UC ˇ ITELJEV GLAS | 2021 | št. 6 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 51 PODJETNOSTNE KOMPETENCE IN PREVERJANJE DOMAČEGA BRANJA NA DALJAVO Gabriela Zver, Dvojezična srednja šola Lendava Entrepreneurship Competences and Required Reading Assessment During Distance Learning IZVLEČEK Prispevek predstavlja izkušnjo srednješolske učiteljice, kako preveriti na daljavo, ali so dijaki prebrali domače branje, in obravnavo literarnega dela. Primer predstavlja prednosti tega načina preverjanja in način vrednotenja domačega bra- nja kot eno od možnosti, da z njo motiviramo dijake k branju. S tem načinom razvijamo kompetence samozavednja in samoučinkovitosti, vključevanja človeških virov, izkustveno učenje idr. Ključne besede: domače branje, podjetnostne kompetence, delo na daljavo, spletna učilnica ABSTRACT The article presents a secondary school teacher’s experience of assessing the tasks of required reading and learning a literary text during distance learning. The example highlights the benefi ts of this assessment method and the meth- od of assessing required reading as one of the options to motivate students to read. This method helps develop in students the skills of self-awareness and self-effi ciency, including human resources, experiential learning, etc. Keywords: required reading, entrepreneurship competences, distance learning, online classroom UVOD Veljavna u čna načrta za slovenščino predvidevata obrav- navo Camusovega romana Tujec v gimnazijskem programu kot obvezno besedilo, v srednjih strokovnih izobraževalnih programih pa kot izbirno. Ker imam z obravnavo dela le pozitivne izkušnje, svojim dijakom Camusov roman že leta določam za doma če branje. Šolsko uro bi enako izvedla tako z gimnazijci kot z dijaki strokovnih izobraževalnih programov, v tem primeru so to bili dijaki programa ke- mijski in strojni tehnik. U čim namre č na Dvojezi čni srednji šoli v Lendavi. Izvajamo razli čne izobraževalne programe, in sicer gimnazijskega, programe srednjega strokovnega izobraževanja (kemijski, strojni in ekonomski tehnik), poklicno-tehniške programe (ekonomski in strojni tehnik, tehnik mehatronike) in trenutno šest poklicnih programov. Posebnost naše šole je, da imamo celo dva u čna jezika: učno snov obravnamo tako v slovenš čini kot v madžarš čini. Pouk slovenš čine poteka seveda samo v slovenš čini. V šolskem letu 2019/2020 smo na pomlad zaradi razmer, epidemije covida-19, pouk izvajali na daljavo. Hitro smo se morali znajti in se z dijaki dogovoriti za na čin preverjanja domačega branja, ki ga je ve čina prebrala pred izbruhom epidemije. Drugi teden dela na daljavo je potekalo delo na naši šoli s pomo čjo spletne u čilnice Moodle in v na činu ko- munikacije eAsistenta, ki se imenuje Kanal, brez težav. Ker so dijaki dobro obvladali oboje, sem združila dva spletna medija v najboljšo možno kombinacijo. Šele kasneje smo začeli uporabljati tudi spletno okolje Zoom. V svojo pripravo sem zapisala prvine, ki opredelijo cilje dveh šolskih ur, dejavnosti dijaka in dokaze, da sem zadane cilje izvedla in dosegla. Ker smo razvojna gimnazija znotraj projekta PODVIG ter tako razvijamo, preizkušamo oblike in načine uvanja podjetnostnih kompetenc v pouk, je moja priprava napisana po na čelih, ki poudarijo te lastnosti po- uka. Kaj so podjetnostne kompetence? Definirane so tako: »Pod- jetnostna kompetenca je ena izmed osmih klju čnih kompetenc vseživljenjskega učenja, kakor jo je opredelila EU. Čeprav sta v osnovnem pomenu kompetenca in zmožnost sopomenki ali vsaj zelo sorodna pojma, pa se pojem kompetenca pravilo- ma uporablja za zapis celostnih dejavnosti (npr. zmožnost sporazumevanja v maternem jeziku, zmožnost biti podjeten), medtem ko zmožnost opredeljuje tudi enostavnejše dejavnosti (npr. zmožnost orientacije z zemljevidom, zmožnost vrednote- nja zamisli).« (Polšak (ur.), 2019) Ugotovila sem, da sem „nehote“ dala zagon razvoju prav tistih kompetenc, za katere smo v okviru projekta na izo- braževanju na daljavo (1. 10. 2020) slišali, da smo jih u či- telji redkeje razvijali pri pouku. Gre za kompetenco samo- zavedanja in samou činkovistosti ter kompetenco vklju čevanja virov. Ker dijakom pustim, da o prebrani knjigi izrazijo tudi nezadovoljstvo, da ocenijo knjigo kot nevše čno, se ta UC ˇ ITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 52 kompetenca krepi na zdrav na čin, seveda pa morajo dijaki svoje odzive izraziti objektivno in biti konstruktivni v svoji kritiki. Vse to pa se ne izide, če ne vključiš virov (torej ne prebereš knjige, še boljše: tudi spremno besedo ali kakšno vrednotenje strokovnjaka). Tako se dve kompetenci zelo lepo povežeta in se med seboj podpreta. S tem, ko izra- žajo svoje mnenje, ki temelji na navedenih kompetencah, pa pritegnejo tudi t. i. vklju čevanje človeških virov, torej sošolcev. Med seboj radi primerjajo mnenja ali jim celo nasprotujejo. Sicer pa so dijaki naše šole vajeni številnih hospitacij, nastopov študentov, razli čnih metod, oblik pou čevanja, sodelovanja v številnih projektih. Pri vseh teh dejavnostih smo jim u čitelji že večkrat dovolili, da so med poukom spontano uporabili telefone in si celo sami izbrali aplikaci- je. To je potem predstavljalo za nekatere dijake celo pred- nost pri delu na daljavo, ker so že imeli izkušnje s takim načinom dela. Če že imajo pametne telefone, naj jih tudi uporabljajo v koristne namene. Dve leti smo sodelovali v YouthStartu in nato nadaljevali sodelovanje v projektu PODVIG (pa ne le gimnazijski programi, temve č vsi pro- grami naše šole, od strokovnih do poklicno-tehniških in poklicnih programov). V PODVIG sodelujemo že tretje leto kot razvojna gimnazija. Učni cilji v u čnem na črtu za slovenš čino v programih za srednje strokovno izobraževanje in podjetnostne kompetence, ki sem jih želela dose či: PREDMET: SLOVENŠČINA CILJI UN za slovenščino DEJAVNOSTI DIJAKA DOKAZI Dijak: – ob učiteljevi razlagi in s samostojnim raziskovalnim delom spozna kulturnozgodo- vinske okoliščine, ki so vpivale na nastanek književ- nega besedila; – bere književno besedilo in pri tem razvija estesko zmožnost literarnega branja; – govorno ali pisno interpretira besedi- la, izraža doživlja- nje, razumevanje in vrednotenje; primerja svoje izkušnje in znanje s sporočilom besedila; – razvija pozitivni odnos do branja. – prebere domače branje (opravljeno pred obravnavo dela); – napiše pismo (besedilne vrste), s katerim dokaže, da je prebral domače branje; – naloži priponko (izdelek) v spletno učilnico Moodle; – v pogovoru s sošolci in učiteljem kot moderatorjem pogovora vrednoti odločitve, dejanja literarnih oseb; – izdela si kakovostne zapiske z vsemi temeljnimi pojmi, ki jih mora o literarnem delu znati razložiti, defi nirati in seveda razumeti; – ogleda si odlomek fi lma. – Ustrezno napisano pismo v imenu literarne osebe, ki pripomore k temu, da dijak z določenimi podatki dokazuje poznavanje fabule, zgodbe domačega branja; – v spletno učilnico Moodle naloženo pismo (izdelek, v priponki); – komunikacija s sošolci in učiteljem o domačem branju v Kanalu eAsistenta; – odziv na povratno informacijo (dijakov in učitelja) v spletni učilnici (kjer se oddan izdelek vrednoti) in v Kanalu eAsistenta. Dijak uporablja naslednja orodja in okolja: spletna učilnica Moodle, komunikacija Kanal v eAsistentu Dijak krepi naslednje podjetnostne kompetence: – samozavedanje in samoučinkovistost (bral je knjigo, torej lahko samozavestno o njej poro ča, se vživi v vlogo katere koli literarne osebe); – motiviranost in vztrajnost (vztraja, da doseže cilj); – vključevanje virov (doma če branje je vir dijakovih prvih informacij, vse drugo ponudi u čitelj v spletni u čilnici: razlaga učitelja, uporaba spletnega gradiva (e-gradiva za slovenš čino) in ogled filma na YouTubu); – vključevanje človeških virov (med pogovorom druge spodbuja k izmenjavi mnenj, z lastnimi izjavami pri- tegne druge, da se oglasijo, odziva se na izjave drugih); – ustvarjalnost (razvija zamisli, ki rešujejo probleme; inovativnost); – izkustveno u čenje (uči se skozi dejavnost). Kriterij uspešnosti je razviden iz naslednjih dejavnosti: Dijak: – prebere doma če branje; – poroča o svojem doživljanju, razumevanju knjige, vre- dnoti odzive literarnih oseb, izmenjuje mnenje s sošolci, spozna ter razume pojma eksistencializem in absurd; – sodeluje v delu na daljavo, dela po u čiteljevih navodilih v spletni učilnici, naredi si zapiske, ogleda si dele filma (ali celega). VIRI IN LITERATURA Camus, A. (2012). Tujec. Mladinska knjiga. Korošec, V., Krakar Vogel, B., Markovčič, M., Guzelj, N. (1999). Stezice do besedne umetnosti 3. Rokus. Polšak, A. (ur.) (2019). EntreComp: Okvir podjetnostne kompetence. Zavod Re- publike Slovenije za šolstvo. https:// www.zrss.si/pdf/entrecomp.pdf The Stranger by Albert Camus 1967 English, (6. 7. 2016). Video. https://www.you- tube.com/watch?v=nLbXrj2PIqk (9. 12. 2020). Učni načrt za slovenščino za srednje strokovno izobraževanje. https://dun.zrss. augmentech.si/#/ (9. 12. 2020). UC ˇ ITELJEV GLAS | 2021 | št. 6 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 53 ČAS: 1. 4.–2. 4. 2020 ŠTEVILO UR POUKA: 2 Srečanje v Kanalu eAsistenta (1. ura pouka) V Kanalu eAsistenta sem napovedala preverjanje doma če- ga branja že teden prej, zadnji č pa dan pred preverjanjem. Prav tam smo se 1. 4. 2020 z dijaki zbrali, se po čakali, nato sem jih poslala v spletno u čilnico Moodle in dolo čila čas, kdaj se ponovno dobimo v Kanalu, da izmenjamo vtise o prebranem literarnem delu in za čnemo z njegovo obravna- vo. Z dijaki smo se dobili ob uri, ko bi dejansko imeli pouk slovenščine po urniku. 1. Preverjanje doma čega branja v spletni u čilnici Mo- odle, navodila in časovnica Dijaki so poslikali svoje izdelke in jih naložili v sple- tno učilnico. Nekaj primerov: a) Draga prijateljica, pisala sem ti že prejšnji teden, ko sem ti povedala, da sem vprašala Meursaulta, če se poročiva. Njemu je bilo vseeno in to me skrbi. Tudi na dan, ko mu je umrla mati, ni bil prav ni č žalosten, kot da je ne bi pogrešal. Tako se mi zdi brezbrižen in hladnokrven, sploh ne vem, če čuti kaj do mene. V čeraj sem ga obiskala v zaporu in ve č pozornosti je posve čal drugim kot meni. Po vsem tem mislim, da z mano sploh ni čustveno povezan in me ima samo, da me izkoriš ča. Povrh vsega pa mi ni jasno, kako je lahko ustrelil Arabca, če mu ta ni ni č storil. Vendar prav ta njegova druga čnost me privlači, čeprav mislim, da on nima nobenega upanja v življenju. Ne vem, kaj naj storim, naj ga pustim ali pa ga poizkušam še dalje osrečevati? Marija b) OBRAVNANA DOMAČEGA BRANJA, ALBERT CAMUS: TUJEC c) 2. Obravnava domačega branja, pogovor o knjigi v Ka- nalu eAsistenta: Objavljam nekaj (poslikanih) odlomkov iz našega pogo- vora v Kanalu eAsistenta, da dobimo vtis, kako je pote- kal. Upoštevati je treba, da so morali dijaki, in tudi jaz, hitro tipkati, da je šlo za „pogovor v živo“, zato je tudi ve č napak: slovni čnih, pravopisnih, zatipkanih besed itd. Pogovor je torej nelektoriran. Odlomki iz pogovora. Najprej sem dijake vprašala, kak- šen se jim je zdel roman. UC ˇ ITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 54 Nato pa smo se začeli pogovarjati o tem, kdo je Meursault, česa je bil obtožen in zakaj, kako se je obnašal v družbi. Razmišljali smo, ali je bil res brez čuten ali pa je le dru- gače dojemal svet, poskušali smo razumeti in spoznati pojem absurda. 3. Sledila je naslednja, druga šolska ura pouka. Prvo učno uro smo namenili izmenjavi mnenj med dijaki, vrednotenju reakcij literarnih oseb, spoznavali smo zgodbo romana. Kdor ni bral knjige, je moral prebrati povzetek zgodbe, povabljen je bil tudi k branju našega pogovora o knjigi, saj se je iz tega lahko veliko nau čil. Vse, za kar ni bilo časa prvo uro obravnave, sem razlo- žila med drugo šolsko uro. Klju čne besede so ozna čene s krepko pisavo, za popestritev je dodana povezava do filma. Iz tega so si dijaki naredili zapiske. Navodilo za delo in razlaga: 4. Primer oddane naloge, zapiskov (dijakinja je med boljšimi in je po lastni želji naredila zelo natan čne zapi- ske, tudi manj bi bilo dovolj): UC ˇ ITELJEV GLAS | 2021 | št. 6 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 55 Kako torej vrednotiti, da se bo dijak odlo čil za branje? Ustvariti je treba tako razmerje to čk, ki so potem del ustne- ga, lahko tudi pisnega preverjanja ( če se z dijaki tako dogo- vorimo), da si naredijo ravno dovolj škode, če ne berejo, kot so tudi ravno dovolj nagrajeni, da se za te to čke potrudijo. Seveda število to čk in način preverjanja vnaprej napovem. Vprašanja in naloge za preverjanje spreminjam, dijaki ne vedo, kaj jih čaka pri naslednjem doma čem branju, vedo pa, da na spletu prebrana vsebina literarnega dela ne bo koristna. Da so knjigo prebrali, me prepri čajo, če mi poro- čajo o podrobnostih, ki si jih bralec zagotovo lahko zapom- ni. Vsakdo se bo npr. spomnil, kako se je po čutila Marija, ko je Meursaulta vprašala, ali bi se z njo poro čil, ni pa ta informacija nujno zapisana v kakšni vsebini dela. Tokrat je bil zame izziv, kako vodititi pogovor o doma čem branju na daljavo, ali bodo dijaki res prišli ob dolo čenem času v spletno učilnico in v Kanal eAsisenta, bodo uspe- li oddati naloge, se bodo morda slišali po telefonu ter si narekovali odgovore. Dijakom zastavim nalogo tako, da se nimajo časa ukvarjati še z drugimi. Seveda sem se prepri- čala, preden sem preizkus izvedla, ali imajo vsi ra čunalnik ali vsaj telefone. S tem ni bilo težav. Bi dejavnost ponovila, bi kaj spremenila? Spremenila ne bi ni česar, ker vse deluje, le nova možnost se je pojavila (v času izvedbe šolske ure se je kon čal dru- gi teden dela na daljavo), namesto dopisovanja v Kanalu eAsistenta je kmalu zaživela možnost uporabe videokon- frence v Eduroam ali z aplikacijo Zoom in Microsoft Te- ams. Tako se je res laže pogovarjati, toda prednost Kanala v eAsistentu (tudi v Pogovoru spletne učilnice Moodle) je, da se pogovor ohrani, v npr. aplikacji Zoom pa se ne. Res, da se da videokonferenco snemati, vendar dvomim, da bi si dijaki take pogovore znova ogledali. Nasprotno, pogovor v Kanalu dijaki z veseljem znova preberejo, še posebej je v pomoč tistim, ki knjige niso prebrali ali če je bil kdo zaradi bolezni odsoten. Prav tako nekateri dijaki svoje mnenje raje napišejo. Kako je bila izkušnja všeč dijakom? Dijake sem takoj po kon čanem preverjanju vprašala, ali jim je bil ta na čin preverjanja vše č ali jim je tako obravnava- no literarno delo bolj razumljivo. Potrdili so, da jim je bil način všeč, še posebej se jim je zdelo pomembno, da sem jih opozorila na dolo čena dejstva, ki so jih pri glavni osebi spregledali, odprla sem jim o či, da se da razumeti „resnico“ tudi drugače. Sodelovanje vseh dijakov v pogovoru je bilo ovrednoteno s polnim številom to čk, kar jih je razveselilo. Ve čina dijakov si je knjigo izposodila pred odhodom v ka- ranteno, druge sem obvestila o možnosti izposoje e-knjige, tretji so si poslikali knjigo s telefonom. Nih če ni bil proti, da se doma če branje preverja na daljavo, in število prever- janih (to pomeni tistih, ki so brali) ni bilo ni č manjše kot sicer, ko poteka pouk v šoli, kar me je še bolj veselilo. 5. Vzorec mojega na čina to čkovanja in komentiranja oddane naloge dijakinje: Naloga ni bila oddana prepozno, kot piše zgoraj, dijakinja je naknadno dodala dve sliki, kar je povzro čilo premik da- tuma. Ve čino dijakov sem pohvalila, če sem kaj pogrešala, sem seveda komentirala, kaj pogrešam, in razložila, zakaj so dobili manj točk. V aktivu smo se dogovorili, da bomo to čkovali oddane na- loge po naslednjem kriteriju: npr. za 10 opravljenih nalog lahko dobi dijak 30 to čk (pri vsaki nalogi je mogo če dobiti 1, 2 ali 3 to čke; 1 = zelo slabo narejena naloga, 2 = povpre č- no narejena, 3 = dobro oz. zelo dobro), upoštevali pa smo tudi pravo časnost oddajanja nalog, za zamudo se je odbila točka. Prav tako smo sklenili, da bomo to čke iz sprotnega preverjanja vseh oddanih nalog na koncu šolskega leta sešteli in tako ocenili delo dijakov. Meje med ocenami smo določili glede na dolo čene odstotke po skupnem kriteriju aktiva. Ker vse naloge hranimo v posebnih arhivskih ma- pah dijakov, ni težko dokazati, kako je kdo opravil svoje naloge ter katerega dne in ob kateri uri jih je oddal. SKLEP Spoznanja, izkušnje, izzivi učitelja Predstavljeni na čin preverjanja doma čega branja uporab- ljam že leta. Dijaki mi nikoli ne oddajajo zvezkov doma čih branj, v katere bi napisali vsebino in predstavljali osebe, ker v tem ne vidim smisla. Vse lahko namre č prepišejo s spleta. Moj cilj je dose či, da bi knjigo dejansko prebrali. Žal je vedno manj dijakov, ki berejo zaradi lastne želje po bra- nju, ve č je takšnih, ki v zameno pri čakujejo neko nagrado, zato jih poskušam k branju zvabiti z vrednotenjem, torej s točkami, ki so potem del ustnega preverjanja znanja za oceno dolo čenega tematskega sklopa, te to čke imajo torej v dobrem, če so brali, ali pa jim manjkajo. Pozitivna posle- dica s točkami motiviranega branja je priznanje, da so jim literarna dela bila vše č bolj, kot so predivedevali, da jim bodo.