76. številka.
Izdanje za soboto 26. junija 1397.
i. ■	. v .■
(v Trstu, v soboto /.ju t roj <lne 26 junija 1897.)
Tečaj XXII.
tlhaja po trikrat na teden ▼ ieatih lajanjih ob torkitv otttvtkih
fa »obotc*]*. Zjutranje izdanje izhaja ob 6. ari zjutraj, ve&erno pa ob 7. ort većor. — Obojno izdanje stane :
■a J«(!enir«Bflo . f. 1.—, izv.n Avstrija t, 1.50 •a tri m68flo, . . a.— . „ . 4.&0
ni, pol let« . . . 6.— . , „ 9__
»»a leto , . „ 12.— . , „la,— Mantila« Je plačevat; naprej ■« aaro6b« km priložene earaAniaa m apriva ulr«.
Pos,<iaiič:i* Številke ae dobivajo * pjo-dajalrijah tehaka v lr»tu no 91 dtč,
. •	lave« Trna po 4 ari,
« ' '
fllatilo slove
nsk«|« političnega di*uStwa
Oglasi •« raftnne po tarifu <r petitu: n naslove a debelini Arkanai ae piaiaj« proator, koUkor obaega navadnih Trati c. Poslana, oamrtnice In jame zabrtvim, do« maM oglati itd.ae računajo po psavdbi
Vai doplal naj ae poftiliajo vrtodnHtvc alioa Crtserma St. 13. Vaako pi«KQ aort biti frankovano, ker nefrankovana «e nt »prejemajo. Rokopial ae ne vrafcai«.
Naročnino, reklsmarije in <)glea» apre-joma upravniitvo ulioa Molino pic-ooio hSt. 3, II. nadat. Naročnino in oglaae je plafievnti loco Trat. Odorte rckUma oije eo pro*t*i ppfctrdno.
i« Primorsko«
, r »tttnoati J« tnoe'
Castitim našim gg. naročnikom!
II. četrtletje bliža se zvrietku, a večina gg. naročnikov ni ie doposlala naročnine za to četrtletje, akoravno tmo vsem, ki so v zaetanku, poslali nakaznice z naznačenim zastankom. Obračamo se torej dp vseh onih naročnikov, kateri niso ie poravnali naročnine za tekoče četrtletje, da to store d o 30. t. m., ker drugače bodemo prisiljeni istim list ustaviti in to brez ozira. — Zajedno proeimo vse one častite gg. naročnike kateri niso &e plačali naročnine za lil. četrtletje, da to store začetkom meseca julija t. I., ker se ima naročnina plačevati naprej.
Upravništvo „Edinosti .
Crtice iz zbornice poslancev.
(Dalje)
.Češki poslanci*.
Le-ti so poznani pod imenom Mladočehov, v razlikovanje od prejšnjih zastopnikov naroda če-Skega. Popustljivost teh poslednjih je bila kriva, da so že za minolega zasedanja skoro popolnoma izginili iz državnega zbora ter da so njili mesta zaseii Mladočehi. V sedanjo zbornico pa so došli iz Češke .samo Mladočehi. Istim so se pridružili vi>i narodni zastopniki iz Moravske, razun jednega. Mladočehi so najšte\ilnej» in najmočneja stranka v zbornici poslancev.
Poleg krščanskih socijalistov so bili Mladočehi do zadnjega leta minole perijode najhujši protivniki vlade, a vlada najhujša protivnica Mladočehov. Sovražljeni so bili na vse mogoče načine, Uprizarjalo se je proti njim to iu ono. Radi i:jih in proti njim se je proglasilo tudi obsedno stanje v jednem delu Češke, dočim so oni postavili na obtožno klop jednega ministra. Dotični minister je tudi padel pozneje, Mladočehi pa so ostali vzlic tteemu nasilju, ki se je upotrebovalo proti njim.
Grof Badeni, kakor ministerski predsednik, je skušal, da jih po mogočnosti pridobi za vlado in da se znebi njih opozicije. To se um je posrečilo kolikor toliko, ali ne do one mere, da bi mu sledili slepo. Ko bi ne bilo druzega, že usoda staro-
čelke stranke jih svari, da ne smejo hiti preveč popustljiv:.
Glavna načela Mladočehov so: češko državno pravo, narodna jednakopravnost in svobodomiselnost. Oni žele čim veće jedinstvenosti in samouprave dežele kraljestva češkega ; oni žele, da ja vsa oprava kolikor možno svobodomiselna, sosebno v njih deželah.
Njihova svobodomiselnost seza morda predaleč, ali vendar niti od daleč niso to, kar so nemški ali italijanski liberalci. Kolikor sebi žele oni svobode tudi drugim. Sole n. pr. bi hoteli urediti v čeških deželah po svoje, ali zajedno pre-j puščajo drugim deželam, da si jih uvede po svoje.
Vsi Čehi, in tako tudi Mladočehi so bili in I so prijatelji slovanske vzajemnosti. To jim je že ! prirojeno takorekoč, morda, ako se sme tako reči, ) tudi iz potrebe. Ni ga naroda v monarhiji, ki bi > bil tako obkoljen od močnih Nemcev, kakor so j Čehi. Od todi ona žilavost v čuvanju in obrambi svojega, a tudi močneje čntstvo vzajemnosti z ostalimi narodi slovanskimi.
Ne po svoji krivdi so se v minoli perijodi odcepili od ostalih slovanskih zastopnikov. Prva, ki sta se jin pridružila, bila »ta poslanca Vekoslav S p i u i; I C in L. a g 1 n ) a ; potem Peric, Biankini in Dapar.
Sedaj hodijo vsporedno žnjimi vsi hrvatski in slovenski poslanci, kakor ta d i skoro vsi ostali zastopniki slovanski.
, Češki veleposestniki
Kakor je imela Hrvatska svojih narodnih veleposestnikov do katastrofe Zrinsko-Frankopanske, tako jih je imela tudi Češka do bitke na Beli gori. Prvo omenjena katastrofa *e je dogodila koncem, druga začetkom tedeumajatega stoletja. Ne da bi hoteli zasledovati vzroke tem dvom dogodkom, beležimo le resnico, da je potem zamrlo narodno življenje v hrvatskem in češke« kraljestvu. Drugo-rodci so si prisvojili večino zemljišča in skoro vso oblast. DomaČi živelj se je branil tu in tam. dele začetkom tega stoletja začelo *e je zopet narodno
130
PODLISTEK
Fromont mlajši & Mer starši.
ROMAN.
. - Francoski spiaal Alphonse Diudet, preložil Al. B. —
Najprej se je prikazala Sidonija v sijajni plesni obleki. Bila je tako bleda, da so se dragulji, blesteči se na njeni beli koži, zdeli bolj živi nego ona in kakor bi krasili mrzli mramor kipa. Zasop-ljena od plesa, od hitre hoje po stopnicah, tresoča se od strahu in razburjenja je stala tu, iu njeni trakovi, pentlje in cvetlice, vse njeno modno bogato okrasje je trepeta je viselo z nje. Za njo je Sel Risler, obložen s krinjicami za lepotine in papirji. Ko je prišel gori, je takoj planil čez Sido-nijin sekreter, vse iztrgal ven, kar je bilo v njem vrednostnega: dragotine, državne papirje, kupno pogodbo gradiča v Asnieresu, potem pa s sobinega praga glasno zaklical v plesno vrvenje: „Gospa Rislerjeva t*
Ona je precej prihitela, ne da bi bili gostje, ki so ravno uživali največjo plesno razkošje, kaj opazili o tem hipnem prizoru. Ko je ngledala svojega moža pred sekieterom, predale odprte, po tleh raztreseno diobnjav, ki je bila v njih, se je Sido-niji zazdelo, da se zgodi nekaj groznega.
„Hitro z menoj", je rekel Risler, „vse vem".
Hotela je napraviti nedolžen, ponosen obraz, a on jo je tako silno prijel za roko, da se je spomnila besed svojega svaka Frana: „Mogoče, da umre vsled tega, a prej vas umori' — in ker se je bala smrti, se je dala vleči brez ustavljanja in se niti ni upala lagati.
„Kam greva?" je vprašali tiho.
Risler ni odgovoril; imela je še toliko Časa, da je s skrbnostjo, ki je nikdar ni zapustila, tu-last šal vrgla okrog golih pl*č, potem pa jo je vlekel ali prav za prav suval po stopnicah proti blagajnici ter šel tik za njo, da bi mu plen ne ušel.
,Tn sva", je rekel, ko stanstopila; .kradla sva in morava vrniti ukradeno blago... Evo, Pla-nus, to se da spraviti v denar'. In vse bliščeče reči, s katerimi je bil obložen, ženske lepotine, dragocena okrasja iu vrednostne papirje je položil na pisalno mizo blagajnikovo.
Potem se je obrnil k ženi: „Daj dragotine... hitro, hitro."
Ona je bila pri tem počasna, obotovljaje se je odpirala uhane in zapestnic*, pred vsern pa krasno zapono deeantne ovratnee, na kateri je ležala začetnica njenega imeua, istreči se S kakor speča kača v zlatem obročku. A Rislerju je to trajalo predolgo; šiloma je raztrgtf fine člene, in
življenje v tej in oni kraljevini. V Hrvatski so \elikas: manj'i sodelovali na narodnem življenju, nego pa v Češki. V vrstah prvih borilcev za češka narodna in državna prava je bilo in je tudi mož z nemškimi imeni.
Za minole perijode državnega zbora b'<li so tudi češki velikaši nasprotni Mladočehwn, in poslednji so bili nasprotni prvim. Sedaj pa ao uvideli jedni in drugi, da morejo bolj koristiti naroda, ako postopajo skupno. Popustili so jeden drugemn. Mladočehi v svojem predaleč sezajočem demokra-tizmu, ki jih je tudi označeval poprej; velikaši pa v svojem ponosu. Mladočehi so sprevideli, da morejo doseči več, ako so žnjimi tudi velikaši. Poslednji pa so čutili, da velikaši - in naj so ie tako bogati — ako se odcepljeni od naroda, so to isto, kar je veja, odsekana od debla. Tudi v svo« jem lastnem intereiu čutili so potrebo zjedinjenja z zastopniki naroda. Toda, gotovo je velikaše tudi plemenitost srca, ljubav do naroda silila na to; rekli bi celo, da v prvi vrsti to dvoje.
Mladega, bogatega, učenega, razsodnega, ljubeznjivega kneza Bedrlha (Friderik) Schwarzen-berga more se smatrati od strani čeških velikašev glavarjem te plemenitosti srca in domoljubja, začetnikom preobrata, ki sa je izvršil v razmerja med Mladočehi in češkimi veleposestniki.
Jedni in drugi hodijo roko v roki, ne samo v parlamentu, ampak tudi sicer v javnem življenja, a oboji hkrati vsporedno se zastopniki družili slo* vauskih narodov. Nedavno, o otvorjenju „ Narodnega doma" na Dunaju izražali so to pred mnogoštevilnim češkim občinstvom dunajskim, ki jih je poslušalo oduševljeno, to isto so izražali tudi na banketu vcčiuo po Kaključenju državnega or.?.. Zloga med njimi podeljuje ž.vljenske moči ne samo Čehom, kjer koli jih je, ampak tudi ostalim Slovanom.	(Pride še.)
bliskajoča krasota je zastokala v njegovih rokah, kakor bi jo Btrahoval.
„Sedaj sem jaz na vrsti!- je rekel na to. „Tudi jaz moram dati vse, kar imam. Tu je moja listnica... kaj pa imam še?.. Kaj pa imam še?"
Z grozničevo hitrostjo je iskal po sebi.
„Tako, tu je moja nra... z verižico, da do ti« soč frankov... tu moji prstani... tudi moj poročni prstan... vse je za blagajnico... vse I... Danes zjutraj imamo plačati stotisoč frankov; takoj ko se zdani, moramo na noge, prodajat, likvidirat... Poznam nekoga, ki bi rad imel hišo v Asnižresu... to bode opravljeno kmalu".
Le on je govoril in delal; Planu* in madame Georges sta gledala molčš in Sidonija je bila videti popolnoma brez volje in zavesti. Trepetala je vsled mrzlega zraka, ki je prodiral skozi na vrt vodeča, zavoljo Rislerjeve omotice odprta vrata, mehanično si je ožje ovijala tulasti šal okrog pleč in brezmiselno strmela pred-se. Ali je čula vsaj godbo svojega plesa, ki se je o mirnih trenotkih kakor v kruti ironiji slišala sem ter se družila s votlim šumom plesa, pod katerem se je treael strop? Kar jo je železna roka vzdramila iz omotice. Njen mož jo je zgrabil za roko ter jo sprovel pred ženo svojega druga.
(Pride še.)
DOPISI.
Iz krogov poitnih ekspedlifrjev.
(Audiatur et altera pars !) [Izv. dop.] (Zvršetek.) Pisec onega članka v »Beamtenweltu prati: Vendar je bilo tako, takq. je in. bode še dalje, dokler ne poseže država energično vmes s svojo mogočno roko ter stori konec tem nazadnjaškim razmeram. 8 temi besedami dal je le nekako odvezo gg. poštarje«. Gosp. kolega opisuje sicer n» kratko, pa jako objektivno, naše razmerje napram poštarjem. Jedino to mi napolnjuje srce z žolčem, da je veliko število takih, ki rujejo, zabavljajo in grozno kritikujejo večiuo določeb v novi reorganizaciji. Upamo pa, da se poštna uprava ne bode ozirala na to kritikovanje. Kdor hoče pravilno presojati reorganizacijo, mora se pospeti na mnogo više, idealniša stališče, kakor gt zavzemajo te vrste ljudje, ki menda ne umejo in ne mislijo dalje, kakor od nosa do ust Skrajna sebičnost zapira jim vse obzorje. Po svojem »modrem* računjanju obsojajo in zametajo vso organizacijo že za mor e-bitnih par grošev. Kakega pomena, kake splošne koristi za posmičnike, kakor za poštno upravo samo bile bi določbe organizacije, to mora uvideti vsakdo, ako v svojem mišljenju seza le do pasa avtorju dotičnega operata, dru. vitezu pl. AVagner-Jauereggu, minist'-rijalnemu tajniku, Smelo trdim in sem tega prepričanja, da so z določili nove reorganizacije zadovoljni blizu vsi moji tovariši in tovarišice, kar naj blagovolijo vzeti naznanje dotifini g. avtor, trgovinsko ministerstvo, in slav. c. kr. poštne direkcije. Če bi utegnilo biti kaj primeroma malenkostnih nedostatkov, pokažejo se isti šo le po praktični uvedbi. Te nedostatke se bode moglo odpraviti potem.
Po novih določilih bi bili poštarji tudi pre-mestljivi, kar je jedino pravilno. Zoper to naredbo se gotovo ne bode pritoževal nikdo čez nekoliko časa. Saj se tudi uradniki ne pritožujejo radi pre-meščenja. Brez take naredbe bi bila nestvor vsa reorganizacija, telo brez glave. Pa oponenti vidije še vse polno druzih nedostatkov v svojih »raču-nih", češ: ta poštar bi imel po takih določilih tu ali tam par grošev več, drugi zopet manj dela in sitnosti, a v primeri z delom boljao plnCu. A čudno : vendar si pa g. poštar-posestnik ne more nikakor prestavljati, da bi se ga moglo premeščati. Sicer pa, bodi jim 1 Mi bi ne imeli nič zoper to, ako se pusti gg. poštarjem-posestnikom ta posebni privilegij; dokler ne izgine ta generacija, naj osta-nej) na svojih mestih.
Na razdelitvi pošt po razredih se tudi iz-podtikajo nekaterniki. Dotičniki misi jo menda, da jim mora c. kr. uprava plačati posebej vsak pečat, ki so ga pritisnili na marko in vsako črko ali številko, ki so jo upisali v protokole. Ta pravi n. pr.: Po tej razdelitvi pošt v razrede bode torej oni, ki ima 2000 in 1 jednoto v delu, jednak ouemu, ki ima 4000 jednot; in ta, kateri ima 4000 in 1, jednak onemu, ki ima 6000 jednot itd. No, kaj pa bi bilo potem ? Saj imamo analogno v poštni službi. Pri poštnih nakaznicah plača stranka, ki je oddala n. pr. 10 gld. in 1 kr. toliko poštnine, kakor ista, ki je oddala 50 gl.; a vendar ni država ni občinstvo ne vidita v tem kakega nedostatka. Ta se pač lahko reče, da te vrste ljudem ne bi ustregel niti Bog sam. Oni, ki se upirajo reorganizaciji radi takih malenkosti, kažejo le svojo sebičnost. Podobni so gospodarjem, ki nočejo saditi sadnih dreves, katerih sad naj bi uživali potomci.
PolitlAke vesti.
V TESTU, dne 25. junija 1897.
Srbi in zistem na Hrvatskem. Že povodom volitev v hrvatski sabor smo mogli opazovati zadoščenjem, da se je med pravoslavnim prebivalstvom na Hrvatskem pričela neka zdrava reakcija proti zistemu na Hrvatskem. Na mnogih krajih so Srbi pripomogli do zmage združeni opoziciji. To is to in še izraziteje je opazovati ob ravnokar vr-šečih se volitvah v srbski cerkveni kongres.Vladna stranka je ob teh volitvah propadla strašno in je ni mogla rešiti poraza niti vsa pomoč viših cer« kvenih dostojanstvenikov. Opozicija proti zistemu na Ogerskem oziroma na Hrvatskem bode imela na cerkvenem kongresu srbskem v Karlovcu % večino. S tem je narejena velika Črta čez vse načrte barona Banffiyja, ki je hotel „preosnovati"
srbsko cerkev na 0?erskim; to je : skrčiti nje ' avtonomijo. Onemn, ki vr, kaj pomeni neodvisna narodna cerkev za Srbe, ki ve, da je Srbom cerkev malone tudi edina nirodna obramba in jamstvo obstanka, tamu ne teba praviti, da vsa skrb Banffiyja za „reorganizacijo* srbske cerkve izvira jedino le iz madjarskega šovinizma.
GrSka in Tnrčija Iz Carigrada se poroča od 24. t. m : Danes dozidan je bil sestanek od-poslanikov in popoludne osma seja za pogajanja miru. Prihodnja seja bodi v soboto. — Vojaški ataščji so imeli v Totan sejo glede določbe nove meje in na to še posebno sejo za se.
V Kaneji je bilo Vič hiš, v katerih bivajo mohamedanci, preiskovaiih, ker se je prišlo na sled tatvinam na orcžju. Več Turkov je bilo zaprtih.
Slavnosti v Londona. Lordi admiralitete došli so v Windzor, kja* biva sedaj kraljica Viktorija in so se mej silnim dežjem in viharjem peljali v zaprtem kraljevem vozu v grad poklonit se kraljici. V istem času dospeli so iz Portsmoutha admirali tujih vojnih ladij v Windzor in so tam zajutrkovali. Po zajutrku so bili predstavljeni kraljici.
Kralj Milan na Dnnajn. V Srbiji niso nič kaj zadovoljni s tem, da razkralj Milan pride za stalno na Dunaj. Bojč se, da bi z Dunaja vplival na srbske razmere, to pa že radi tega, ker se je sprijaznil z raznimi političnimi osebami, ki so mu bile prej sovražne.
Spomenik Viktorja Emanueln. V Nea-pelju odkritje bil 14. m. m. spomenik kralja Viktorija Emanuela. Udeležba svečanosti — okoli 200.000 oseb — bila je tolika, da je bilo nevarno za življenje. — Spomenik je krasno izdelan. Na 7 in pol metra visokem granitnem podnožja dvigajo se tri stopnice, vsaka pol metra visoka, vrha katerih stoji spomenik iz broua, kralj Viktor Emanuel na kouju. Spomenik predstavlja kralja, ki ustavlja konja, hotečega skočiti v propad, kar bi lahko pomenilo tudi .državo italijansko, bližajočo se propadu". Na mramornih stopnicah sloni sirena Par-teuopa ki je, kakor govori bajka, pokopana v Neapolju, katero mesto nosi sedaj ime sirene. Na podnožju sta udelana dva rellfa, jedou predstavljajo« sestanek Viktorija Emanuela z Garibaldijem, a drugi predstavlja neapeljski svčt proseči utelešenja Nea-pelja združeni Italiji. Spomenik pričel je izdelovati kipar Emilijo Francesci, a po njegovi smrti izvršil ga je kipar Balzico, poznan zaradi svojega umetniškega dela, spomenika vojvode Ferdinanda v Genovi in pesniku ter politiku Massimu d' Azeglio. Spomenik Viktorija Emanuela je stal 980.000 lir.
Različne vesti*
Po razpravi zoper Barkovljane. Za to razpravo je bilo zanimanje »plošno, toliko med Slovenci, kolikor med Italijani. Sedaj, po razglašenju obsodbe, pišejo tržaški listi svoje refleksije. Jedni tako, drugi tako; le v jednem soglašajo vsi: v izkoriščanju te pravde zoper čast in dobro ime naših okoličanov. »Piccolo* pravi, da ta pravda ni druzega, nego epilog dejstev, katere je že davno obsodila javna vest. To da so bila politiška maščevanja fanatzovanih surov^žev. Ker ao vsi obtoženci izjavili soglasno, da je njih materini jezik slovenski, smatra „Piccolo" to za p o 1 i t i š k o-narodno demonstracijo. Taki narodni pojavi da slone na vandalizmu, možnemu le med najbolj barbarskimi ljudmi. Med drugimi naredi da bi voditelji narodne stvari odsvetovali o i takih surovosti, odrekli bi se vsake vzajemnosti se suroveži. Slov. voditelji pa da jih predstavljajo kakor zastopnike narod, ideje in civilizacije. Barko vljanske dogodke da je smatrati torej le kakor epizodo vsega zistema slovenskega nasilstva v Trstu, po Istri in * v Gorici.	j
„Piccolo", ta velika skladnica raznovrstnih j sredstev za ščuvanje naroda zoper narod, ta kaluža, v kateri se posebno radostjo valjajo strasti in najgnusniši instinkti, to glasilo, ki brez ve9ti in pomisleka vnema in izkorišča spekulativno vse slabe nagone v priprostem, nerazsodnem ljudstvu italijanskem: ta kloaka odpiia svoja uma-j zana usta, da govori o — javni vesti, da se zgraža : na odnošajih, katere je v prvi vrsti izzvalo in zi-stematično negovalo ravno to glasilo. „Piccolo* i očita med vrstami našim odvetnikom, ker so se
»izjavili solidarne* z .suroveži", to je: ker so prevzeli obrambo. Seveda: ropar in morilec naj imata koga, ki brani na razpravi njiju interes, le oaŠ ubogi okoličan naj bi bil zapuščen od vseh 1! I Res: .ljubezen' „Piccola* do naših okoličanov poganja najdivn«jt* cvetke l
Mi nočemo ni malo olepšavati dogodkov ? Barkovljah. Kar je bilo, je bilo, in dotičniki bodo morali prebiti naloženo jim kazen. Ali »PiccoluMi italijanski stranki odrekamo pravico, da bi sedeli na sodnem stolu radi teh dogodkov, kajti to, kar je bilo v Barkovljah in po okolici sploh, se niti primerjati ne da z onim, kar je uprizarjala italijaoska stranka po vsej Istri in ▼ glasovitom Piranu še posebe. Okoličani so se spozabili v dnevih razburjenja in nesreča in le na mrtvi tuji lasti, italijanska stranka pa je vedomain natančno proraČunjeno prirejala izgrede proti onemu, brez česar ne more biti reda v Človeški družbi: proti avtoriteti države, proti zakonom, proti vladnim nch redbam 1 Gazila je v blato zakone javne morale, m krono vsemu temu besnenju je postavila s tem: đa je v Piranu spravila v nevarnost zdravje in življenje hrvatskih in slovenskih poslancev in se je pregrešil* s tem proti avtoriteti, ki mora biti sveta vsakomwt ki ima kaj zmisla za svobodno življenje v pravni in moderni državi: zoper voljo onega naroda, čegar zakoniti zastopnili so oni možje, za katerimi se je kamenjem podila množica v Piranu, da so morali bežati v najhuji zimi in ob silnem viharju, v vedni • nevarnosti, da jih vihar telebne v morje!' Ako so se torej uvele grde navade v naSe politične borbe, zgodilo se je po izključni zaslngi laSke gospode.
In ljudje, ki imajo take stvari na vesti, bi hoteli biti glasniki »javne vesti!" Grdo je nasil-stvo, ali stokrat gnusniše je, ako se nasilstvu pridružuje tudi hinavstvo. S tem smo odpravili „Picc.*
Sedaj par besed „Mattinu". V prvo bodi kon-statovano, da ta »zmerni" „konservativni" list je pač priobčil ves ostri govor zastopnika državnega pravdništva, govore zagovornikov pa je stlačil v tri štiri vrstice. Spoštovani čitatelji naj si sami ustvarijo sodbo o takem postopanju. „Matt." je čutil tudi potrebo, da je vzel v svoje posebno varstvo g. Cesare iz Barkovelj, o katerem pravi, da ni zagrešil druzega, nego da je Italijan, kipa da se ne bavi s politiko in živi jedino le svoji družini. Z navajanjem dogodka pred hišo gosp. Cesare hoče „Mattino* posebno paradirati pred laškim občinstvom. To sili na odgovor. Ni res, da se gosp. Cesare ne vtika v politiko, res pa je, da je kakor člen komisije ob zadnjih volitvah po?topal tako strastno, da ga imajo še sedaj v živem spominu vsi BavkovJjani.
Nedavno je bila procesija v Barkovljah. O tej priliki so bili celo Židje, bivajoči tam, toliko taktni, da so primerno odičili svoja stanovanja. — Jedini, ki ni storil tega, bil je — g. Cesare Pač pa je gledal skozi okno z daljnogledom doli na pobožno množico. Takrat že je bila živa nevolja med domačini, a resnici na ljubo moramo priznati, da so se šk&nđalizovali na tem tudi nekateri meščani laške narodnosti, došli gledat procesijo 1 Tudi sicer ima g. Cesare sleherni hip kako zasebno aferico z Barkovljani. Vse to so take stvari, ki ne vzbujajo ravno simpatije med pobožnimi domačini. Mi ne bi bili omenjali vsega tega, da nas ni izzval „Mat-tino" se svojimi tedencijoznim slavospevanjem g. Cesaru oziroma blatenjem Barkovljauov.
„Indipendente* je bil zaplenjen predvčeraj. Mi ga nismo čitali, ali ljudje nam pripovedujejo, da je do dobrega izkoriščal za svoj« namene govor zastopnika državaega pravduika na razpravi zoper Baikovljane. Danes smo hoteli pričeti z objavljenjem govorov na rečeni razpravi, ali nismo mogli drugače, nego da smo poprej zavrnili nasprotna glasila, da izvedo okoličani, kako postopajo žnjimi mestni Italijani v časih nesreče.
Prošt Peter Urh umrl. V Novem meatu je umrl odličen slovenski duhovnik, prošt Peter Urh, v 78 letu svoje dobe. Pokojui je bil rojen leta 1829 v Tržiču na Gorenjskem. Svoje študije je dovršil leta 1853 v Ljubljani. V Novem mestu je služboval 15 let in je pridno delal na težkem stališču ter si pridobil naklonjenost pri dobrih kri-stijanih. — Bog mu povrni na ouem svetu, kar je g. prošt dobrega storil na tem !
Še javni sestanek italijanskih duhovnikov. Izpod Golica nam pišejo dne 23. junija 1897 V jako zanimivem dopisu iz Istre 18. t. m., pri-
občenem v 73. štev. .Edinosti*, javlja vrli župnik iz Istre o tajnem sestanku italijanskih duhovnov v Trstu nastopno: „Med drugim so baje sklepali, da se ima ustanoviti — najbrže v Trstu — konvikt, kjer bi se vzgajali mladeniči za duhovski stan; seveda vse bi imelo biti strogo italijansko. Ta duhovičina naj bi potem preplavila počasi vso Istro, in tako poitalijančila ljudstvo. Podpirala naj bi jih pa na tem podjetju „Lega nazionale". Tako se je izjavil neki italijanski duhoven, rodom Slovan, gredoči domov od onega sestanka*. — Vredno je, da se k navedenemu dostavi in objavi naslednje: Da ne bi počil od zamolčane tajnosti, dal si je o-menjeni laski don-.poštenjak" odduška v „Piccolo della Sera". Dne 10. junija t. 1. je prinesel ta list nastopni dopis: „Koper 7. — Novo društvo. Po inicijativi nekaterih dostojnih duhovnov bliža se v tržaško-koperski škofiji ustanovitev društva, zva-nega S. Giusto e S. Nazario, s plemenitim namenom odpomoči silnemu nedostatku duhovnov v združenih škofijah. Društvo nameruje ustanoviti, ali bolje, obnoviti v našem mesto dijecezansko semenišče, kakoršno je cvetelo v stari dobi na škofij-stvu, dokler so tukaj stolovali škofje naše škofije". — Torej ne v Trstu, ampak v Kopra namernjejo nekoji dostojni laški duhovni ustanoviti .seminario diocesano", da se odpomore silnemu nedostatku poitalijančevalne duhovščine v Istri! Treba-li komentara? Povej mi, komu dopisuješ tajnosti sestanka italijanskih duhovnov, in povem ti, kdo in kakšen sil	Karkinevtes.
Svetku Martelancu 1 V vseh krogih mestnih in okoličanskih rodoljubov je vladalo iskreno sočutje s tem rodoljubom, ki je bil tudi med obtoženci radi izgredov v Barkovljah, temveče je bilo zadovoljstvo včeraj, ko se je doznalo, da je spoznan nakrivim ta vrli mož. Da, še več: tudi od poštenih Italijanov — in celo takih, ki so v progresovskem taboru — došlo je čestitk možu, katerega v Barkovljah spoštuje vse razen par — denuucijantov. I mi čestitamo gosp. Martelancu na zadobljenem zadoščenju I
Izlet v Lljubljano. .Del. podp. društvo" javlja slavnemu občinstvu, da se v društeni pisarni ie prodajejo vozni listki po 3 gld. 50 uvč. Tam je dobiti tudi znamenja po 10 nvč. — Zajedno ae opozarjajo izletuiki, da vlak odide ob 4. uri zjutraj, torej naj gleda vsakdo, da ne — zaspi 1 Tudi „Tržaški Sokol" bode zastopan na slavnosti po deputacij. Priglasilo se je v Ljubljano že do 60 društev. Nadejati seje torej velikega narodnega slavja. Iu ker s* je nadejati^ tudi lepega ^r^ena, je opravičena nada, da jutri tržaško slovenstvo v dostojnem številu poleti v belo Izubijano, v kulturno središče naše!
Udeležence posebnega vlaka v Ljubljano opozarjamo še jedenkrat, da se vlak odpelje v nedelje jutro ob 4. uri in se povrne v Trst po noči istega dne. To je važno za delavce, ker jim ne bode treba zamuditi dela. Vožnja stane tja in nazaj iz Trsta: II razred 5 gld. 25 nvč., III razred
3	gld. 50 nvč.; iz Nabrežine in Prošeka: II rasr.
4	gld. 50, III razr. 3 gld. Na vseh drugih posta-ah bode plačati navadno voznino.
Oni členi .Tržaškega Sokola*, ki se udeležć izleta v Ljubljano, so naprošeni, da se v društveni obleki pridružijo deputaciji tega društva.
Pevsko društvo „Kolo" vabi svoje podporne člene na izlet v Ljubljano. Zbirališče bode na kolodvoru južne železnice ob uri zjutraj
Odbor.
Delavsko podporno društvo naznanja svojim členom, da bodo v nedeljo društveni prostori zaprti radi izleta v Ljubljano.
Kmetijska In vrtnarska družba za Trst in okolico naznanja, da se na dan sv. Petra in Pavla nameravani shod pri Sv. M. M. spodnji preloži začasno radi nepričakovanih zaprek. Naznanjeno bode pravočasno, kedaj se bode vršil shod.
Kje je besnost in surovost ? Včeraj ob četrt ure čez poludne šla sta po ulici Androna Falcbi mizar (Slovenec) Martin Dreščik in deklica Karolina Tomažičeva. Govorila sta med seboj slovenski. Kar hratu je prihrumel za njima neki lahonski dečak kričaje: Porchi de sčavi! Qua non si parla sčavo, qua al parla italian! — Slednjič je zaklical še besedo .Esel", na kar je pripomnil Drešček : .Ej saj znate tudi nemški! Zakaj ne bi jaz govo-
ril slovenski ? Ali ste vi načelnik ulice, da mi ne ovolite govoriti mojega jezika?* Na to sta šla alje Drešček in deklica, ne da bi se brigali za napadalca. Toda le ta je 8el za njima ter nesel z obema rokama kamen do 40 kilg. težak. V isti hip je zakričala neka žena, da opozori Dreščeka na nevarnost In res je ta poslednji hitro skočil naprej, tako da mn je veliki kamen padel ravno za noge. Drešček je zbežal, surovež pa hajd za njim. In res je poslednji dotekel prvega ravno pred hišo. Tu ga je s pestjo udaril po glavi, tako silno, da se je Drešček zgrudil na tla. Toda kmalu se je dvignil in je Laha potisnil k tlom. Lah pa je Dreščeku izpodmaknil nogo, tako, da je le-ta zopet padel. V tem hipu je Lah pograbil kamen in je jel Slovenca biti, kamor je padlo. Gorje, da niso prihiteli ljudje, pobil bi ga bil. Drešček je bil povsem nezavesten vsled silnih udarcev. Lahon je zbežal. Na to je žena ranjenega šla klicat redarje, ki so aretovali napadalca v njega stanovanju.
Kje je torej besnoat in surovost?! To je torej tista mestna kultura, ki niti mirnih ljudi ne [ pušča pri miru, ako govore med seboj v svojem materinem jeziku. Take vzglede daje mestno prebivalstvo! In to naj bi ne ogorčalo čutstev slovenskega prebivalstva t
Iz Rojana nam pišejo: llinolo nedeljo smo imeli tu veliko .alavnost" : g. Jurca je slavil obletnico svojega .truda- in sadupolnega* župnikovanja. Njegovi pristaši na Greti bo prižigali umetalne ognje v belo-rudeče-zelenih barvah in razsvetlili svoja stanovanja. Njegovi .dobri peeevci" (!) so priredili župniku podoknico, seveda italijanskim petjem, a župnik je v hvaležnost nastavil kar na dvorišču sodček piva. Župnik že ve, česa trebajo njega .dobri pevci-profesorji"! V Eojanu samem pa je
■	bilo skoro — tema ob tej razsvetljavi. Le blizo j cerkve se je nekaj bleščalo, Po ulicah je letalo j nekaj „mularije*, ki so kričali : Vivva Juriza! To
je seglo župniku toliko do srca, da ni mogel dra-! gače, nego da se je pokazal na ulico svojim če-! stilcem. Pa tudi kontroliral je Jurca, katere hiše j so razsvetljene in katere niso. In potem je vskliknil: i „Adesso vedo, chi mi 6 contrario" 1
„Dobri pevci* so bili tako dobre volie. da kar niso mogli prenehati s petjem i i so jo rezali možko ! tudi po cesti, dokler ni storil konca vsej komediji j — redar!
Tudi don župnik je po svoji moči poveliče-| val — svoje slavje I Dal je lazsvetliti zvonik in ( zvonilo je kake tri ure neprenehoma. Srečen pa je - naš župnik: celč slučaj mu gre na roko. Ako bi j se našel kdo, ki bi utegnil reči, da to ni bilo po-| sebno taktno, pa mu je slučaj preskrbel dober iz-
■	govor. Drugega dne je bilo tamreč prvo sv. ob-, hajilo in župnik zavrne sedaj libko vsakogar: saj ; ni zvonilo radi moje obletnice, ampak radi ome-[ njene, za otročiče toli pomembne slavnosti! Tako
■	je don parroco lepo salviran na vse strani.
Ker že govorimo o prvem sv. obhajilu, po-| vedati moramo tudi, da je Jurca letos ločil „itali-j janske* od slovenskih otrok. Le za prve je bilo ! sv. obhajilo omenjenega dne. Oemu to, ne vemo, | to pa vemo, da je pristopilo k prvemu sv. obhajilu le 17 otrok, spadajočih pod župnijo rojansko. Kar jih je bilo več, izposodil si jih ta reve-| rendo iz šol na Belvelerju in Via | N u o v a. Po tem lahko sodimo o .italijanstvu" j rojanskem.
! Šaljivi „Brivec* je izšel. Kedor ga ni še i kupil, naj se potrudi v tobakaroe. Prinesel je lepo
•	sliko dveh imenitnih prijateljev Slovanov. Široko-| ustnega Peotona in krivonoaega [zakovica.
Stanje delavcev v Idriji. Deželni poslanec
*	dr. Majaron je bil dne 23. t. m. v avdijenciji pri | poljedelskem ministru grofu Ledeburju zaradi i idrijskih delavcev. Minister je dal zagotovilo, da ' se prav kmalu izgotovć ukrepi, ki merijo na zvišanje delavskih plač in na zboljšanje provizij zlasti za udove in sirote; to se ima razvidno storiti že v proračunu za leto 1898. Ministerstvo hoče isto* tako poskrbeti, da se bode oziralo na vojaška leta delavcev o zopetnem ustopu v službo in pri proviziji. Kar se tiče delavskih stanovanj in hrane, hoče se več primernega ukreniti, napravo mestnega vodovoda pa denarno podpirati.
Dopolnilne volitve v odbor „Slov. Matice". Na dopolnilnih volitvah v odbor .Slov. Matice" so bili od 400 društvenikov soglasno v odbor
izvoljeni gospodje: P. Graselli, Dr. M. Murko, S. Rutar, Dr. J. Starč, F. Stegnar, L. Svetec, A. Tavčar, J. Vavru, Dr. I. L6sar in A. Zupančič. Odborniška doba traje po § 12. društv. pravil štiri leta.
Zaveza slovenskih učiteljskih društev bode imela dne 4. in 5. avgusta t. 1. v Celji svoje IX. glavno zborovanje. Kakor vsako leto, tako se tudi letos priredi koncert. Skrbeti nam bode, da dosežemo z istim vsaj takšen vspeli kakor doslej, če ne boljšega. S tem opozarjamo vse p. n. učiteljice pevke in učitelje pevce, da se pravočasno oglasijo pri podpisanem odboru, radi razpošiljanja glasov. Prosimo tudi ob enem vse p. n. pevke in pevce, da se v prav velikem številu udeležb ,Za-vezinega* zborovanja in koncerta.
Lokalni odbor učiteljskega društva za celjski in laški okraj.
Slovensko delavsko bralno in pevsko društvo v Mariboru sklenilo je v odborovi seji dne 21. najnika t. 1., prirediti dne 3. julija veselico s petjem, godbo in z raznimi drugimi zabavami iu sicer: 1. v čast slovan=kima blagovestnikoma sv. Cirila in Metodu, 2. v proslavo triletnice društvenega obstanka. Za to veselico pripravlja se društvo z vso skrbjo, v kolikor mu dopuščajo nedostatna sredstva in pičle moči. Ker se društvo mora boriti z velikimi težavami in ovirami na znotraj in na zunaj in da se mu zagotovi življenje nadalje, usoja si odbor vabiti na omenjeno veselico dne 3. julija vse slovensko zavedno občinstvo mariborsko in okoličansko, kakor tudi zunanje rodoljube.
Iz mnogoštevilnega obisku zadobe dru-Štveniki veselje in unčmo za društveno delovanje, za slovensko besedo in pesem. Mnogo več vreden bode torej veselice moralni učinek in vapeh, ako bodemo videli zbranega obilo občinstva vseh slojev. Naglaša se vedno, in menda je tudi res, da pre-nemarno obdelujemo v Mariboru narodno polje. Ali ravno ljudske veselice so sredstvo, s katerim moremo kaj storiti v dandanašnjem položaju. Pa treba nam pogumnosti in previdnosti, treba nastopiti V impozantnem številu, drugačija učinek izgubi do cela, in posledica je zasmeh.
Uvažujoči navedena uslovja prosimo torej posebno slovensko razumništvo, da nas počasti se svojo navzočnostjo. — Ob lepem vremenu se bode vršila veselica na prostornem, lepo razvetljenem vrta, ob deževnem vremenu pa v dvorani g. Nekrepa, Tegetthof ova ulica, gostilna „pri južni železnici«.
Župnik Kneipp. Samo ob sebi se umeje, da bode ime slovečega človekoljuba imenovano prav mnogokrat iu ob raznih prilikah se pu njegovi smrti. Njegova zdravilna metoda je napravila mnogo šuma tako v splošnih, kakor še posebej v zdravniških krogih. Zlasti mej zdravniki je razburil duhove na nenavaden način. Mnogi — seveda več v bojazni za svoj ljubi kruhek, nego pa iz golega človekoljubja — napadali ho Kneippa na najsuroveji naći, imenovali njegovo metodo sleparijo, šarlatanstvo in ga skušali kar največ očrniti pred svetom. V marsičem se jim je tudi posrečilo, saj ima vsaka .metoda* tudi kako slabo stran. Vendar uničiti niso zamogli Kneippa. Kajti, kar je župnika, poleg drnzih njegovih duševnih vrlin, posebno odlikovalo v javnosti, bila je njegova plemenita radodarnost. Znano je, da drugi slavni iu veleslavni zdravniki stavijo gorostasne zahteve do žepa svojih pacijentov in da bolnik, ki ne premore tisofiev ali milijonov, niti ne sme misliti na ozdravljenje, ako zahteva njegova bolezeu pomoči — slavnega zdravnika. Župnik Kneipp ni zahteval skoro nič za svojo pomoč. Saj je znano, da je ozdravel bogatega Rothschilda jako opasne bolezni. Milijonar mu je hotel izročiti izdatno nagrado, kar je Kneipp odbil. Da bi mu vendar izkazal svojo hvaležnost, delal je Rotšild velikansko reklamo za Kneippovo metodo, kar je seveda privleklo nebroj gostov v \Viirishofen. Necega dne je Žid-milijonar rekel župniku: .sam ne vem, kako bi se Vam Še hvaležnega izkazal, da ste rai rešili drago življenje" ; Kneipp je odgovoril: .navalili ste rui tisoče bolnikov na vrat, naj-li smatram to za hvaležnost ?*
Župn ka ni več, njegovo truplo leži pokopano na pokopališču v W5rishofnu, kjer mu hvaležni svet izvestno postavi lep spomenik. Toda predno so župnika položili k večnemu počitku, — razparali so še njegovo truplo. Hoteli so menda vedeti, kak učinek je naredila njegova metoda na tjega samega in zaradi česa je moral umreti. Sekcija je
imela, kakor poročajo iz W<>ri$hofna, sledeči rezultat,:
Mozeg težak 1325 gramov, lepo razvit i a primerno kivav. Pljuča kazale so siare brazgotine lan, zaceljene slovečo njegovo metodo. Srce silno veliko. Med črevami in mehurjem našla se je ote-klina, katero zdravniki smatrajo za začetek raka, ki mu je prizadejal smrt. — Pljuča so torej isti znak, ki najbolj« priča za izvrstnost Kueippove metode, ako se ista rabi — pravočasno in natančno po ^upnikovih navodilih.
Cesarica Elizabete grad Achilleion na Krfu. Kakor se javlja iz Krfa, prodala je cesarica Elizabeta svoj grad na tem otoku, katerega je dala postaviti francoski cesarici Evgeniji. Veči del pohištva je baje že vkrcan, da se prepelje v Avstrijo. Razni vzroki, v poslednjem še grozna smrt sestre cesaričine, vojvodinje Ale^onake, so odvzeli Nje. Velič. vse veselje do nekdaj jej milega Achilleiona in ni Čuda, da se je ločila od njega.
Plod židovstva. Znano je že, da židovsko novinstvo ne skrbi za demoralizacijo ljudstva samo se svojim časopisjem in razno .literaturo*, marveč ono prizadeva potegniti v blato skrajne pokvarjenosti človeštva tudi na vse mogoče načine. Budimpešta pak je židovska zaloga najostudnejSih plodov nemorale in pokvarjenosti človeške. Od tam se širijo umazane slike, ostudne fotografije in druge take »pikantne* stvari po svetu, ki potem krožijo mej nepokvarjeno mladino obojega spola v vseh krogih. Na Dunaju so zaplenili v neki prodajalnici več tisočev takih slik. Prodajalci so ubežali, boječi se kazni. Vendar so zasačili trojico njih. Enega so oprostili, enemu so prisodili dva meseca, enemu samo en mesec. Vse premalo kazni za toliko pohujšanja I Skrajni čas bi že bil, da bi se strogimi sredstvi jelo trebiti iz sveta blato take ostudnosti. O tej priliki smatramo za primerno, omeniti, da so plod take nesramnosti tndi takozvane dopisnice, kakor si jih pošiljajo ljudje ob posebnih prilikah, posebno ob novem letu. S temi „brezimnimi* dopisnicami, na katerih se vidi mnogokrat jako ostudnih slik, razburjajo se ljudje prav brez po* treb. A kultivira se stvar jako rada, ker se nahaja dovolj slabo vzgojenih Ijudij, ki se poslužu« jejo dopisnic v različue neplemenite svuhe. Te in j jednake stvari bi kompetentne oblasti morale za-treti v kali.
Havajska razkraljic*. Lilinokolani je jako izobražena, svira virtuozno na vseh havajskih godalih in je mnogo pesmi tndi f.<ama komponovala. Amerikanski listi javljajo, da je dobila ponudko od jednega koncertnega agensa, da za visoko plačo sodeljuje na neki koncertni tnrneji.
To je pa že .vredno 19. stoletja: prej — žezlo, zdaj — godalo in naposled^? Dobro je pa le, ako človek kaj — zna.
Zgorela ladija Obalni parobrod „Onni" je zgorel mej potoma, voze se od Helsingfora v Abo, na severni obali finskega morskega zaliva, pet Milj od Ekenaesa. Na brodu je bilo 140 popotnikov, šest jih je zgorelo, mnogo je hudo ranjenih. Ogenj je navstal, ker se je prevrnila Špiritna svetilka.
Mark Twain v bedi. Iz New-Yorka se javlja,
da je slavni pisatelj Mark T\vain v skrajni bedi. ,Newyork Harald" je prevzel častno nalogo, da prične nabirati za pesnika darove. Ta list je v izgled Amerikancem, katerim je Twain sć svojimi spisi pripravil toliko zabavnih ur, sam daroval 1000 dolarjev ter se obrača do občinstva s prošnjo, da mu sledijo v poapo;i. Ćuduo je to, da pisatelj iz vrste Marka Tvvaina zamore zabresti v bfdo in to celo v Ameriki. Toda tudi veliki in bogati pisatelji imajo svoje usode.
Gospa Avrćlija.
Noveleta. Spisal Ivan Fajdiga.
Vstal je, pozdravil po vojaški, ko je šla mimo; odzdravila je prijazno, smehljaje se, z izrazom tajnostne resignacije v lici.
Vojaška godba je svirala v parku tako interesantno točko, da ni bilo mogoče obrniti svoje pozornosti drugam od godbe proč, vendar sem pogledal tovariša za hip, vprašaje, ko je korakala mimo čudna postava.
Ko je utihnila godba, dejal je častnik : „Vem, kaj ste hoteli vprašati. Da, to je ona ženska, katero poznam že dolgo let in katere usoda me preganja v resnici koder hodim, vleče na se, od
koder prihajam ; usoda, vrednu, da jo dobi v roke
—	največi romanopisec svet*, da naredi iz nje roman, ki mu pridobi milijonov.
Jaz stanujem zdaj pri njaj; rečem Vam krasno stanovanj«1, tako — krasno, da si kcasnejšega ne Želim in ako bi živel tisoč let. In verujte mi, ona n;ti sama ne ve, kako lepo je baš v moji sobi.
Morda Vas puščam predolgo v mraku.
No, prišel sem k njej nt*novat pred petimi meseci, ko sem se dal premestiti K polku .... sam vrag vedi, kaj m« je vleklo nazaj v to primorsko mesto. Poznavala sva se že poprej in tedaj
—	še ni oddajala stanovanja. Reči moram, da ne dela tega radi potrebe; dragocenosti, nakopičene v njenih sedmih sobah, so vredne stotisoče. A v vsej stvari leži neka „simpatija", ker se drugače izreči ne morem, kajti takoj v prvem hipu, ko smo se seznanili, dejala mi je: Zakaj, zakaj Vas nismo poznali prej, izvestno bi bilo prišlo vse drugače t Zato pa morate stanovati pri nas in v njeni sobi morate stanovati, — ^i,. « .
In zdaj stanujem v njeni sobi.
. Budoar je, v kakoršnih bivajo fine nežne stvarice, krasotice boljših stanov, angelji, duhovi, ki razširjajo vonjavo cvetja, koder hodijo, in unemajo ljubezen in bojazen srčno, kamor aeza njihov pogled, in neepremeujeno je vse, kakor je bilo isto uro, ko je odšla iti — se ne vrnila več,
—	nespremenjeno mora ostati, dokler . .
„Dokler se vrni neceg* dve?"
Tega se vedno nadeja dobra gospa.
Morda bi se ne, ako — bi znala vse.
A jaz — nočem govoriti, jaz, ki vem več, nego ona sama, ki vem kaj dela tako nepopisno krasno moje stanovanje.
Prve dni, po ven Vam, se nikakor nisem mogel privaditi sobi, zdelo se mi je, da jo onečaSčam s6 svojo navzočnostjo, zlasti pa, da hodim k — počitku v prostorih, v katerih je bivala ona I Nekaj me je rinilo ven in čutil sem, kakor bi vsak hip moralo vstopiti to bitje in mi veleti proč od od tod, kjer nimam pravice bivati . . .
Sam ne vem, kako je prišlo to, morda zato, ker sem v enomer mislil na to čudovito, tajin-stveno bitje, v enomer si slikal njeno navzočnost, ki je, dejal bi, v resnici oDdajaia uie iaea etauami budoarja, ali pa je bilo n^kaj druzega. S kratka: gospa mi ni razodela ničesar iz usode svoje hčere, marveč trdovratno stisnila ustnice, ko je slučajno prišlo govorjenje na njo, istotako, kakor bi bila vsa doba odsutnosti otrokove nič druzega, nego pomišljaj v knjigi, kjer smo pretrgali za hip zanimiv stavek v povesti.	(Pride še.)
Najnovejše vesti«
Gorica 25. Volitev novega župana vršiti se ima jutri ob 6 Vi zvečer. Dr. Venutti ima nado, da bode zopet izvoljen.
Gorica 25. Nđkdanji župan Goriški, Karol vitez Perinello, ja umrl včeraj v 86. letu svoje starosti.
Dunaj 25. »N. Fr. Presse* poroča iz Londona, da je nadvojvoda Fran Ferdinand pri banketu v ponedeljek nazdravil kraljici v francoskem jeziku.
Dunaj 25. Kralj Sijamski je našemu cesarju v znak posebnega spoštovanja podaril častno sabljo. Nožnica sablje je is čistega zlata, emailirana ru-deče, modro in zeleno, držalo iz zlata je obloženo z dragoceulmi biseri.
Carigrad 25. Kakor se čuje, obstoji porta na zahtevi, da regulacija meje obreza Salambrijo in Xerias-črto pri Tyrnavosu. Vplivni vojaški krogi delujejo na to, da se potegne meja nreko pogorja Karadagi ter obseže tudi Volo.
Carigrad 25. Včeraj po noči je navstal na neki ladiji, na kateri so se vžigali na čast kraljici Viktoriji umeteljni ognji, velik strah. V Galati in Stambulu so se razširjale vznemirjajoče vesti.
London 25. Včerajšni sprejem v Bukingham-palači pri prestolonasledniku princu Waleskem( se je vi šil na naj^lovesnisi n^čin. Čez 600 oseb je bilo navzočih, mej njimi skoro vsi členi kraljeve družine in tujih knezov, mej njimi nadvojvoda Fran Ferdinand. Princa in prinoezinja Welško po zdravljala ,je pri njih prihodu v palačo ogromno zbrana množica navdušenjem.
Pri avstrijskem poslaništvu je bilo popoldan nadvojvodu Frauu Ferdinandu več odličnih oseb predstavljenih.
Zotoobol olajšujejo
zobne kapljice lekarja Picoolija v Ljubljani
(Dunajska cesta) katero bo bilo odlikovano z Majvišjim priznanjem Nj. c. In k. Yis. prej usne goHpg preHtolonaBlednioe-udove nadvojvodinje fllr Čtafanljo
Steklenica velja 20 kr.
Cr^oirliicihe bvxoja v(tn in Y - »ti.
S-Harat;*. Pier.io* znjeson 7 97 7.98 PSenioa a .Jani ] fl-75 8.*) Ov j .32 * 33. — t "rt josen 6.30 6 21. -Ur .»a - juni	4.23- 4 25
'' h no« od 78 kil. f. 8.75-8.80 V j ' [>,. 8 «0 8 90 >•! 80 kil t. 3.90-3 95., v	t' 8*95
9— , t\l i ?n. tftr. —.--„ . 5.
tiri ti 1„.
Pšenica: Slabe ponudbe ome:ono : nvpraS-v.injo, — Prodaja 24000 mt.Btot. 5Vnvč. dražje. Vreme: lepo
-1I^mJniratn iUi-.-T for U.55 do — No* po f. 11.67«/,.
.IftTl-B. -»»a Santos good uvi-,. juni 43.75 oktober 44.75 mirno.
Himbnrjf. 3ei»to« ,»•• »d .-.V r«., juli 35 50. fjUem-bor 86 —, decomber 37.— <<\ mn, c ' 37 50. mirno.
1 '.Bsrftfl w
DrJavni dolg r papiiju „ v t srebrn \ vstrijflha rent« r zlatu , „ » kronah kreditne akcija . London MLut. . , 5»pok>ii«i ..... 90 mar'r . . ton it,al-;. iir
aa junija
danes
102*— 102--. .123.10 . • 100.80 37i>.'J5 119.55 9.53 11.74 . . . 45.60
vfterni 102.— 102.— l^B.ao 11-0.75
367.50 119.55
•ffik 45.60
Rojančani pozor!
Te dni je prevzel n;i§ rojuk I v a ti B u f o n
pekarno in prodajalnico jestvin
Arcon, nahajajočo se v Rojanu št. I
(pri cerkvi).
On j« uredil pekarno popolnoma, da odgovarja na vse strani. Priporoči' da s« ga pogo noma podpira po geslu „Svoji k svojim Ima na prodaj vsakovrstne mo1?* in nladščic po primernih cenah in sprejema domači kruh v ppko Postrežba je točna in poStenri.
Nadejajo so obilnoga obiska se v naprej prav toplo zahvaljuje
Ivan JBu/on.
Jedini zaatop
tovarno „GUTENBERG" v Gradcu za trgovinske registre zistem
„Patent Workman Chicago"
izvršuje vsuko aeio glude trgovinskih registrov, broSur in plakatov po najugodnijih cenah. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti sc je do glavnoga zastopnika,
Arnolda Coen TRST — Acquedotto 35 — TRST
GOSTILNA
„Pri dobrem kozarcu"
ulica Valdirivo St. 14.
toči jako izvrstna vina črna, kakor tudi pravi kraški teran po zmernih cenah:
Dalmatinsko po...........36
Istrsko „...........40
Furlansko „...........40
Teran „...........56
Drži izborno pivo iz VrhniSke pivnrne po 28 in 32.
Kuhinja jo vedno preskrbljena z mrzlimi in gor-kimi jedili. — Za mnogobrojno obiskovanje se priporoča prav toplo rojakom svojim znhvnljevaje se jim v naprej z velespoštovanjem Jakob Ortav,
gostilničar.
■	II1II1IBI— IIIMIIIIII Iliiiia^ir-..:/'v-r/'

3%>
Cassa di Risparmio Triestina
(Tržaška hranilnim)
Sprejemlje denarne uloge v bankovcih od 50 n5. do vsacega zneska vHak dan y tednu razun praznikov, in to od it—12. ur« opoludno. Ob nedeljah pa od 10 -12. urn opoludno. Obresti na
knjižico...........
Plaruje vnuk dan od 9—12. ure opoludno. Znefko do 100 gld. precej, preko 100 do 1000 mora so odpovedati 3 dni in % znosko proko 1000 gld. pa 5 dni.
Eskomptuje menjice domicilirane tria&kem trgu po ......
l\)8ujuje na drž. papirje avatro-ogersko
do 1010 gld po....... . 4%
ViSje znosko od 1000 do 5000 gld. po 5'/,°/, Daje denar proti vknjiženju napoHesti v Trstu.
Obresti po dogovoru.	2—24
Trat, dno 5. maja 1894.
37,
Lastnik ke^aorcij lista ^Edinost.**., Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.