoli
NACIONALNI ODBOR NATEČAJA
razglaša
dobitnike nagrad	CUrOPa U ŠOH
literarnega, likovnega, fotografskega, video, internetnega natečaja,
natečaja projektnih nalog in natečaja raziskovalnih nalog ter povezovalnega natečaja
pod skupnim naslovom
»KOT EVROPSKI DRŽAVLJAN PRAVICE IN PRILOŽNOSTI IMAM - KAKO DOBRO JIH POZNAM?« (Evropsko leto državljanov 2013)
Nagrade so bile podeljene 10. maja 2013 v Kulturnem domu Krško. V imenu Nacionalnega odbora: Nevenka Alja Gerl, predsednica
Dela so ocenjevale državne komisije v naslednji sestavi:
LITERARNI NATEČAJ: Literarna komisija:
Lilijana Ozim, novinarka in knjižničarka Ida Mlakar, pisateljica in pravljičarka Jagoda Vobič, profesorica in knjižničarka
LIKOVNI NATEČAJ: Likovna komisija:
dr. Matjaž Duh, Pedagoška fakulteta Maribor dr. Tomaž Zupančič, Pedagoška fakulteta Maribor Stanko Rijavec, OŠ Slava Klavora, Maribor Jerneja Herzog, Pedagoška fakulteta Maribor Katja Kozjek Varl, Pedagoška fakulteta Maribor
FOTOGRAFSKI NATEČAJ: Fotografska komisija:
Bogomir Čerin, Foto klub Maribor Maja Šivic, Foto klub Maribor Danijel Kodrič, Fotoklub Maribor
VIDEO NATEČAJ: Video komisija:
Franc Kopič, predsednik žirije, Film in video klub Maribor
Ivan Erker, Film in video klub Maribor
Jožica Jakl, Film in video klub Maribor
Rudi Jakl, Film in video klub Maribor
Robert Kaiser, Film in video klub Maribor
Ervin Kralj, Film in video klub Maribor
Božidar Kunstelj, Film in video klub Maribor
Valter Kvar, Film in video klub Maribor
Franjo Lovrenčič, Film in video klub Maribor
Gorazd Lozar, Film in video klub Maribor
Herman Novak, Film in video klub Maribor
SPLETNI NATEČAJ:
Komisija za oceno internetnih strani:
Jože Gornik - društvo Mladinski ceh, predsednik strokovne komisije
Veronika Vodlan - zunanja ocenjevalka, poznavalka EU vsebin
Alenka Blazinšek - portal talentiran.si Peter Alešnik - strokovnjak za spletne strani
NATEČAJ PROJEKTNIH NALOG IN NATEČAJ RAZISKOVALNIH NALOG TER POVEZOVALNI NATEČAJ:
Komisija za oceno raziskovalnih nalog:
Nevenka Alja Gerl, prof. razrednega pouka Polona Gradišek, univ. dipl. psihologinja Karin Elena Sanchez, univ. dipl. ekonomistka
^ Literarni natečaj
PRVA NAGRADA
BOR PRAZNIKAR
3. razred,
Osnovna šola Franca Rozmana Staneta, Ljubljana Mentorica: Mojca Kastelic
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	petdnevne aktivne počitnice v enem od domov Centra šolskih in obšolskih dejavnosti.
Donator:
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
EVROPA V ŠOLI
Moje ime je Bor in živim v družini, ki je velika in povezana. Imam tri sestre, očeta in mamo, smo šest različnih ljudi, velikih in majhnih, ki kljub razlikam srečno živimo skupaj. Kot našo veliko družino vidim tudi Evropsko unijo. Smo družina velikih in majhnih držav, ki so se povezale, da bi nam, vsem ljudem bilo bolje.
Otroci obiskujejo šole v majhnih in velikih državah. Te šole so enako pomembne, kot so enako pomembne majhne šole v krajih kjer živi zelo malo ljudi in velike šole v velemestih. Vsi otroci imamo pravico do znanja, ne glede na to ali živimo v majhni ali velik državi, bogati ali revni. V šolo lahko gremo tudi v druge države EU. Moja sestrična Metka je osnovno šolo obiskovala v Laškem, sedaj pa v
Avstriji obiskuje turistično šolo. Najprej se je morala naučiti nemški jezik. Moja mami pa pravi, da naj nikoli ne pozabi materinega jezika.
Oktobra je naša družina odpotovala v Francijo v Provanso. Ko smo si ogledovali neko kmetijo, kjer so pridelovali riž in vino, sva s sestro spoznala majhno deklico. Njen oče je Francoz, mama pa Američanka. Igrali smo se in se skrivali za omarami zaprašene kmečke lope. Razumeli smo se, čeprav nismo znali jezikov drug drugega. Takrat sem spoznal, da je znanje tujih jezikov zelo pomembno, še pomembnejši pa je naš otroški jezik, ki ga razumemo samo otroci. To je jezik našega otroštva in želim, da bi ga tudi vsa odrasla Evropa razumela!
DRUGA NAGRADA
TRETJA NAGRADA
ANDRAŽ FRANCE
3. razred,
Osnovna šola Grm, Novo mesto Mentorica: Irena Štrasbergar
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	magnetna knjižna kazalka, mini barvice, voščenke in risalni blok,
•	knjižna nagrada društva Bralna značka Slovenije - ZPMS.
Donator:
Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS.
PISMO EVROPSKEMU VARUHU ČLOVEKOVIH PRAVIC
Sem 8 letni deček iz Slovenije. Pritožil bi se varuhu človekovih pravic. V našem naselju živijo brezdomci, ki nimajo toplih domov niti hrane. Ko pridemo mimo njih se mi zelo zasmilijo, tako da bi jim podaril svoj dom za nekaj dni. So zelo umazani, beračijo in občasno grdo govorijo. Včasih se jih bojim. Vem, da so oni ljudje kot jaz, samo veliko bolj revni. Zato spoštovani varuh človekovih pravic prosim vas, da nekaj naredite za njih! Kupite jim kontejner, poskrbite, da dobijo na dan vsaj en topel obrok, kupite jim nove obleke, dajte jim denar, da bodo hodili v šolo in da bi bili zdravi. Spoštovani, uresničite mi te želje, pa vam obljubim, da bom še naprej tako pošten državljan.
ELZA PREMRL
2. razred,
Osnovna šola Pivka, Pivka Mentorica: Nadja Slavec
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	knjižna nagrada Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS.
Donator:
Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS.
MOJA PRAVICA JE PRILOŽNOST
Moja pravica je, da imam toplo posteljo in da lahko hodim v šolo, kjer se naučim veliko novega. Na svetu je veliko otrok, ki nimajo tople postelje, niti igrač, ker nimajo denarja. Nekateri otroci morajo delati ali skrbeti za mlajše otroke. Meni tega ni treba. Kot državljanka Evrope imam priložnost potovati kjerkoli po Evropi. Ko bom večja, bom šla z učiteljicami in s sošolci spoznavati učence v druge države. Zelo me zanima, kako živijo in v kakšne šole hodijo. Imam pa tudi priložnost, da se v šoli naučim dva evropska jezika.
OSNOVNA SOLA - DRUGA TRIADA
PRVA NAGRADA
LUKA KREC
5. razred,
Osnovna šola Poljane, Poljane Mentorica: Cilka Čibej
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	petdnevne aktivne počitnice v enem od domov Centra šolskih in obšolskih dejavnosti.
Donator:
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
MOJA GLAVA
Moja glava je luč in v njej je shranjen ključ. Na poti življenja mi sveti, da mogel bi znanja zaklade odpreti.
Glavo uporabljam zato, da kaj pametnega vanjo spravim. Moja glava je kot mravljišče, različne povezave išče.
Za glavo tudi skrbim, tako da zdravo živim. Jaz glavo tako prezračim, da zunaj veliko prekoračim.
Moja glava je tudi zato, da pesem napiše lahko. Računam, razmišljam in berem in dobre odločitve izberem.
DRUGA NAGRADA
TRETJA NAGRADA
VERONIKA AVBAR
5. razred,
Osnovna šola Grm, Novo mesto Mentorica: Marjeta Ferkolj Smolič
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	USB ključ,
•	knjižna nagrada društva Bralna značka Slovenije - ZPMS.
Donator:
Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS.
EVROPA- MOJA PRAVICA DO IZOBRAŽEVANJA???
EVROPA?
EVROPA.
EVROPA!
KOT EVROPSKI DRŽAVLJAN, IMAM PRAVICO DO IZOBRAŽEVANJA.
PRAVICE MI NE MORE VZETI NIHČE. TA PRAVICA PRIPADA VSEM NE GLEDE NA SPOL, RASO, BARVO KOŽE, ETNIČNO IN SOCIALNO POREKLO, JEZIK, VERO, PREPRIČANJE...
IZOBRAZBA JE POMEMBNA ZA OSEBNI RAZVOJ POSAMEZNIKA IN ZA RAZVOJ CELOTNE DRUŽBE.
S SELITVIJO V DRUGE DRŽAVE EVROPSKE UNIJE PRIHAJAJO OTROCI V STIK Z NOVIM OKOLJEM IN TAKO SPOZNAVAJO DRUGE NARODE, PRIZNAVAJO NJIHOVO KULTURO IN NAČIN MIŠLJENJA, DA SO SE PRIPRAVLJENI DOGOVARJATI IN AKTIVNO REŠEVATI KONFLIKTE. IN ČE NAJ BI TO PRIČAKOVALI OD MLADIH GENERACIJ BI MORALI NAJPREJ BITI TEGA ZMOŽNI ODRASLI.
PRI NAS SE NENEHNO PRILAGAJAMO EVROPI. V LETOŠNJEM ŠOLSKEM LETU IMAMO ZATO POUK OD 8. DO 16., VSE ZARADI PRILAGAJANJA V EVROPI.
KAJ PA MI OTROCI? NAM BOSTE VZELI NAŠO MLADOST?
ZDAJ PA RAZMIŠLJAJTE VI, ODRASLI, KI ŽE TAKO RADI MISLITE NAMESTO NAS!!!
ANI MARI VAJDE
5. razred,
I. Osnovna šola Celje, Celje Mentorica: Marjana Turnšek
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	knjižna nagrada Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS.
Donator:
Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS.
ZAKAJ HODIM V SOLO?
V šoli se učimo branja in pisanja nekaj pa tudi tujih jezikov in matematičnih trikov.
Pri glasbi se učimo petja in pri malici lepega mletja Tudi gospodinjstva ne izpustimo, kjer se kuhati učimo.
Pri naravoslovju govorimo o živalih, in sicer o velikih in malih.
Družba pa pomembna je zato, da opis Slovenije nam gre gladko.
To vse se naučimo, da ponoči lažje spimo.
Zjutraj pa učiteljica ne pozabi naučiti nas prijaznosti do soljudi, pa čeprav se nam vse bolj mudi.

OSNOVNA SOLA - TRETJA TRIADA
PRVA NAGRADA
LANA RAKOVEC
7. razred,
Osnovna šola A. T. Linharta, Radovljica Mentor: Peter Kolman
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	petdnevne aktivne počitnice v enem od domov Centra šolskih in obšolskih dejavnosti.
Donator:
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
MOJE PRAVICE IN DOLŽNOSTI - ZAME NIČ VEČ ŠPANSKA VAS
''Lana, ti je všeč kip?'' me je vprašala mami ko smo se v La Manchi zapeljali pred medeninast spomenik dvema literarnima junakoma. Odmajala sem z glavo. Rada potujem, vendar v tej Španiji ni prav nič pametnega; samo neki trapasti gradovi, slavne slike z eno samo piko na sredini, table bikov na vsakem koraku in zdaj ta spomenik neumnega Don Kihota, ki je bil znan po fantaziranju in njegovega spremljevalca Sanča Panse.
Pred nami je Consuegra, menda zanimiva zaradi svojih mlinov, ampak meni je to popolnoma brez veze, saj moko dobimo v vsaki trgovini in me mlini pač ne fascinirajo. Moja družina vsa navdušena, opremljena kot Kitajci s fotoaparati, je pohitela na griče in se nastavljala pred objektive z ozadjem sinje modrega neba in snežno belih mlinov. Jaz sem raje ostala v našem avtodomu s slušalkami na glavi. Kar naenkrat sta se pred mano pojavili dve silhueti; prva dolga in suha, druga pa majhna in čokata. Mahali sta v smeri proti mlinom in kričali na neke velikane. Stvar mi je postala sumljivo znana. Mar nisem teh dveh tipov videla že prej. Zdela sta se mi malce premaknjena, smešna, komična. Ko so se naši vrnili nazaj, ni nihče omenjal čudnih dveh turistov, pravzaprav so se zelo začudili, zakaj jih sprašujem, če so videli prismuknjenca, ki sta mahala mlinom. Čudno!
Sledili so naslednji ogledi. Dolgočasno! Nenehno sem starša spraševala, kdaj bomo lahko šli v naš avtodom, kjer se bomo lahko zavalila v svoja ležišča in dala slušalke na glavo, mami pa naj kar sama pripravi kosilo. Nič ji ne bom pomagala, saj je sama kriva, da sta me z atijem zvlekla na to potovanje po Španiji! Vse kar je na tem potovanju vredno je moje ležišče, moje slušalke in mesto Madrid, za katerega sem prihranila nekaj denarja za nakupe.
Naš naslednji cilj je Cordoba, mesto, ki je najbolj znano po svoji mošeji, ki so jo predelali v krščansko cerkev. 2e med vožnjo je mami prebirala knjige o zanimivostih Španije in nas poskušala navdušiti za ogled, ki je bil pred nami. Nisem je mogla več poslušati, prav malo so mi mar verske španske vojne, vse skupaj mi je bolj ''španska vas''. Na glavo sem si
nadela slušalke in poslušala pesmi ter zaspala. Ko sem se zbudila smo že prispeli. Ko sem odprla oči, sem onemela, kot da bi bila v filmu. Nisem mogla verjeti svojim očem, pred mano je stala postava suha in visoka, enaka tisti, ki se je borila z mlini na veter. Stegnil je roko rekoč:''Pozdravljena, mlada dama, počaščen sem, da sem vas spoznal! Naj se vam predstavim: sem Don Kihot plemič iz Manche.'' Nekaj časa sem strmela vanj, nato pa vprašala sestro: ''Tudi ti vidiš norca zavitega v alu folijo in z loncem na glavi?'' Odmajala je z glavo in se začela smejati kot pečen maček. Hotela sem ji eno prisoliti, pa se je revno takrat oglasil čudak zavit v alu folijo. ''Lepo prosim! To ni elo felija, ali karkoli si rekla, temveč je oklep! Pa tudi to ni lonec, to je čelada. Morda me še ne poznaš. Sem največji idealist do zdaj! Na svojem konju Rosinantu sem prejezdil velik del sveta, boril sem se za ljudstvo! Velikani in podobne stvari mi niso mogli do živega. Si lahko predstavljaš? Imam pa seveda tudi svojega oprodo. Sančo Pansa!'' Iz daljave se je zaslišal leni: "Jaaa..." Prišel je mali možicelj, ki je s seboj peljal osla. Don Kihot mu je nekaj zašepetal na uho, a ta ga je le mrko gledal. Nejevoljno sem vprašala: ''Zakaj me zasledujeta? Zakaj me ne pustita pri miru?'' Don Kihot je resno premaknil svoje košate obrvi v trikotnik in z resnim glasom zarezal trenutek tišine:''V svet sem sem se odpravil, da v ljudeh obudim viteške vrline: poštenost, delavnost, požrtvovalnost. Za nekaj stoletji sem mirno spal v svojem romanu, potem pa je šlo predaleč. Večina ljudi se zaveda samo še svojih pravic, ne zavedajo pa se tega, da zmorejo in morajo tudi sami premikati svet na bolje.'' Sančo Pansa je stal zraven in nekaj mrko godrnjal. Čutila sem, da mi hočeta vzbuditi slabo vest in mi še do konca pokvariti to potovanje.
Ravno, ko sem hotela nekaj pikro pripomniti, me je mami poklicala, naj pohitim, da gremo na ogled prekrasnega rimskega mostu. Ko je Don Kihot to slišal, so se mu zasvetile oči. Ponudil se je: ''Mlada dama! Kot popotnik veliko vem o temu mestu! V čast mi bo, če vam ga lahko razkažem.'' Zavrnila sem ga, ati in mami pa sta me priganjala, naj se že pripravim na odhod iz avtodoma. Zdaj pa še to - rimski most - most lahko vidim doma, sto metrov od hiše imamo most čez Savo. S težavo sem vstala in si nadela čevlje.

Stopali smo po dolgem kamnitem mostu. Sledila sta nam dva prismuknjenca na oslu in konju, ki sem ju videla le jaz, ter mi ves čas nekaj razlagala o čudoviti priložnosti, ki sta mi jo ponudila starša, da si lahko ogledam čudovito Španijo. Razlagala sta mi o svoji vrnitvi, da popravita, kar jima pred štiristo leti ni uspelo. Pripovedovala sta mi o idealu poštenega in zavednega človeka ter o požrtvovalnosti, ki ni le prazna beseda.
Ker sta mi šla že tako na živce, da ju nisem več hotela videti, sem za hip zaprla oči in se skoraj spotaknila ob berača, ki je sedel na tleh in prosjačil. Takoj sem se oglasila rekoč, da si je sam kriv, da je ostal na cesti! Lenuh! Naj pogleda nas, nas, ki smo delali, da imamo celo avtodom! Don Kihot me je kar malce grdo pogledal. Začel mi je razlagati, kako ubogi so ti ljudje, da niso vedno sami krivi, da so se znašli na cesti. Za trenutek me je postalo sram. Don Kihot se je obrnil k Sanču Pansi in začela sta se pogovarjati, tako tiho, da ju nisem slišala, vendar sem čutila, da govorita o meni.
Na sredini mostu so nas preplavili zvoki harmonike, kitare in kontrabasa. Sredi mostu je sedela šestčlanska družina, taka kot naša, in vsak je igral svoj inštrument. Najbolj mi je v oči padel majhen fantek, ki je igral harmoniko. Ob pogledu na njihove roke, oblačila in obraze sem v svojem srcu občutila nekajnovega. Zasmilili so se mi. Njihovi pogledi so bili žalostni, prestrašeni, proseči in polni sramu. Šele sedaj sem se zavedla, kako sem bila brezčutna. Postalo mi je hudo zaradi svojih staršev, ki se trudita, da bi se iz potovanj kaj naučila, jaz pa sem z glavo čisto nekje drugje. Mamici bi morala pomagati, ne pa da sem ves čas spala in sanjarila. Tudi do Don Kihota in njegove oprode bi morala biti bolj prijazna in jima pokazati več spoštovanja. Zapekla me je vest.
Začutila sem moč in neko priložnost, da nekaj v sebi spremenim. Začutila sem dolžnost, da v prihodnosti ne bom več samo nema opazovalka, ampak aktivna v spreminjanju sveta okoli sebe. V spreminjanju na boljše.
Takoj sem stopila do atija in ga prosila, če mi lahko da denar, ki sem ga imela namenjenega za nakupe v Madridu. Nekam čudno me je gledal, vendar mi ga je vseeno dal. Stopila sem do beraške družine na mostu. V košaro v kateri so zbirali cente, sem vrgla denar, veliko denarja, vse svoje prihranke. V njihovih očeh sem zagledala iskrico. Iskrico upanja, hvaležnosti in dobrote. Spreletel me je občutek, prijeten občutek, da nisi mislil le nase in da si nekomu pomagal. Šele sedaj sem se zavedla, česa sem zmožna, pa čeprav sem šele dvanajstletni otrok. V sebi sem slišala glas, ki me je hvalil in nagovarjal na druga dobra dela. Ko sem se obrnila, da bi videla norčka Don Kihota in Sančo Pansa, ju ni bilo več. Morda sta prišla, da bi me naučila, česa vsega sem zmožna, da naši ideali niso prazne sanje in da lahko tudi idealisti spremenijo svet na bolje.
Kar stala bi tam in poslušala, kako igrajo, vendar smo morali iti. V njihovih melodijah sem zaslišala več vedrine in veselja. Danes zvečer ne bodo lačni, lahko bodo mirno spali.
Tudi naša večerja je bila ta dan drugačna, celo večerjo sem pripravila sama. Ni boljšega občutka od tega, da storiš nekaj dobrega tudi za druge. Da nekaj narediš, ker zmoreš!
Šli smo vse do Gibraltarja in mami sem začela spraševati o različnih stvareh, ker me je enostavno vse začelo zanimati. Sama pri sebi sem sklenila, da se bom poboljšala, in uspelo mi je. Zdaj vem, kaj lahko naredim za druge, da se bomo vsi počutili dobro.

OSNOVNA ŠOLA - TRETJA TRIADA
KAJA ROZMAN
9. razred,
Osnovna šola Litija, Litija Mentorica: Jana Štojs
DRUGA NAGRADA
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	USB ključ,
•	knjižna nagrada društva Bralna značka Slovenije -ZPMS.
Donator:
Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS.
PRAVICA DO INTERVJUJA
Mejlala ali lepše pogovarjala sem se s fantom iz Afrike, Kasekom. Beseda je nanesla na poezijo. Ob Kosovelovih verzih »A mi se bomo borili. V nas je vera. Vera v zmago Pravice. Ta pravica nam je sveta. Sveta, ker je Pravica edini pogoj človeškega življenja.« sva nehote začela primerjati pravice. Razložila sem mu, da moja soseda, prvošolka, meni, da je pravica, da poveš, kdo je nekaj naredil in če si ti, te ni sram priznati. Ne smeš dajati na drugega. Nečak v 6. razredu je pametoval, da je pravica stvar, ki nam jo da država, da lahko nekaj delamo. Moji sošolci se strinjajo, da je pomembna pravica do življenja in če kakšno pravico kršimo sami, trpimo posledice. Kakšen bi bil naš sistem brez pravic? Bi še bili v Evropi? Kako pa je v Afriki? Zaradi pravice, da lahko vsak državljan bere in piše v svojem jeziku, sem pogovor s Kasekom prevedla.
Hi, Kaseko! How are you? I just thought I could ask you some questions about school rights in Africa. What do you think?
First of all, I'm great. Thank you for asking. I love the idea. I think we should spread the news about schooling in Africa.
V redu, se strinjam. V Sloveniji mora vsak otrok hoditi v šolo. To pravilo, dolžnost določa zakon. Ampak nekateri otroci še zmeraj ne hodijo, ne obiskujejo šolskih predmetov, ki jih ne marajo, po domače rečeno "zalivajo", motijo učitelja pri razlagi. Kako je pri vas? Se otroci, mladostniki bolje obnašajo? Dobro bi bilo, če bi se sploh lahko udeležili. Večina vasi nima šol. Jaz sem imel veliko srečo, da so moji starši imeli dovolj denarja, da so me lahko poslali v šolo oddaljeno 3 ure od mojega doma, kjer sem se naučil stvari, ki jih znam zdaj. Večina otrok v Afriki nima te sreče. Ne govorim o državah, ki imajo dober življenjski standard, ampak govorim o državah z nizkim življenjskim standardom kot so Gana, Zimbabve, Niger... otroci ne povzročajo težav, ko pride do učiteljev in šolskih zadev.
Vidim, da je precej drugače. Kaj pa faks? Je samoplačniški ali je brezplačen? Pri nas je študij brezplačen, v drugih državah evropske unije je samoplačniški in dolžnost
staršev je, da poskrbijo za to? Imamo celo mednarodne šole.
Kot sem že rekel prej. Nimamo osnovnih šol, kaj šele faksov. Faksi so v velikih mestih in dvomim, da si jih lahko starši otrok iz revne družine privoščijo. Celo jaz moram začeti delati, če se hočem vpisati na univerzo v Republiki Južna Afrika. Trenutno nimamo dovolj denarja, moja starša se trudita na vse pretege ampak vseeno ga ni dovolj. Vsi prebivalci v Sloveniji ste lahko srečni, da se ga lahko udeležite. Zato pograbite priložnost. Imejte dobre ocene in se lepo obnašajte. Zapomnite si, večina otrok v Afriki ne more v šolo.
Torej, omenil si, da se boš udeležil faksa v Republiki Južna Afrika. Se tvoja starša strinjata s tem? Kje boš živel? V Sloveniji imamo dijaške domove oziroma internate.
Moji starši so zelo veseli, da sem prilezel tako daleč. Zelo sta podporna in upata, da jima bom lahko v prihodnosti pomagal. Če povem po resnici, ne vem kje bom živel. Moral se bom še domisliti česa.
Zadnje besede? Mogoče citat, verz iz kakšne pesmi...
Rad bi se vam zahvalil za vaš čas. Hodite v osnovno šolo, udeležite se srednje šole in faksa. Naredite nekaj iz sebe. Širite informacije, da države z nizkim življenjskim standardom v Afriki rabijo pomoč. Pomagajte organizacijam, kot so UNICEF, Red Nose. zavedno si zapomnite, da nekateri otroci nimajo takšne sreče kot vi in vedno živite svoje življenje do največjega potenciala. Vam, ni treba delati vsak dan v tovarnah, kot nekaterim otrokom v Afriki in na Kitajskem. Obdržite dobre ocene, obnašanje in verujte vase in svojo vero. Najpomembnejše, živite dokler ste še mladi. Hmmm, verz.
Hvala, za vaš čas. Bilo mi je v veselje narediti intervju z vami.
Res je, tudi to je naša pravica.
TRETJA NAGRADA
SONJA MAVRI
9. razred,
Osnovna šola Cerkno, Cerkno Mentorica: Mojca Lipužič Moravec
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	knjižna nagrada Društva Bralna značka Slovenije -ZPMS.
Donator:
Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS.
CARMEN FIGURATUM
Kot evropski državljan pravice in priložnosti imam — kako dobro jih poznam?
"sirfr
»Človek Spelje brat človeku.«
ro največ, kar se I ali ko doseže?
Ali nI edinost,- I |
raj boljši I dokaz-"-, nase -. I skijphe
Mi, združeni
v različnosti! T*ol milijarde različnih ljudi, z enakimi pravicami.
si državo ,1 M deli r skupaj
Saj ■ vem, da živinio vEvropi.
Pa kaj potem? Kako naj jaz, otrok, kaj pomagam ^^jritem?Saj bo
že kdo drug,
F nas .^yodil 1
po tej pot..
tesno povezann
/smo'' H ' -vsi!-. I
XII.
XI.
■ iai ■
mladi ne moremo
ničesar početi. Saj nimasmišTa skrbeti. Saj ne moremo^H I uspeti. Nam
že^^kdo I E9
pomagal preživeti. nj re5
na?glas velja! MTadiljudje obul^^Br-novo podobo sveta! /
možnost.
»Radost od Boga
edina.I^M Da, naj radost, mir in sreča se pri nas še / J bolj povečali
ker Evropa I jfe samo priložnost, nikdar ječa t
Kmalu bo
_ge n e racija_
I " .. imela svojo priložnost ^^^ vzpostavi ti mir. ^■Začnimo zdaj \ I Za pripravljanje. I je I šola pravi	kraj!
carmen figuratum
X. Avtorica: Sonja Mavri
IX.
VIII.
A se
vedno
so nemiri. I
Nikoli se ne bodo nehali.
^^ prepiri.
I ' Vedno bo I H
nekje nekdo, I
ki bi na silo H	i I
si grabil zlato.
VII.
MiivJ^J
I /treba, I 7a dobrine .se sestradano boriti, ke kovezane držitv. I .ki bodo gotovo
\/ | m stoletjih
d o vi ne Evrope naše domovine, .o države se borile^ se vzpenjale I
M V
so Unijo zasnovali in zgradili.! Mi, »ta mladi«,! pa se bomo,-H Hrudili ko jo bodo
iv.
• ■ • nladi sili.
| / imam ■
pravici&_ | |in priložnosti in možnostii^B I Vse, kar želimo^J a h ko naredimo, " če bomo živeli /skupaj-' ' -y miru složnosti!
znalel oramo
zdeliti
^op^^nile. I stopile.
dobiti.

PRVA NAGRADA
KATJA RAKOVEC
1. letnik,
Gimnazija Kranj, Kranj Mentorica: Tanja Tomšič
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	dvodnevni izlet, 3.7.2013 - 5.7.2013, z obiskom evropskih institucij v Strasbourgu.
Donator:
Evropski poslanec g. Ivo Vajgl.
SPOZNANJE POD PECO
Bil je čas poletnih počitnic. Ker sem na natečaju Evropa v šoli v šoli uspela prepričati komisijo, da je moj spis najboljši, so mi dodelili prvo nagrado - teden dni počitnic na mednarodnem taboru v mladinske domu ob vznožju Pece. Srečala sem se z mladimi z vseh koncev sveta. Hitro so se stkale prve drobne nitke prijateljstva in postajale vsak dan močnejše in lepše.
Na Peci nam ni bilo dolgčas. Ves čas smo uživali v poučnih in adrenalinskih doživetjih. Peti dan pa nas je čakal še ogled rovov pod goro Peco. Oblekli smo se v topla oblačila, si na glave nadeli čelne svetilke in odločno odkorakali v temne rudnike. V koloni sem stopala kot zadnja - kot varuška, če bi se slučajno kdo izgubil. Tuneli so imeli polno stranskih rovov. Ko smo tako že nekaj časa hodili po ozkih, blatnih hodnikih mi je spodrsnilo. Neznosna bolečina mi je onemogočila, da bi zmogla stopati dovolj hitro. Skupina se je vedno bolj oddaljevala, sled, kje je prava pot, pa se je vedno bolj brisala. Postajalo me je strah. Ostala sem sama. Sredi teme, le s svojo čelno svetilko, ki mi je v tistem trenutku nudila edino oporo in rešilno bilko. Usedla sem se na tla in zajokala. Kaj če za vedno ostanem tukaj sredi teme in sredi tega niča? Kaj če me ne bodo pogrešili? Skozi mojo glavo so se začeli poditi prizori mojega življenja; preteklega in prihodnjega. Polno vprašanj, ugank in dilem. Hodim po pravi poti? Bom našla pravo pot, bom zmogla biti dovolj močna, da uzrem luč na koncu tunela?
Kar naenkrat je moje življenje postalo nekaj, kar ni bilo samo po sebi umevno. Kar naenkrat je bil cilj tako jasno izrisan in pot tako jasna: če pridem ven, če se uspem rešiti, bom znala ceniti vsak svoj gib, vsako modrost ali kitico znanja, ki jo bodo drugi želeli preliti v moje možgane.
Po enournem tekanju po hladnih hodnikih, ko sem že skoraj obupala, sem prišla v ogromno dvorano - v mogočno jamo z nešteto različnimi kapniki. Bila je neprimerljivo lepša od vseh meni poznanih jam. Nedaleč od sebe sem zaslišala glasno zehanje. Slišalo se je, kot bi se medved prebujal iz zimskega spanca. Zagledala sem človeško postavo v kotu jame in ugotovila, da ta zvok ni prihajal od medveda, temveč od dolgobradega starca. Obstala sem. Pogledi so se nekaj časa srečevali, nato za hip obstali. Oba
sva iskala besedo, vprašanje, karkoli... Brskala sem po svojih sivih celicah in poskušala povezati jamo pod Peco s kakšno kriminalno zgodbo ali novico o ubežniku. Čez čas je starec premaknil usta in v čudni slovenščini izgovoril svoje ime: ''Sem Matija, Matija Korvin, ogrski kralj.'' Stegnil je roko v pozdrav. Plašno sem se mu predstavila in čakala, da nadaljuje. Njegove prašne roke so se komaj premikale in njegova dolga siva brada se je začela sama od sebe odvijati od podstavka mize, ob kateri je bil naslonjen. ''Sem dolgo spal?'' ''Nekaj več kot 500 let,'' sem na hitro izračunala. ''Bodo sedaj za Slovence zavladali lepši časi?'' sem ga vprašala. Starec je zmajal z glavo: ''Prišli bodo lepši časi, a še prej je prišel čas, ki me kliče, da stopim spet med svoje ljudi in jim pokažem pravo pot.'' Radovedno sem se zdrznila, saj so njegove besede delovale zelo razsvetljeno: ''Moj narod ni srečen ker ne more prevzeti odgovornosti za svoje odločitve. Vsak le čaka, kaj bo skupnost naredila zanj. V ljudeh je premalo iskanja, želje po učenju, želje po raziskovanju.'' ''Ampak gospod Matjaž, kako pa to veste, saj ste spali?'' me je zanimalo. Počasi je premaknil svojo roko in jo položil na svoje srce: ''Vidiš to? To je moje srce in v Peci je srce te dežele. Srce čuti, ne laže. Čeprav sem spal, sem čutil, da je prišel čas, da se zopet vrnem in rešim svoje ljudi pred največjim sovražnikom. ''Stala sem kot vkopana: ''O kakšnem sovražniku govorite, saj ni vojne.''Kralj Matjaž je s prstom pokazal na svojo glavo in nadaljeval v počasnem in preudarnem tonu: ''Tole, deklič, je tvoj največji prijatelj ali tvoj največji sovražnik. Če delaš, kar zmoreš, in ne le, da delaš, kar hočeš, boš na pravi poti.'' Prikimala sem in se zamislila nad njegovimi modrimi besedami. Imel je prav, moj današnji dan me je dejansko naučil, da te le lastna volja in aktivnost lahko nekam pripeljeta. Za hip sem povesila oči, ko sem se spomnila vseh zablod, ki marsikdaj pogubljajo generacije mojih vrstnikov.
Starcu sem ponudila pomoč, da ga odpeljem na plano, čeprav še sama nisem vedela kako. Prižgala sem svojo čelno svetilko in hotela posvetiti proti temnemu hodniku, ki naju je čakal. Starec je kriknil: ''Moj bog! Kaj se pa greš! Ne vidiš, da ti gorijo lasje!?''Ves paničen je začel mahati, da bi mi pomagal pogasiti morebiten požar na moji glavi. Namero mu je prekrižala dolga siva brada, ki je bila devetkrat ovita okoli kamnite mize, in se še ni v celoti odvila. ''Gospod, ne

skrbite, to je le svetilka, nič ne gori. Pomirite se vendar!'' Ko sem ga tako nekaj časa prepričevala, da nisem v nevarnosti, se je le pomiril.
Previdno je odvil brado od mize, ki mu je toliko let služila kot žimnica, ter jo zvil v naročje. Vzel je še meč in vrečo cekinov, ki je ležala na mizi. Stopal je počasi, njegovi koraki so bili težki in okorni.
Kar naenkrat nisem več čutila bolečine in zazdelo se mi je, da moj korak postaja lahkoten in da vem, kje vodi pot iz jame. Pot naju je vodila skozi dolge tunele, previsne hodnike in naju končno pripeljala do velike dvorane, kjer so bila po stenah obešena ogledala. V vsakem se je odvijalo življenje enega izmed Slovencev. Ogledala so bila prepletena in povezana z nitkami, ki so se kdaj končale, spet drugič pa so bile prepletene v močne vrvi. ''Kaj je to?'' me je zanimalo? Kralj Matjaž se je počasi usedel na enega izmed kamnov na sredi sobe in počasi začel: ''To je soba življenja. V njej se kaže, koliko so se ljudje pripravljeni potruditi za svojo pot in pot vseh ostalih. Mnogi ne izkoristijo vseh priložnosti, ki jim jih ponuja življenje, ampak raje čepijo v nekem svojem svetu in tožijo, da jim je hudo.''
Šla sva naprej in prišla v drugo dvorano, kjer so bile po stenah postavljene goreče svečke. ''Kaj pa je to?'' me je zanimalo. ''To so priložnosti, ki jih simbolizirajo te svečke. Dokler je priložnost mogoče izkoristiti, svečka gori, potem ugasne in naše življenje je revnejše za eno izmed izkušenj, ki je nismo izkoristili.'' Vse skupaj je kar naenkrat postalo tako matematično logično. Te priložnosti so nedvomno vsa znanja, ki jih moramo posrkati in jih kasneje prenesti našim zanamcem.
Nadaljevala sva pot skozi zadnjo, tretjo sobano pred izhodom. Na njeni sredini je bil postavljen ogromen
monitor, na katerem so se kazali prizori iz življenja po Evropi. Nikomur se ni nič dalo, vsi so le nekaj pričakovali, zanimalo jih je le kakšne pravice imajo, njihove dolžnosti pa niso zanimale nikogar. Niso videli vseh priložnosti, ki so jim ponujene. Ničesar niso znali poiskati sami, na vse so čakali, da bi jim bilo postreženo na pladnju. Matija Korvin se je ob pogledu na videno situacijo precej razžalostil, zato sem predlagala odhod iz te jame.
Ko sva prišla iz zadnje sobane, se je pred nama pojavila mogočna, kamnita stena. Ustavila sva se pred njo in Matjaž je rekel: ''Dekle, ti kar pojdi ven. Jaz pa povsem tem kar sem videl ne morem zapustiti jame. Preveč mi je hudo. Za moj narod, za evropski narod, za narode z vsega sveta. Prosim, odpelji me nazaj, da zaspim nazaj. Zbudil se bom, ko mi bo brada ponovno zrasla devetkrat okoli mize. Takrat upam, da bo življenje boljše, da bodo ljudje bolj željni novih znanj in izkušenj.'' Ustregla sem njegovi želji in ga odpeljala nazaj do njegove mize v prvo sobano. Usedel se je, mi frcnil enega izmed svojih zlatnikov rekoč ''Na, eden za tvojo zbirko.'' Prav zares nisem bila začudena, da ve, kako rada zbiram kovance, saj ves čas spremlja vsak naš korak.
Nato je glasno zaploskal, da se je stena za mojim hrbtom gromko razprla na dva dela kot bi se odprla velikanska vrata. ''Zbogom!'' je še zaklical, preden si je z enim samim zamahom prerezal dolgo brado in v trenutku padel na kamnito mizo, glasno zasmrčal in zopet padel v stoletja dolge sanje.
Jaz pa sem s kovancem v roki hitro in svobodno kot gazela stekla skozi odprta kamnita vrata, proti svetlobi, proti Evropi, z novimi vedenji in znanji ter namerno, da se bom čim bolj potrudila spremeniti svet na bolje, kolikor je v moji moči, seveda.

DRUGA NAGRADA
AMADEA KOVIC
4. letnik,
Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana, Ljubljana
Mentorica: Anka Dušej Blatnik
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	USB ključ,
•	knjižna nagrada društva Bralna značka Slovenije -ZPMS.
Donator:
Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS.
DOLŽNOST
Sedel je na postelji v svoji mali sobici. Med prsti je mečkal temno rdeče pregrinjalo z rumenimi polmeseci. Strmel je v madež na zidu, ki je nastal, ko je njegov brat polil jabolčni sok. Oče ga je takrat tako močno udaril, da se mu je modrica vlekla prek pol obraza vse do senc.
Vse, kar si je želel, je bil mir. A nikoli ni prišel. Če si rojen v družini s tremi brati in sestrami, ne poznaš miru. Ne poznaš ga, če tvoj oče prihaja domov ob treh ponoči in pijan razbija naokrog. Ne poznaš ga, če prideš domov iz šole in tvoja mama zlaga perilo s sklonjenim obrazom, da ti ne bi videl novih modric.
Mir je zanj nedosegljiv. Je nekaj, kar pripada drugim ljudem, ne njemu. To je vedel že pri šestnajstih letih. Sprijaznil se je, ker ni imel izbire. Če bi tuhtal, zakaj se mu to dogaja, zakaj se to dogaja njegovi mali sestrici, stari komaj štiri leta, ki se že zdaj skriva pod mizo, ko oče popoldne ob petih pride iz službe, zakaj se to dogaja mami, zgarani od življenja, ki je vsako leto postajalo hujše, bi se mu preprosto zmešalo.
Tako je vstal vsako jutro, se oblekel, dal zvezke v torbo in odšel v šolo. Tam ni bilo dosti bolje. Bil je previsok za svoja leta, suhljat, molčeč, nikoli nasmejan. Kako naj bi si našel prijatelje? Zavidal jim je, ker so bili tako brezskrbni, tako svobodni, tako polni življenja: želel si je, da bi razumel, kako je, če imaš dom, kjer se počutiš doma.
Tako so minevali dnevi. In nič ni postajalo boljše, kvečjemu slabše. Oče je pil vedno več in zgodilo se je, da je v navalu besa udaril celo najmlajšo Tinco.
In potem - šok. Njegova dvanajstletna sestrica Teja, sloka, navadno še bolj tiha kot on, je odprla usta. V pisarni socialne delavke je povedala vse. In potem se je usul plaz, v katerem se ni znašel: naenkrat so bili v varni hiši, očeta ni bilo več, vse je bilo drugače. Novi obrazi. Nov svet. Novo življenje.
Bil je prestrašen. Bal se je, da se bo novo življenje sesulo samo vase in bo oče prišel nazaj in jih odpeljal in jih kaznoval in bo vse samo še slabše, kot je bilo; a začuda se
to ni zgodilo ne prvi dan, ne drugi, ne tretji. Minevali so tedni, a njegova bojazen se ni uresničila. Takrat je počasi začel verjeti, da bo vse še v redu, da ni vse le neka kruta šala, da mu ni bila ponujena le začasna rešitev, da bi potem, ko je okusil dobroto, še toliko bolj trpel.
Počasi se mu je led okoli srca začel topiti. Počasi, a zagotovo. Počasi je rasel. Ni vedel, kaj mu je omogočilo ta čudež, ki mu še vedno ni povsem zaupal, ampak nekega dne se je zalotil med ljudmi; sedel je v lokalu, s prijatelji in pripovedoval smešno anekdoto o sošolki. Ni mogel povsem razumeti, kako se je to zgodilo, a se je.
Še bolj je rasel. In še bolj. In ni prav dobro vedel, kako se je to zgodilo, a nekega dne je bil odrasel, po licih so mu poganjale dlake in okrog vratu je imel kravato in vsak mesec je odšel na bližnjo pošto plačat račune. Ni prav dobro vedel, ali mu je ta sprememba všeč in ali jo sploh razume. V srcu se je še vedno počutil kot čemeren najstnik.
Nekega dne se je vračal domov z dela, utrujen, zaspan, v vsaki roki je imel polno vrečko špecerije in vse, kar si je želel, je bilo zavaliti se na kavč pred televizijo s pivom v roki. A vedel je, da to ni mogoče; pozno v noč bo moral garati na sodnih spisih. Delal je na sodišču. Potlačil je vzdih in vtaknil ključ v ključavnico.
Nenadoma se ga je oklenila roka. Močna, rjava, drobna ročica mu je stisnila zapestje. Ozrl se je navzdol. V višini njegovega pasu, ne, še nižje, je stala drobcena razcapana postavica in ga neustrašno gledala. Otrok je imel zmršene črne lase, kosti, ki so dobesedno štrlele izpod kože in kostanjeve oči, prevelike za drobni obraz. Bolščale so vanj, kot da jim lahko da življenje samo. Bila je deklica, je ugotovil, oblečena v prevelika fantovska oblačila. Kavbojke je imela vsaj trikrat zavihane okoli gležnjev.
»Kaj hočeš?« je vprašal, ne tako osorno kot je nameraval. Deklica je bila tako drobcena.
Pogledala ga je v oči. »Hrano,« je zaprosila z glaskom, še tanjšim kot ona sama.

Pokimal je. Pobrskal je po vrečki s špecerijo in ji dal žemljo in pločevinko kokakole. Lakomno ju je pograbila. Sesedla se je na stopnice pred blokom in pomlatila žemljo v dveh grižljajih. Lačno ga je pogledala. Dal ji je še piškote z mareličnim nadevom.
Usedel se je poleg nje. »Rad bi ti pomagal,« je rekel preprosto.
Nezaupljivo ga je pogledala. »Nihče ti danes ne pomaga zares,« je rekla. »Dal si mi žemljo in piškote. In zdaj se dobro počutiš. To je to. Nič več ne boš naredil. Ne moreš.«
Zazrl se je v svoja kolena. Odrasel otrok. Pameten otrok, ki ne verjame v nič več. Take stvari se ne bi smele dogajati. Še predobro jo je razumel; sam je bil enak. Nikoli ni odraščal, odrasel je bil, odkar se je zavedal. Mrk, tih, zamišljen. Je tudi to deklico tako strah življenja kot njega? Je raje sama kot v družbi? Kakšne traparije razmišlja. Saj punčka nima časa za to. Mora se ukvarjati s preživetjem.
Deklica je prenehala jesti. Obrisala si je prste v umazane kavbojke in glasno rignila. Zasmejal se je. Tako majhno
bitjece, pa tako glasen zvok. Neverjetno. Užaljeno ga je pogledala.
»Pomagal ti bom,« je rekel. »Res. Čeprav ne verjameš.« »Zakaj?« je rekla nezaupljivo.
Ker je tako prav, je hotel reči. »Ker je nekoč nekdo pomagal meni. Socialna delavka v moji šoli. Tako to deluje, veš. Vsaj moralo bi. To je ta Evropa, vsak ima pravice, ja, in vsi se jih zelo dobro zavedajo, ko jih potrebujejo. Pravica do svobodnega govora, do svobode nasploh, zdravstvenega zavarovanja, kajjaz vem, kaj vse. Ampak so pa tudi dolžnosti. Ne samo tiste v zakonih. Ampak človeške. Tisti učiteljici se ne bi bilo treba ukvarjati z mojo družino. Lahko bi rekla, to me ne zanima, v to se nočem vpletati, kaj bom jaz imela od tega. Ampak se je. In mi rešila življenje.«
Deklica ga je poslušala. »Čuden človek si,« je rekla. »Ljudje, ki jih poznam, ne mislijo tako.«
»Verjamem,« je rekel. »Ampak jaz pa.«
TRETJA NAGRADA
MAJA KLACINSKI
3. letnik,
Šolski center Postojna, Postojna Mentorica: Vlasta Milavec
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	knjižna nagrada Društva Bralna značka Slovenije -ZPMS.
Donator:
Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS.
KOT EVROPSKI DRŽAVLJAN PRAVICE IN PRILOŽNOSTI IMAM -KAKO DOBRO JIH POZNAM?
Ko sem si nekega mračnega, temnega, dolgočasnega in deževnega dneva sredi popoldneva postavila vprašanje ''Kdo sem jaz?'' se mi je nanj vsul mogočen plaz odgovorov: sem živo bitje, hči, sestra, prijateljica, sošolka, soseda, dijakinja, državljanka Slovenije, prostovoljna delavka, vnukinja in še bi lahko naštevala. A tako kot marsikdo, ki bi mu postavili to vprašanje, nisem niti pomislila na to, da sem kot državljanka Republike Slovenije tudi državljanka Evropske unije. Da, sem državljanka Evropske unije, tako kot približno 500 milijonov državljanov sedemindvajsetih držav članic te mogočne državne zveze evropskih držav in leto 2013 je naše leto, leto državljanov Evropske unije, torej je to leto tudi moje leto, čeprav se tega do nedavnega sploh nisem zavedala in verjamem, da nisem edina. To pa niti ni tako čudno, saj danes mediji omenjajo Evropsko unijo izključno v političnem in finančnem smislu, pa vendar ni tako, saj smo po mojem mnenju Evropska unija mi, njeni državljani, ki imamo morje pravic in priložnosti, a jim mogoče posvečamo premalo pozornosti ali pa jih preprosto sploh ne poznamo. Ko bi poznali vse naše pravice, bi videli, da imamo pravzaprav vse na dlani, da nam je kot državljanom EU omogočena tisoč in ena ugodnost razvijanja in uporabe naših kvalitet, talentov ter omogočanje naše duhovne rasti.
Danes se v Evropi, pa tudi drugod po svetu, spopadamo z zelo težkimi razmerami in tako je tudi pri nas v Sloveniji. Nikomurniprizaneseno,zatomladiupravičenorazmišljamo ravno o naši prihodnosti. Med nami so vse pogostejša vprašanja, kam naprej, ali bom uspel priti na želeno šolo, kje bom nadaljeval svojo kariero ... in pri tem se sploh ne zavedamo, da imamo kot državljani EU pravzaprav pravico do izobraževanja in svobodnega gibanja, pravzaprav odprtih mnogo poti in vsaka od teh nas lahko pripelje do želenega cilja. Vsakdo od nas si je že kot kratkohlačnik želel oditi v svet, odkrivati nove dežele in spoznavati nove ljudi in prav to nam omogoča EU z mnogimi programi, o katerih me je seznanila zelo prijazna gospa ob obisku Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Ljubljani. S programi, kot so ERASMUS, Mladi v akciji, COMENIUS in Leonardo da Vinci spodbujajo izobraževanje mladih tudi v tujini in nam tako omogočajo kakovosten študij in ob tem našo duhovno rast in hkrati naš duhovni razvoj. Odhod na študij v tujino
za vsakogar predstavlja ogromen izziv, ob katerem bogatiš svoje znanje in dušo. Izobraževanje v tujini zagotovo ni lahko, daleč od doma in bližnjih ter daleč od poznanega sveta. Znajdeš se sredi množice drugačnih ljudi, z drugačnimi navadami in običaji, sredi nečesa, kar prej nisi poznal, a ravno to te ob vrnitvi bogati. Marsikomu vse to pomaga odkriti njegov pravi jaz. Tudi moj cilj je, da po končanem srednjem šolanju nadaljujem svojo pot nekje v tujini. Misel na to, kaj vse bom s to izkušnjo pridobila, me navdaja s še večjo željo in mi vliva moč, da mi bo to tudi uspelo. Želja pa postaja vse večja, ko se pogovarjam z znanci, ki se šolajo na fakultetah, ki so aktivno vključene v katerega izmed programov, in mi o tem navdušeno pripovedujejo. Tudi v medijih sem že kar nekajkrat zasledila reportaže, polne samih pozitivnih besed o teh programih. Sama menim, da je to ena najbolj pozitivnih plati članstva naše male Slovenije v EU, saj se le-ta izjemno trudi za izobrazbo mladih, s tem pa vsem nam na široko odpira vrata v svet in nam omogoča uresničitev naših želja, ki jih brez teh programov praktično ne bi mogli uresničiti, saj marsikomu v današnjih dneh socialno stanje tega ne dopušča. Ob misli na svojo prihodnost si pogosto zamišljam svoj prihod v ogromno predavalnico, polno različnih ljudi, z različnih koncev sveta, ki pa jih druži eno: vsi so državljani EU, z močno voljo do izobrazbe, spoznavanja sveta in spoznavanja sebe. Usedem se in ko se ozrem naokoli, opazim pisan mozaik obrazov, ki tvori celoto študentov z istimi zanimanji, čeprav smo odraščali tisoče kilometrov narazen, vsak s svojimi navadami in običaji in zdaj imamo možnost, da te navade delimo tudi z drugimi, da drugim pomagamo pri odkrivanju sveta in pridobivanju novega znanja. Izobraževanje v tujini prinese ogromno novega; seveda je pomembno znanje, po katerega si pravzaprav šel, a pomen besede izobraževanje ni samo v kakovostni razlagi svetovno znanega profesorja in golih dejstvih o stroki, ki te zanima, pač pa te odhod v tujino nauči tudi skrbeti zase, prevzemanja odgovornosti, strpnosti in tolerantnosti do drugih, prilagajanja ter spoznavanja in sprejemanja različnosti. To je po mojem mnenju bistvo odhoda v tujino.
Sama si torej izkušnjo izobraževanja v tujini predstavljam kot zelo debelo knjigo, ki mi z vsako prebrano stranjo

ponudi novo spoznanje, novo odkritje in nov odgovor na življenjsko vprašanje. A vse le ni tako preprosto, kot si zamišljam. Je pa res, da je veliko lažje, kot je bilo generacijam pred nami, ko še nismo bili v EU. Vsekakor si ob vpisu na študij ali v osnovno in srednjo šolo v kateri koli državi EU obravnavan enakopravno kot vpisani državljani posamezne države. Ne smejo ti zaračunati višje šolnine in pravico imamo do enake štipendije kot državljani posamezne države, otroci pa imajo pravico tudi do brezplačnega učenja jezika (če so starši prišli v drugo državo zaradi zaposlitve), kar za vsakega novo priseljenega v tujo državo pomeni ogromno. Vsekakor pa je to koristno tudi za državo, ki tako ohranja enotnost in omogoča dobro komunikacijo med državljani, saj je izredno težko živeti v državi, kjer mnogi priseljenci ne govorijo uradnega jezika, kar povzroča težave tudi zaposlenim v storitvenih dejavnostih. Vse to je izrednega pomena in zelo olajša odhod v tujino, ki je največkrat že sam zase precejšen finančni zalogaj. Potrebno se je zavedati, da so pogoji za vpis od države do države drugačni, da se je nekje treba potruditi veliko bolj kot drugje, saj nekatere fakultete celo zahtevajo jezikovni preizkus znanja, kar pomeni, da ti ne omogočajo predavanj v angleškem jeziku, torej se moraš v tujino odpraviti vešč tudi uradnega jezika države, v katero se odpravljaš. Še nekoliko boljših pogojev pa so deležni študentje, ki se v tujino odpravijo samo na izmenjavo s programom ERASMUS. Ob prebiranju opisa tega programa in pogojev preprosto ne moreš verjeti svojim očem. Študentom omogoča tako študij kot tudi prakso, pri tem pa so opravičeni plačevanja šolnine, prav tako jim ni treba plačati prijave za vpis na univerzo gostiteljico, študij v tujini se šteje kot del obveznega študijskega programa, poleg tega pa še prejemajo štipendijo za bivanje in šolanje v tujini. Vsekakor ta program žanje mnoge pohvale, ki si jih brez dvoma tudi zasluži.
Kljub tej čudoviti predstavi pa se mi vseeno porodi vprašanje, kam in kaj nato, ko bom v svojih rokah držala lično spričevalo, za katerega se bom trudila vsa leta svojega šolanja in ko bom polna novih izkušenj, znanj in lepih spominov, ki mi bodo po vseh preživelih letih tam ostali v srcu. Vsekakor se bom znašla na ogromnemu križišču, ki mi bo ponujalo poti v različne smeri, saj vse le ni tako enostavno. Predno se odpravimo študirat v tujino ali se vključimo v mednarodno izmenjavo, se moramo najprej dobro prepričati, kako bo kasneje s priznavanjem našega spričevala v naši domovini ali v kateri izmed drugih držav članic. Priznavanje spričeval in diplom vsekakor ni samoumevno in tega tako tudi ne smemo jemati, kar je popolnoma logično, vendar menim, da je to ena izmed večjih ovir oziroma pomanjkljivosti v šolskem sistemu v EU. Sem mnenja, da te to ovira pri izbiri države, v katero nameravaš oditi, saj se moraš prilagoditi temu, kje bo tvoja diploma nato kasneje veljavna in kje ne. 2e res, da diploma lahko postane veljavna s posebnim uradnim postopkom
priznavanja diplome, a to zahteva nekajčasa pa tudi nekatere neprijetnosti. Menim, da bi bilo dobro, če bi na vseh šolah poenotili izobraževalne načrte in postavili nek standard in s tem zagotovili enakovrednost šol. Vsekakor se zavedam, da je to zelo težko izvedljivo, saj ima vsaka šola svoj ugled in način dela pa tudi izobraževalne načrte je v vseh državah težko poenotiti.
Kljub vsemu pa sem prepričana, da imamo mladi zelo veliko odprtih možnosti tudi za zaposlitev v tujini po končanem šolanju, čeprav je zaposlitev v današnjih časih težko najti. Seveda pa zaposlitev v tujini pomeni tudi selitev, bivanje in delovanje v drugi državi, kar kljub članstvu v EU ni preprosto. Ob vsaki selitvi, bodisi znotraj lastne države ali v tujini, se pojavi mnogo skrbi in uradnih postopkov, ki jih moraš urediti za nemoteno bivanje v izbranem kraju. Vsekakor moramo biti za to izjemno odločni in pogumni, naše ambicije in pričakovanja morajo biti visoka, biti moramo samozavestni in prepričani v svoje sposobnosti, prilagodljivi in odprti za različne svetove, ker le tako lahko v tujem svetu tudi uspemo. Vsekakor pa moramo biti vešči v mnogih znanjih. Pri iskanju zaposlitve moramo dobro poznati jezik in biti dobro izobraženi za delovno mesto, za katerega se potegujemo, sploh v današnjih časih, ko prostih delovnih mest ne razpisujejo množično, pri tem pa moramo upoštevati, da imamo resno konkurenco s strani državljanov določene države. Vsekakor je razumljivo, da delodajalci velikokrat dajejo prednost domačinom pred priseljenci, saj mnogokrat priseljenci lahko povzročijo marsikatero nevšečnost, ki bi se ji lahko izognili, če bi zaposlili domačina. Zato sta toliko pomembnejša dejavnika poznavanje jezika in pozitivna samopodoba, ki pomembno vplivata na razgovorih za službo. Čim se napotiš v tujino zaradi zaposlitve, si tudi upravičen do bivanja tam brez kakršnih koli drugih pogojev. Zelo dobro pa je poskrbljeno tudi za tiste, ki v tujini izgubijo delo. Prebivanje je še ena izmed izredno pozitivnih plati povezanosti držav v EU, saj pogoji za namestitev niso zelo zahtevni, če jih le upoštevaš. Veliko lažja je selitev v eno izmed članic EU, kot v katero državo izven njenega območja, kjer te čaka mnogo več uradnih postopkov in nevšečnosti, pogoji za bivanje pa so zelo zahtevni. Ključnega pomena pri prebivanju in selitvi v tujino pa sta vsekakor zdravstveno in socialno zavarovanje. Zdravstveno je odvisno izključno od kraja dela ali prebivališča, ne pa tudi od državljanstva, zato se moramo pozanimati o zdravstvenem sistemu v državi, v katero se odpravljamo. Prilagoditi se moramo sistemu v državi, v katero odhajamo in seveda ne moramo pričakovati, da se bo država prilagodila nam. Pri obisku zdravnika v tuji državi pa imamo zagotovljene enake pogoje kot državljani države, v kateri prebivamo, kar je izrednega pomena.
Prepričana sem, da se vseh teh formalnosti, ki jih moramo urediti pred odhodom v tujino, niti sami ne zavedamo in o

SREDNJA ŠOLA
Literarni natečaj
tem začnemo razmišljati šele, ko smo za odhod že trdno odločeni. Marsikdo se znajde pred hudimi dilemami, kaj vse urediti za nemoteno prebivanje in takrat se lahko obrne na Informacijsko pisarno evropskega parlamenta, kjer je zelo lepo poskrbljeno za informacije vseh vrst. Sama imam s tem centrom izredno dobre izkušnje. Zelo prijazni delavci nudijo izčrpne informacije in pomoč.
Mladi pa ne sanjamo samo o našem poklicu, pač pa tudi o prelomnici, o dnevu, ko bomo dopolnili 18 let. Marsikdo niti pomisli ne, da bo takrat poleg samostojnosti, zrelosti pridobil tudi volilno pravico, in to ne samo v svoji domovini, pač pa tudi volilno pravico kot državljan EU. Danes volilna pravica mladim ne pomeni veliko, kar potrjuje tudi nizka volilna udeležba vseh mladih na volitvah, bodisi predsedniških bodisi parlamentarnih. Čeprav se mladi ne zavedamo tega, na nas sloni svet in z volilno pravico dobimo mnogo več kot samo listek, na katerem piše, na katerem volišču lahko volimo. Dobimo pravico do soustvarjanja sveta. Pravico, da povemo, kaj mislimo in kaj si želimo, kdo je najbolj primeren voditelj za nas. Z volilno pravico sami sodelujemo pri ustvarjanju boljše države, države, v kateri si želimo živeti, a se tega premalo zavedamo. Tudi kot prebivalci druge države imamo pravico do tega, da izrazimo željo in zahtevo, da nas vpišejo v volilni imenik države, v kateri prebivamo.
Torej imamo kot državljani EU mnoge pravice, to je res, a se premalo zavedamo, kakšne priložnosti in možnosti nam te pravice ponujajo. Kaj vse lahko s temi pravicami pridobimo
in dosežemo. Vse to je posledica tega, da smo o tem slabo obveščeni in osveščeni. Malokdaj se prebira o pravicah državljanov EU. Marsikdo ima zmotno prepričanje, da je EU samo zveza, v kateri imajo edino in glavno besedo samo politiki. Marsikdo pomisli, da smo z vstopom v Unijo vstopili v težko življenje, da to sploh ni imelo pozitivnih posledic. Kolikokrat se vprašamo, kaj dobrega nam je prinesel vstop v EU? Marsikdaj smo lahko upravičeno jezni, ker se nam preprosto zdi, da naša država vse bolj tone, denarja ni za lastne potrebe, medtem ko ga Grčiji lahko posojamo, a nikoli ne pomislimo, da bi bili na mestu Grčije pomoči deležni tudi mi sami, nikoli ne pomislimo, koliko možnosti imamo odprtih za izobraževanje in zaposlitev v tujini ter hkrati za uspeh. Zato bi morali poudarjati tudi to, osveščati mlade in tudi starejše o pozitivnih plateh EU. Mediji, ki imajo izredno veliko moč, bi lahko razvijali tudi dobre teme in ne samo poročali o denarnih in političnih problemih, ki jih prinaša naši državi članstvo v EU. Treba si je priznati, da smo del tega sveta, da smo del razvitega sveta in da bi, če bi bili v vseh državah osveščeni o vseh pozitivnostih, ki jih prinaša članstvo v EU, lahko skupaj ustvarjali povsem homogeno skupnost, bili kot ena država, si med sebojpomagali in hkrati predstavljali mogočen mozaik različnosti, pestrosti; ustvarjali boljši svet. Povezovanje in hkrati ohranjanje raznolikosti bi nam prineslo boljše življenje, brez zavisti med narodi in strmenja samo k temu, da bomo na vrhu, najboljši.
Priložnosti je veliko, le zgrabiti jih je treba!

POSEBNA NAGRADA
MIŠEL ŽAFRAN
2. letnik,
Ekonomska šola; Gimnazija in strokovna šola Celje Mentorici: Helena Mešnjak in Alenka Gotlin Polak
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	USB ključ,
•	knjižna nagrada društva Bralna značka Slovenije -ZPMS.
Donator:
Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS.
DOMIŠLJIJA NOROSTI
Daj mi letak, da se usedem na oblak, ker na vse konce sije sonce.
Zrak,
daj mi znak, da nisem bedak, da znam leteti kot pravi junak.
Po nebu se prelijem, nadzvočni sunek razbijem, z vročino se razlijem.
Ko na travniku pristanem, začutim ta oddah, sveži predah, kjer megla se spreminja v prah.
MISEL ZA BOŽIČ
Božič je čas praznovanja
in obdarovanja,
ko je družina skupaj ...
Prijetno je tudi cingljanje zvončkov,
petje pesmi in lesketanje smreke ...
Takrat so želje najtoplejše,
da bi živeli čim bolj udobno,
da nas bolezni ne bi pestile ...
Je radost otroštva,
kjer so otroci veselo igrivi,
ko premetavajo sneg ...
MISEL O POMOČI
Potrebno je pomagati tistim, ki nimajo nič. Iskati najmožnejše rešitve, ki bi spreminjale obupajoč svet na bolje. Ubogemu sočloveku moramo dati moč podpore, da lahko preživi dostojanstveno in s pravico do človeštva -saj ni odpadek.
Z vsemi moramo pravično deliti
hrano in zaslužen denar.
Vsi smo enaki,
ne glede na raso.
Vsi smo deležni udobja,
na ravni varne prijetnosti.
Likovni natečaj
PRVA NAGRADA
NEZA ŽALEC
2. razred,
Osnovna šola Vinica, Vinica
»Spoštujem in sprejemam različne kulture«
Mentorica: Jasmina Kobe
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	petdnevne aktivne počitnice v enem od domov Centra šolskih in obšolskih dejavnosti.

DRUGA NAGRADA
AJDA MARIN
1. razred,
Osnovna šola Cirkovce, Cirkovce
»Evropejci imamo pravice - imam pravico do pitne vode«
Mentorici: Mateja Lampret, Suzana Menoni Planinšek
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	magnetna knjižna kazalka, mini barvice, voščenke in risalni blok,
•	nagrada društva Bralna značka Slovenije - ZPMS.
Donator:
Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS.
TRETJA NAGRADA
LEO MANZIN
1. razred,
Osnovna šola Elvire Vatovec Prade, Koper
»Radi smo v šoli - knjižnica«
Mentorica: Katja Jerman
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	knjižna nagrada Društva Bralna značka Slovenije -ZPMS.
Donator:
Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS.
PRVA NAGRADA
SARA ANZEJ
5. razred,
Osnovna šola Karla Destovnika Kajuha, Šoštanj
»želiš? Zelim... priložnost?«
Mentorica: Mija 2agar
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	petdnevne aktivne počitnice v enem od domov Centra šolskih in obšolskih dejavnosti.
DRUGA NAGRADA
URŠKA DIDOVIC
6. razred,
Osnovna šola Belokranjskega odreda Semič, Semič
»S knjigo do prijateljstva«
Mentorica: Vlasta Henigsman
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	USB ključ,
•	knjižna nagrada društva Bralna značka Slovenije -ZPMS.
TRETJA NAGRADA
NIKO GOMBOC
6. razred,
Osnovna šola III. Murska Sobota, Murska Sobota
»Sem državljan Evrope«
Mentor: Franc Bencak
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	knjižna nagrada Društva Bralna značka Slovenije -ZPMS.
osnovna Sola - tretja triada
Likovni natečaj
1	PRVA NAGRADA 1			
c SERGEJA KRANČAN 9. razred, Osnovna šola Šalek, Velenje »Nasmeh« Mentor: Boris Oblišar v			Nagrada:	1
		J	•	diploma Nacionalnega odbora natečaja, •	petdnevne aktivne počitnice v enem od domov Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. j	
			Donator: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.	
DRUGA NAGRADA
VITJAN ČREŠNAR ŠTAUS
9. razred,
Osnovna šola Franca Rozmana Staneta Maribor, Maribor
»Svoboden kot ...«
Mentorici: Janja Tomažič, Špela Kobal
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	USB ključ,
•	knjižna nagrada društva Bralna značka Slovenije -ZPMS.
Donator:
Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS.
Likovni natečaj
OSNOVNA ŠOLA - TRETJA TRIADA
TRETJA NAGRADA
DASA PINTARIČ
8. razred,
Osnovna šola Belokranjskega odreda Semič, Semič
»Z znanjem v svet«
Mentorica: Vlasta Henigsman
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	knjižna nagrada Društva Bralna značka Slovenije -ZPMS.
POSEBNA NAGRADA
LUKA BABIC
Center za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje
Janeza Levca Ljubljana,
Ljubljana
»S tovornjakom po celi Evropi«
Mentorica: Ela Leskovšek
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	USB ključ,
•	knjižna nagrada društva Bralna značka Slovenije -ZPMS.
Donator:
Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS.
Likovni natečaj
OSNOVNA ŠOLA - POSEBNA NAGRADA
POSEBNA NAGRADA
ALEKSANDER ADAMOVIC
Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, Velenje
»Poznam svoje pravice «
Mentor: Robert Klančnik
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	USB ključ,
•	knjižna nagrada društva Bralna značka Slovenije -ZPMS.
SREDNJA ŠOLA
Likovni natečaj
PRVA NAGRADA
Prva nagrada ni bila podeljena.
DRUGA NAGRADA
Druga nagrada ni bila podeljena.
TRETJA NAGRADA
RAISA ČUFOROVIČ
SŠ GT, D. E. VIZ Višnja Gora, Višnja Gora
»Mati zemlja in njeni otroci«
Mentorica: Vlasta Strmljan
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	knjižna nagrada Društva Bralna značka Slovenije -ZPMS.
Fotografski natečaj
PRVA NAGRADA
VALENTINA ŠTRBUNCL NOVOSEL
9. razred,
Osnovna šola Maksa Pleteršnika Pišece, Pišece
»Pravica do potovanja«
Mentorica: Tanja Plevnik
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	petdnevne aktivne počitnice v enem od domov Centra šolskih in obšolskih dejavnosti.
Donator:
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
OSNOVNA ŠOLA - TRETJA TRIADA
Fotografski natečaj
DRUGA NAGRADA
KLEMENTINA STOPAR
9. razred,
Osnovna šola Podbočje, Podbočje
»Vsak skozi svoje okno v širni svet zre«
Mentorica: Damjana Stopar Štrovs
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	USB ključ,
•	knjižna nagrada društva Bralna značka Slovenije -ZPMS.
Donator:
Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS.
TRETJA NAGRADA
KLEMEN ZIBERT
9. razred,
Osnovna šola Podbočje, Podbočje
»Pot do pravice je lahko tudi trnova«
Mentorica: Damjana Stopar Štrovs
Nagrada:
diploma Nacionalnega odbora natečaja,
knjižna nagrada Društva Bralna značka Slovenije -
ZPMS.
Donator:
Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS.
PRVA NAGRADA
BERNARDA GABRIJEL
2. letnik, Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Ivančna Gorica
»Sem državljan, pravico do izobraževanja imam!«
Mentorica: Mojca Saje Kušar
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	dvodnevni izlet, 3.7.2013 -5.7.2013, z obiskom evropskih institucij v Strasbourgu.
DRUGA NAGRADA
MAJA ZORKO
1. letnik,
Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, Ljubljana
»Mladi in Evropa«
Mentorica: Petra Čalic
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	USB ključ,
•	knjižna nagrada društva Bralna značka Slovenije -ZPMS.
Donator:
Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS.
gp Video natečaj
OSNOVNA ŠOLA - TRETJA TRIADA
PRVA NAGRADA
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	petdnevne aktivne počitnice v enem od domov Centra šolskih in obšolskih dejavnosti.
Donator:
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Spletni naslov nagrajenega filma: http://www.youtube.com/watch?v=kC7GDvUkWX8
DRUGA NAGRADA
ZALA ŠART in VIDA KORUN
9. razred, Osnovna šola Gorica Velenje, Velenje
»Kot evropski državljan pravice in priložnosti imam«
Mentorja: Zvonko Kramaršek, Andreja Vintar
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	USB ključ,
•	knjižna nagrada društva Bralna značka Slovenije -ZPMS.
Donator: Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS.
Spletni naslov nagrajenega filma:
http://www.youtube.com/watch?v=wrhQf5wDNgo _y
TRETJA NAGRADA
JULIJA LUKOVNJAK, NIKO POTOČNIK in TAJA ZUPAN
7. razred, Osnovna šola Gornja Radgona, Gornja Radgona
»Zavedaj se pravic in zagrabi priložnost«
Mentor: Dejan Kokol
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	knjižna nagrada Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS.
Donator: Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS.
Spletni naslov nagrajenega filma: http://www.youtube.com/watch?v=qtZ3HWxKSyQ
PRVA NAGRADA
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	dvodnevni izlet, 3.7.2013 -5.7.2013, z obiskom evropskih institucij v Strasbourgu.
Donator: Evropski poslanec g. Ivo Vajgl.
Spletni naslov nagrajenega filma: http://www.youtube.com/watch?v=LWdi1bDrcYw
DRUGA NAGRADA
ŽIGA SMRDEL, JAKA STAVANJA, LUKAVADNOV
2. letnik, Gimnazija Postojna, Postojna
»Evropa v šoli«
Mentorica: Vlasta Milavec
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	USB ključ,
•	knjižna nagrada društva Bralna značka Slovenije ZPMS.
Donator: Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS.
Spletni naslov nagrajenega filma: http://www.youtube.com/watch?v=plWFCwCvds4
TRETJA NAGRADA
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	knjižna nagrada Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS.
Donator: Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS
Spletni naslov nagrajenega filma: http://www.youtube.com/watch?v=fsbqw-3uwDs
Natečaj
raziskovalnih nalog
Natečaj
projektnih nalog
OSNOVNA SOLA - TRETJA TRIADA
Natečaj raziskovalnih nalog
PRVA NAGRADA
LUKA KUZMA, ŠPELA ŠVAJGER, TADEJ ŽAGAR
9. razred, Osnovna šola Komandanta Staneta Dragatuš, Dragatuš
Mentorica: Anita Vrtin
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	petdnevne aktivne počitnice v enem od domov Centra šolskih in obšolskih dejavnosti.
Donator:
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
PRVI KORAKI K UČENJU PRAVIC EVROPSKEGA DRŽAVLJANA (Povzetek)
Učenci se pri pouku učimo o temeljnih značilnostih Evropske unije, pravic evropskega državljana pa žal ne omenimo. Znanje in uporaba pravic evropskega državljana je ena dobrih stvari, saj menimo, da bo njihova uporaba v prihodnosti skoraj nujna. Projektanti smo se odločili, da bomo izvedli nov projekt Prvi koraki k učenju pravic evropskega državljana, s katerim smo se začeli ukvarjati novembra 2012. Za učence od 5. do 9. razreda OŠ Dragatuš smo organizirali predstavitve in delavnice, v katerih smo spoznali pravice, ki jih imajo kot evropski državljani. Na začetku izvajanja projekta smo se mladi projektanti s pomočjo ustrezne literature podrobneje seznanili z najpomembnejšimi dejstvi o Evropski uniji, s poudarkom na pravicah evropskega državljana, pri čemer smo se omejili zlasti na pravico do izobrazbe, pravico do dela ter z njima povezani pravici do zdravstvenega in socialnega varstva. Te ugotovitve smo nato posredovali učencem 5. razreda, saj ti učenci pri pouku še niso obravnavali te teme. Po predstavitvi pravic evropskega državljana, so učenci pridobljeno znanje preverili s pomočjo kviza, prav tako pa so za utrditev znanja izdelali plakat in zastave Evropske unije. Te izdelke smo nato razstavili na in ob šolskem panoju. Ob koncu delavnic smo zbrali izjave nekaterih učencev, z njihovo razredničarko smo naredili intervju. Nadalje smo učence od 6. do 9. razreda poprosili, da so si na razrednikovih urah izbrali po eno državo Evropske unije, ki so jo želeli podrobneje spoznati. Projektanti smo se v ta namen povezali z osnovnimi šolami izbranih držav. Sestavili smo vprašalnik, ki smo ga pri pouku angleškega jezika prevedli in ga po e-pošti poslali izbranim šolam. S pomočjo vrnjenih vprašalnikov, ki smo jih projektanti analizirali, smo pridobili potrebne podatke za izvedbo predstavitev v teh razredih. Da je bila predstavitev izbrane evropske države za učence še zanimivejša, smo na šolo povabili tudi goste, ki bodisi prihajajo iz teh držav bodisi so bili na daljšem
izobraževanju v njej. Nato so sledile predstavitve za učence od 6. do 9. razreda. Projektanti smo za učence pripravili delavnice, saj smo želeli, da bi se pri učenju pravic čim bolj zabavali. Vsak razred je izdelal tudi plakat, kjer je povzel temeljne značilnosti vsake države. Vse plakate smo razstavili na šolskem panoju, saj želimo da vsi učenci naše šole spoznavajo te pravice. Projektanti smo si potek ur zabeležili in fotografirali. Po opravljenih urah smo naredili analizo našega dela. Učenci od 6. do 9. razreda so izpolnili anketni vprašalnik. Z gosti in učiteljico angleškega jezika smo opravili intervju. Tudi projektanti smo ob koncu našega dela podali svoje izjave.
Ob koncu projekta smo projektanti naredili zloženko z naslovom Prvi koraki k učenju pravic evropskega državljana, ki so jo dobili učenci od 5. do 9. razreda, saj želimo, da se s pomočjo zloženke večkrat ob slikovnem gradivu spomnijo na svoje pravice. Dosegli smo cilj projekta, saj je anketa pokazala, da učenci zdaj bolje poznajo pravice, ki jih imajo kot evropski državljani. Upamo, da jih bodo vedeli uporabljati v naslednjih letih, saj nam je analiza ankete pokazala, da so učenci na naših predstavitvah uživali in da si želijo imeti več takšnih projektov. Analiza ankete pa nam je tudi potrdila dejstvo, da je učenje lažje preko raznoraznih zabavnih delavnic. Ker je projekt prinesel pozitivne rezultate smo se odločili, da bomo s projektom tudi nadaljevali. Vsako šolsko leto mu bomo namenili kar nekaj pozornosti, k projektu pa želimo privabiti čim več sodelujočih. V ta namen bi se lahko povezali tudi z drugimi osnovnimi šolami.
Povezava do celotne projektne naloge:
http://www.evropavsoli.si/images/stories/projektna_ naloga.pdf
DRUGA NAGRADA
Druga nagrada ni bila podeljena.
TRETJA NAGRADA
Tretja nagrada ni bila podeljena.
SREDNJA SOLA
PRVA NAGRADA
TINA PALISKA IN LARA PALISKA
4. letnik,
Šolski center Srečka Kosovela Sežana, Sežana Mentorica: Tatjana Jagodnik
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	dvodnevni izlet, 3.7.2013 -5.7.2013, z obiskom evropskih institucij v Strasbourgu.
Donator:
Evropski poslanec g. Ivo Vajgl.
PRVI KORAKI K UČENJU PRAVIC EVROPSKEGA DRŽAVLJANA (Povzetek)
Slovenci smo z vstopom v Eu dobili nove evropske pravice, o katerih pa na žalost ne vemo veliko. Za mlade je pomembna pravica do izobraževanja, ki med drugim nudi možnost študija v drugih državah članicah EU. Ker sva tudi sami v situaciji, ko se je treba odločiti za študij, sva se odločili, da v raziskovalni nalogi predstaviva možnost študija doma in v tujini. Naredili sva raziskavo trga in ugotovili naslednje:
•	Slovenski državljani premalo poznajo pravice, ki so jih pridobili z vstopom v EU oziroma je država slabo poskrbela za to, da bi jih seznanila z njimi.
•	Za študij v tujini bi se odločilo veliko mladih, saj bi jim to prineslo veliko novih izkušenj in znanja.
•	Ljudje so prepričani, da je študij v tujini bolj priznan kot pri nas, vendar ni povsem tako. Naše fakultete so po kakovosti primerljive z drugimi fakultetami v tujini, nekatere pa so celo boljše (odvisno za kakšen študij gre).
•	Za prehrano naših študentov v tujini je poskrbljeno tako, da imajo možnost subvencionirane prehrane, ki pa je ne morejo koristiti v Sloveniji.
•	Študent je upravičen tudi do štipendije, ki lahko znaša 300 EUR na mesec. Študenti nekaterih drugih držav imajo lahko več različnih štipendij hkrati in je zato tudi njihov mesečni znesek bistveno višji.
Na začetku raziskovalne naloge sva postavili tri hipoteze, ki sva jih na podlagi dobljenih podatkov potrdili oziroma ovrgli.
Prva hipoteza, ki je bila, da se zelo mladih odloča za študij v tujini, drži, saj so mladi premalo informirani, navedli pa so tudi težave s tujimi jeziki, prilagajanjem v drugi državi in oddaljenost od doma.
DRUGA NAGRADA
Druga hipoteza, študij v tujini je bolj priznan kot v Sloveniji delno ne drži, saj nisva uspeli zbrati dovoljzanesljivih podatkov, s katerimi bi to hipotezo preverili. Iz zbranih podatkov pa sva uspeli ugotoviti, da imajo ljudje samo predpostavke, da je študij v tujini bolj priznan kot pri nas. Tisti, ki pa imajo izkušnje s študijem doma in v tujini pa so zaključili, da so naše fakultete primerljive s tujimi.
Tretja hipoteza, ki je bila, da mladi niso dovolj informirani o svojih pravicah do izobraževanja v EU, drži, saj razen na spletu ne dobivajo dovolj informacij, ki bi jih pritegnile k izobraževanju v tujini. Prepričani so, da zaradi takšnih in drugačnih pogojev nimajo možnosti in si lahko študij v tujini privoščijo le izbrani, kar pa ni res. To nam še dodatno podkrepi dejstvo, kako slaba je informiranost državljanov na področju izobraževanja izven meja Republike Slovenije.
Ker tudi sami nisva bili dovolj seznanjeni z evropskimi pravicami, nama je ta raziskovalna naloga pomagala izvedeti nekaj več o pravici do izobraževanja, ki je za mlade še kako pomembna. Sami se sicer ne bi odločili za študij v tujini, ker prisegava na kvaliteto domačih fakultet, bi pa želeli, da se v prihodnje mlade spodbuja k tej potezi, saj tako spoznavajo drugo kulturo, jezik, ljudi, šolski sistem, postanejo bolj samostojni in samozavestnejši. Vse to so pomembne izkušnje, ki jih lahko izkoristijo pri zaposlitvi in si tako ustvarijo boljšo prihodnost.
Povezava do celotne projektne naloge:
http://www.evropavsoli.si/images/stories/studij_doma_ ali v tujini.pdf
]Qo
TRETJA NAGRADA
Druga nagrada ni bila podeljena.
Tretja nagrada ni bila podeljena.
Internetni natečaj
OSNOVNA ŠOLA - TRETJA TRIADA
PRVA NAGRADA
MIMI KLINEC, ARTA KRONI, MONIKA BERCE
8. razred,
Osnovna šola Dornberk, Dornberk Mentorici: Petra Gabriel, Irena Humar Kobal
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	petdnevne aktivne počitnice v enem od domov Centra šolskih in obšolskih dejavnosti.
Donator:
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Internetni natečaj
http://evropavsoli.info/13/OSWP345/
DRUGA NAGRADA
ANA MAVSAR, TANJA GRABRIJAN, JERNEJ PAVLIHA
9. razred,
Osnovna šola Loka Črnomelj Mentorica: Katarina Pavlakovič
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	USB ključ,
•	knjižna nagrada društva Bralna značka Slovenije -ZPMS.
Donator: Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS.
http://evropavsoli.info/13/OSWP768/
TRETJA NAGRADA
ŽIGA VIPOTNIK, NAL GUČEK, TIMOTEJ FENDRE
8. razred,
I. Osnovna šola Celje, Celje Mentorja: Žan Močivnik in Črt Močivnik
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	knjižna nagrada Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS.
Donator: Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS.
http://evropavsoli.info/13/OSJO555/
SREDNJA ŠOLA
Internetni natečaj
PRVA NAGRADA
SANDRA KIKELJ, LARA KLINAR, MAJA GRIČAR
4. letnik,
Gimnazija Jesenice, Jesenice Mentorica: Renata Knap
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	dvodnevni izlet, 3.7.2013 -5.7.2013, z obiskom evropskih institucij v Strasbourgu.
Donator: Evropski poslanec g. Ivo Vajgl.
http://evropavsoli.info/13/SSJO432/
DRUGA NAGRADA
VALENTINA SRES IN MATEJA ŠOŠTARIČ
3. letnik,
Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, Ljutomer Mentor: Damjan Erhatič
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	USB ključ,
•	knjižna nagrada društva Bralna značka Slovenije -ZPMS.
Donator: Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS.
http://evropavsoli.info/13/SSJO712/
TRETJA NAGRADA
ERIK STRNAD, MARJETKA ŠTROK, ANJA RENČELJ
4. letnik, Srednja šola - Šolski center Srečka Kosovela Sežana, Sežana
Mentorica: Tatjana Jagodnik
Nagrada:
•	diploma Nacionalnega odbora natečaja,
•	knjižna nagrada Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS.
Donator: Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS.
http://evropavsoli.info/13/SSJO876/
© Povezovalni natečaj
Povezovalni natečaj
POVEZOVALNI NATEČAJ
Znak najbolj ustvarjalne šole na natečaju Evropa v šoli 2012/2013 za povezovalni natečaj Kot evropski državljan pravice in priložnosti imam - kako dobro jih poznam? prejmejo:
-	Osnovna šola Gorišnica
-	Gimnazija Ptuj
-	Gimnazija Ormož
Znotraj povezovalnega natečaja EVROPA V ŠOLI, v katerem so se povezale Gimnazija Ormož, Gimnazija Ptuj in OŠ Gorišnica je sodelovalo 413 učencev in dijakov, ki so pod vodstvom 28 mentorjev izdelali 218 izdelkov. Osredotočili so se na potovanje (mobilnost kot pravico do prostega pretoka ljudi) ter skozi fotografijo, film, likovna in literarna dela predstavili svoja potovanja po skupaj 10 evropskih mestih. Potovali so po različnih evropskih mestih, mesto skupnega obiska pa je bilo Dunaj.
Področja dela in zahtevnost nalog je bila prilagojena različnim starostim skupinam, pri čemer so bili končni izdelki mlajših učencev predstavljeni kot skupinsko delo, prispevki starejših učencev in dijakov pa posamično.
Odlik nalog tega natečaja je več:
• starostni razpon sodelujočih učencev; v natečaju so sodelovali otroci in mladostniki v starosti od 7 do 19 let;
•	učenci in dijaki so na temo potovanja ustvarjali na likovnem, literarnem, fotografskem in filmskem področju - torej so združili kar 4 siceršnja področja natečaja, katerim so na prireditvah dodali še izvirno glasbeno in gledališko interpretacijo (turistka, ki predstavi izkušnje s potovanja po 10 evropskih mestih);
•	vse šole so pripravile tudi razstavo ustvarjenih del;
•	regijsko povezovanje; povezale so se 3 šole iz 3 različnih občin v Spodnjem Podravju;
•	poleg slovenskega jezika so literarni izdelki nastali še v štirih tujih jezikih: nemščini, francoščini, italijanščini in angleščini;
•	svoje izdelke in učne dosežke so dijaki in učenci predstavili širši javnosti na 3 prireditvah na vseh sodelujočih šolah.
Dodana vrednost natečaja po mnenju sodelujočih šol ni samo v druženju, novih izkušnjah in užitku ob ustvarjanju, marveč tudi v nameri, da bodo skupaj ustvarjali tudi v prihodnje.
Izdelke povezovalnega natečaja si lahko ogledate na povezavi: http://evropavsoli.info/13/OSJO342/
Arhiv OŠ Gorišnica
Vfo Utrinki s prireditev (LJl Nagradni izlet
Regijske prireditve Evropa v šoli
Bela krajina
Na Društvo prijateljev mladine Metlika, ki je regijski koordinator natečaja smo prejeli 154 del, ki jih je ustvarjalo 147 učencev in dijakov ob pomoči 30 mentorjev. Komisije so izmed teh izbrale za državni nivo (v skladu s pravili) 28 likovnih, 9 literarnih, 9 fotografskih del, eno projektno nalogo in en video. Na internetnem področju so se pomerili trije učenci z mentorico

Celjska regija
Zaključna regijska prireditev »Evropa v šoli 2013 je bila 19. aprila 2013 ob 12.30 uri v dvorani I. osnovne šole v Celju. Po kulturnem programu smo razglasili učence in učenke, dijake in dijakinje, ki so sodelovali v natečaju in jim izročili priznanja, vse regijske in državne nagrajence in mentorje pa smo tudi nagradili.
Na regijski zaključni prireditvi (s kulturnim programom in razstavo likovnih ter fotografskih del) v Kulturnem domu Metlika so bila podeljena regijska priznanja za sodelovanje vsem učencem, dijakom in njihovim mentorjem ter priznanja za sodelovanje na državnem nivoju avtorjem, katerih dela so se uvrstila na državni nivo. Priznanja so podelili gospod Darko Zevnik, župan Občine Metlika, gospa Vladimira Škof, predsednica Društva prijateljev mladine Metlika in koordinatorica natečaja Evropa v šoli za Belo krajino, gospod Matjaž Kek, sekretar na Uradu vlade RS za komuniciranje, ki je letos koordinator evropskega leta državljanov ter gospa Marjeta Ferkolj Smolič, predsednica DPM Mojca in članica UO ZPMS.
V prostorih MDPM Celje so pripravili razstavo likovnih, fotografskih in literarnih del. V dvorani je mlade pričakala tudi stojnica z materiali Informacijskega centra Sveta Evrope, Urada za informiranje in Europe direct. Izdali so tudi zbornik informacij in prispevkov, ki so se uvrstili na regijski nivo. 2e od vsega začetka pripravljamo zbornik z izdelki regijskih nagrajencev in vsemi pomembnimi informacijami. Dobile so ga vse sodelujoče in ostale šole, mentorji in regijski nagrajenci ter udeleženci svečane prireditve. Bilten pa smo po elektronski pošti poslali kot spletno glasilo.
Avtorji, katerih dela so se uvrstila na državni nivo, so se za nagrado udeležili nacionalne zaključne prireditve Evropa v šoli 2013, ki jo je odlično organizirala ZPM Krško v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije. Vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da smo uspešno zaključili letošnji - štirinajsti natečaj Evropa v šoli v Beli krajini in v slovenskem merilu se prisrčno zahvaljujemo z željo, da bi bila razmišljanja letošnjih udeležencev natečaja nov in učinkovit kamenček v mozaiku prizadevanj za boljše počutje in bogatejše življenje v Evropski uniji.
Vladimira Škof, koordinatorica EVŠ za Belo krajino
Prireditve se je udeležilo 230 regijskih nagrajencev, ostalih sodelujočih, mentorjev, staršev, predstavnikov občin. Vse udeležence smo tudi pogostili s sendviči, sadjem, pecivom in sokovi.
Dragica Poznič, MDPM Celje
Regijske prireditve Evropa v šoli
Zasavje
Kot regijski koordinator za Zasavje smo pokrivali občine Litija, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. Šole smo obveščali o poteku in aktivnostih natečaja in jih spodbujali k sodelovanju. Prejeli smo likovna, literarna in video dela. Člani komisij na regijski ravni so prispela dela pregledali in ocenili. Najboljša dela so bila poslana državnim komisijam.
Na zaključni regijski prireditvi so bila podeljena priznanja in praktične nagrade najboljšim učenkam in učencem in njihovim mentorjem. Prireditev je potekala v Delavskem domu Hrastnik, 24. aprila 2013, ob 10.00 uri.
Na prireditvi je bilo prisotnih 220 udeležencev. Na začetku sta vse navzoče pozdravila predsednica OZPM Hrastnik Marina Kmet in župan občine Hrastnik Miran Jerič. Kulturni program so izvedli učenke in učenci z OŠ Litija, skupina Fantastičnih pet z volančki; to je bil recital Kaj bi čas brez sanj?
Lilijana Oplotnik, OZPM Hrastnik Savinjsko - Šaleško območje
Zaključno regijsko prireditev 14. natečaja Evropa v šoli z naslovom »KOT EVROPSKI DRŽAVLJAN PRAVICE IN PRILOŽNOSTI IMAM - KAKO DOBRO JIH POZNAM?«, smo izvedli v Vili Mojca, 23. maja 2013.
V ta namen smo pripravili lep program, ki so ga izvedle citrarke »Marjanke«- slušateljice Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje. Sledila je video projekcija letošnjega nagrajenega filma, avtoric Zale Šart in Vide Korun, z
naslovom »Kot evropski državljan pravice imam«, ki nas je s svojo srčnostjo in humanostjo vse zelo ganil. Po programu smo vsem sodelujočim ustvarjalcem in njihovim mentorjem podelili zaslužena priznanja in priložnostna darila.
Polni lepih vtisov smo prireditev zaključili še s sladko-sadno pogostitvijo, ravno pravšnjo za lep poletni dan.
Kristina Kovač, MZPM Velenje
Posavje
ZPM Krško je organizirala in izvedla regijsko zaključno prireditev 18. aprila 2013 na Senovem, s kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci OŠ XIV. divizije Senovo pod mentorstvom Bože Ojsteršek in Petra Bunetiča ter podelila vsem sodelujočim v projektu v šol. l. 2012 - 2013 pisna priznanja za sodelovanje. Prireditve se je udeležilo približno 350 mladih ustvarjalcev in njihovih mentorjev.
Uroš Brezovšek, ZPM Krško
ZAKLJUČNA PRIREDITEV
Zaključna prireditev natečaja Evropa v šoli, ki je letos potekala na temo Evropskega leta državljanov pod naslovom Kot evropski državljan pravice in priložnosti imam - kako dobro jih poznam? v organizaciji Zveze prijateljev mladine Slovenije, je potekala v dvorani Kulturnega doma Krško. Najboljšim mladim ustvarjalcem likovnih, literarnih, fotografskih, video del, projektnih nalog in raziskovalnih nalog, avtorjem spletnih strani ter predstavnikom povezovalnega natečaja, ki je bil novo področje letošnjega natečaja (zajemal je sodelovanje več šol in združevanje različnih področij ustvarjanja), so bila podeljena priznanja in nagrade, katere so prispevali Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport; evropski poslanec g. Ivo Vajgl, Društvo Bralna značka Slovenije in Zveza prijateljev mladine Slovenije. Kot donator je sodelovala tudi Hofer trgovina d.o.o., ki je za vse udeležence - tekmovalce in njihove mentorje ter nastopajoče donirala malico.
V preddverju dvorane so si obiskovalci lahko ogledali razstavo izbranih del natečaja, na katerem so otroci in mladi ustvarjali in razmišljali o evropskem letu državljanov.
Na prireditvi so kot uvodni govorci nastopili Vinko Hostar, predsednik Zveze prijateljev mladine Krško, Karin Elena Sanchez, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije, Miran Stanko, župan občine Krško,
Liana Kalčina, podpredsednica natečaja Evropa v šoli. Za pester plesno-glasbeni program so poskrbeli učenci OŠ Senovo, Plesni klub Lukec in Nuša Derenda. Po prireditvi so si udeleženci ogledali Mestni muzej Krško in Svet energije, interaktivni center o energiji in energetiki Krško, ogledali so si tudi film o nuklearni Krško.
Na natečaju, ki je v letu 2013 potekal kot ena izmed akcij partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin, njegov nosilec pa je Zveza prijateljev mladine Slovenije, je sodelovalo skoraj 7.000 mladih ustvarjalcev iz vse Slovenije, ki so v okviru natečaja ustvarili 6.100 del, ustvarjali pa so pod vodstvom 590 mentorjev.
Obisk Evropskega parlamenta v Strasbourgu
Prvo nagrajeni srednješolci so se 3. julija 2013 odpravili na dvodnevni nagradni izlet v Strasbourg. Ogledali so si Evropski parlament, kjer so poslušali predstavitev organizacije Evropskega parlamenta, pozdravil jih je tudi poslanec g. Ivo Vajgl, kateremu so mladi lahko zastavili tudi vprašanja.
Mladi ustvarjalci in njihovi mentorji so si ogledali tudi mesto Strasbourg, ki je drugi sedež Evropskega parlamenta zaradi svojega simbolnega pomena že vse od leta 842, ko sta tam vnuka Karla Velikega zahodnofrankovski Karel Plešasti in vzhodnofrankovski Ludvik Nemški vsak v drugačnem jeziku izrekla Strasbourško prisego. Kozmo-politansko mesto, katerega ime pomeni »mesto cest v Nemčijo«, se je v preteklosti razvijalo ob najpomembnejši prometni arteriji, ki je povezovala Sredozemlje s Srednjo
in Severno Evropo. Katedrala Notre Dame, lesene hišice, ozke uličice in številni kanali, ki prepredajo slikovit mestni predel Petite France so botrovali prepričanju ljudi, da tam naokrog živijo pravljična bitja.
Udeleženci izleta so si ogledali tudi institucijo Sveta Evrope, imeli pa so tudi čas in možnost, da so si samostojno ogledali mesto in kupili kak spominek.
Drugi dan izleta so krenili proti domu, vmes pa so si ogledali mesto Rothenburg ob der Tauber, katerega posebnost so izrazita srednjeveška pročelja hiš, kot tudi ulice in trgi.
Udeleženci so na izletu pridobili nove izkušnje in stkali prijateljstva z drugimi nagrajenci. Verjamemo, da jim je izlet ostal v lepem spominu.
Udeleženci izleta pred institucijo Sveta Evrope	Predel Petite France
SPREMNI LIST
Mladi sporočamo odraslim
europa u soli
NATEČAJ 2013/2014
S P R E M N I L I S T
k ustvarjalnemu delu
(ustrezno označite)
D literarni natečaj D likovni natečaj D fotografski natečaj D video natečaj D povezovalni natečaj
Ime in priimek:
(avtorice/avtorja - s tiskani črkami)		
Naslov dela:		
Leto rojstva in spol:	□ M	□ Ž
Razred in šola:
Naslov šole:
Starostna skupina (obkrožite):
1.	prva triada;
2.	druga triada;
3.	tretja triada;
4.	srednja šola.
Ali avtor/avtorica na natečaju sodeluje prvič (obkrožite)? DA	NE
Mentor/mentorica:
E-pošta mentorja/mentorice:
Telefon mentorja/mentorice:
Kraj in datum:
Spremni list priložite vsakemu delu.
ZBIRNI OBRAZEC ZA ŠOLE
Zbirni obrazec je obvezna priloga k oddaji del regijskim koordinatorjem. Vsaka šola odda samo en obrazec na naslov regijskega koordinatoja najkasneje do 14. februarja 2014. Izpolniti je potrebno vse rubrike v tabeli.
ZBIRNI OBRAZEC ZA OSNOVNE ŠOLE
Tabela 1. Podatki o številu sodelujočih učencev, njihovih del in mentorjev na šolski ravni.
Triada	Število ustvar 1.	/seh učenc ali na šols 2.	ev, ki so <i ravni 3.	Število so vodil 1.	vseh ment ustvarjaln 2.	orjev, ki i proces 3.	Števil nasta 1.	o vseh del a na šolsk 2.	ki so ravni 3.
LITERARNI NATEČAJ									
LIKOVNI NATEČAJ									
FOTOGRAFSKI NATEČAJ									
VIDEO NATEČAJ									
POVEZOVALNI NATEČAJ									
Tabela 2. Podatki o številu sodelujočih učencev, mentorjev in del učencev, ki so bila poslana na regijsko raven.
Triada	Število ustvar 1.	seh učenc ali na šols 2.	ev, ki so <i ravni 3.	Število so vodil 1.	vseh ment ustvarjaln 2.	orjev, ki i proces 3.	Števil nasta 1.	o vseh del a na šolsk 2.	ki so ravni 3.
LITERARNI NATEČAJ									
LIKOVNI NATEČAJ									
FOTOGRAFSKI NATEČAJ									
VIDEO NATEČAJ									
POVEZOVALNI NATEČAJ									
2ig in podpis odgovorne osebe:
ZBIRNI OBRAZEC ZA SREDNJE ŠOLE IN DIJAŠKE DOMOVE
Tabela 1. Podatki o številu sodelujočih dijakov, njihovih del in mentorjev na šolski ravni ter tistih, ki so se uvrstili na regijsko raven.
		ŠOLSKA RAVEN		UVRŠČENI NA REGIJSKO RAVEN		
Triada	Število sodelujočih dijakov	Število sodelujočih mentorjev	Število del na šolski ravni	Število dijakov	Število mentorjev	Število del
LITERARNI NATEČAJ						
LIKOVNI NATEČAJ						
FOTOGRAFSKI NATEČAJ						
VIDEO NATEČAJ						
POVEZOVALNI NATEČAJ						
Žig in podpis odgovorne osebe:
KVANTITATIVNA EVALVACIJA NATEČAJA EVROPA V ŠOLI 2013/2014
MLADI SPOROČAMO ODRASLIM PODATKE ZBIRAJO REGIJSKI KOORDINATORJI
REGIJA:
ZBIRNI OBRAZEC ZA OSNOVNE ŠOLE
NATEČAJI	ŠOLSKI NIVO				REGIJSKI NIVO			NACIONALNI NIVO		
	Število sodelujočih šol	Število sodelujočih učencev	Število sodelujočih mentorjev	Število sodelujočih del	Število prispelih del	Število učencev	Število mentorjev	Število poslanih del na nacionalni nivo	Število učencev	Število mentorjev
LITERARNI										
LIKOVNI										
FOTOGRAFSKI										
VIDEO										
POVEZOVALNI										
ZBIRNI OBRAZEC ZA SREDNJE ŠOLE
NATEČAJI	ŠOLSKI NIVO				REGIJSKI NIVO			NACIONALNI NIVO		
	Število sodelujočih šol	Število sodelujočih dijakov	Število sodelujočih mentorjev	Število sodelujočih del	Število prispelih del	Število dijakov	Število mentorjev	Število poslanih del na nacionalni nivo	Število dijakov	Število mentorjev
LITERARNI										
LIKOVNI										
FOTOGRAFSKI										
VIDEO										
POVEZOVALNI