ZA IZBOLJŠANJE LIST A Vato Mn iKk fiai U ni»i N • r • i aH n mrmtm+m, \mm hm W*«. si xi •« List slovenskih delavcev v Ameriki. CTTATBJE OPOZARJAM. dft praTočasno otaflffi no. 8 tem nun bosta mnogo prihranili pri opominih. — Ako fto niste naročnik, poiljite an dolar sa dvomesečno poskušajo. TELEPHONE: CHelsea 3— 1242 m S€fn4 Claee Matter Sepumber 21st, 1M3 at Um P Mt Offiet U New Yerk. N. I, andee Act CMcraee ef Mmrth M 187t ADDRESS: 216 W. 18th ST.,* NEW YORK No. 55. — Stev 55. NEW YORK, THURSDAY, MARCH 9, 1939-- ČETRTEK, 9. MARCA, 1939 Volume XLV1L — Letnik XLVII. KOMUNISTI SO SE REPUBLIKAN. GENERALU FAŠISTIČNI GENERAL FRANQO SE BO SKUŠAL POLASTITI MADRIDA BREZ VSAKEGA OBSTRELJEVANJA Ves dan so strojnice ropotale v Madridu. — Komunisti so se utrdili v Vseučiliškem mestu. — Anarhisti so se bojevali s komunisti. — Ves promet po Madridu je bil pod smrtno kaznijo prepovedan. 10 milijonov delavcev v novi organizaciji MADRID. Španska. 8. marca. — Iz ropotanja | strojnic v Madridu je mogoče sklepati, da se komunisti še vedno bore proti mirovnemu načrtu generala Miaje> četudi je Miaja opolnoči oznanil, da bila vstaja zadušena. Včeraj je Miaja ves dan z aeroplani, artilerijo in strojnicami napadal komuniste, ki so se vprli proti Miajovemu obramlbnemu odboru, katerega so obdolžili, da podpira generala Franca. M iajev odbor je naznanil, da bo skušal čimprej doseči časten mir. Odbor je opolnoči naznanil, da je vojaštvo v ob-las'.i vseh vladnih poslopij in da dve stotniji strojnic držita palačo notranjega ministrstva. Artlerija je največ obstreljevala komunistične u-trjene posstojanke v porušenem Vseučiliškem me-sLu, kjer drže fašisti strelske jarke le v razdalji nekaj jardov ' Promet po madridskih ulicah je bil prepovedan pod smrtno kaznijo. Vojaške straže so bile vsepovsod. Vlada naznanja, da so letalci bombardirali komunistične postojanke v Cuatro Caminos. v severnem delu Madrida, kjer so bili boji najljutejši. i Na prvo streljanje v Madridu so v mesto pridrv: . li anarhisti, ki so največji sovražniki komunistov. Vsi trgi in zlasti slovili trg Puerto del Sol so postali bojno polje. Polkovnik Cipriano Mera, ki je anarhist in član obrambnega odbora, je naglo poslal v mesto naj j boljše Čete četrtega anarhističnega zbora, da zaduši vstajo. ' | KCako razširjena je vstaja, ni mogoče dognati, toda poročila o uporih prihajajo iz Cartagene. Valen-cije, M urcije in Alicante. Generl Miaja je porabil vse aeroplane proti madridskim upornikom. PARIZ, Francija, 8. marca. — Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da se general Jose Miaja. ki je načelnik nove republikanske vlade, pogaja s fašisti za tritedensko premirje, tekom katerega časa bi bilo mogoče doseči sporazum za predajo. General Franco pazi na boje v Madridu v prepričanju, da mu bo zavzetje mesta olajšano, kajti mesto hoče zavzeti, ne da bi bilo še kaj bolj porušeno. Ako bo general Miaja uničil komuniste, bo general Franco samo vesel. Fašisti pričakujejo, da bo general Miaja v kratkem ponudil predajo, če notranji položaj v Madridu ne bo prečrtal njegovih načrtov. Fašistični listi zatrjujejo, da se general Franco ne bo pogajal z republikanci. BIZERTA, Tunizija, 8. marca. — Španska republikanska vojna mornarica je opustila vojno proti fašistom, ko je priplula v Bizerto, kjer bo razo-rožena in internirana. Kot v paradi in z razvitimi zastavami je I 1 bojnih ladij priplulo v pristanišče s 300 mož posadke. Mokvo bo internirano v Sibi Abd&llah v končen- 2...... . k...... .......A. . S. J. DONAHUE BO NAJBRŽE KARDINAL Štirje ameriški škofje pridejo v poštev kot nasledniki pokojnega kardinala Hayesa. — Najbrž bo imenovan newyorski škof Donahue. HIM, Italija, S. marca. — Tifkajšnji cerkven: kro^i usihajo. kdo bo imenovan za naslednika pokojnega newyorske.^a kan lina la Hayesa. Vpoštev pridejo štirje ame riški cerkveni dostojanstveniki in sicer newyorski škof Stephen .J. Donahue, nadškof Thomas J. Wal>h v Newarku, škof Francis .1. Spe 11 man v Bostonu in nadškof Edward Mooney v Detroitu. Najbolj verjetno je, da bo postal Havesov naslednik J. Donahue, kajti običaj je tak. da je imenovan za kardinala cerkveni dostojanstvenik, ki je rojen v isti škofiji. VATIKANSKO MESTO, i-, marca. — Iz precj zanesljivega vira se je izvedelo, da b'> papež Pij XII. v prihodnjem konsiistoriju imenoval za new-vorškepra kani i na la škofa Ste-phena J. Donahue-a. Včeraj se je papež posvetoval z bostonskim kardinalom OVonnelom in čikaškim kardinalom Mundeleinoin. Rooseveltova križarka. WASHINGTON, D. C., 7. marca. — Predsednik Roosevelt je smeje priznal, da je bil "potopljen'* z admiralom Leahy jem na mornariških manevrih, ko je bila križarka Houston torpedirana. Križarko je zadel torpedo "sovražnega" submarina, ko je zavozila »pristanišče Charlotte A ma lie na Deviških oto kili. Roosevelt in Leahy nista vedela, da je bila križarka "za deta", dokler poveljujoči ad n\iral ni dal signala. Hifierjev naslednik. SAN FRANCISCO, Cal., 7. marca.—Stotnik Fritz Wiedemann, dolgoletni Hitlerjev zi upnik in njegov osebni priboč nik, je prevzel mesto nemškega generalnega konzula v San Franciscu. Časnikarskim poročevalcem je rekel, da je bi' Hitlerjev naslednik že določen. "Nasledstvo je bilo popolnoma določeno,'* je rekel Wiedemann, "toda imena niso bila naznanjena. Rekel je, da pri tem, da je bil imenovan za generalnega konzula, ni nik»kega političnega pomena. "Politiko "vodi poslaništvo v Washingtonu," je rekel stotnik Wiedemann. PREDSED NASPROTUJE REF^RENDU Roosevelt zahteva, da je sedanja nevjtralnostna postava odpravljena. — Zlasti je proti referen-du pred vojno napovedjo. WASHINGTON, D. C., K marca. — Nameia Amerike, da združi vse sile, da odbije vsak napad od kjerkoli je pokarala svojo odločnost od treh -trani. V Beli hiši je predsednik Roosevelt napovedal smrt sedanje nevtralne postave in je priporočil kongresu, da zavrne vsak predlog za narodni referendum pred vojno napovedjo. Predsednik pravi, da nevtralna postava ni popolnoma nič prispevala k svetovnemu miru, odkar je bila sprejeta 1. maja, 11)37 in da bi bila roka Amerike, ki išče mir, bolj močna, ako te postave ne bi nikdar bilo. Po predsednikovem zatrdilu bi vojni referendum ogrožal obrambo Združenih držav v času skrajne sile. V mornariškem« departmen-tu je admiral William D. Leahy izjavil, da se je Japonska odločila, da bo povečala svojj mornariški -program, da bo e-nak mornariški si'! Združenih držii v. "Z našega stališča je razmerje 5-3 za nas popolnoma zadovoljivo," je rekel Leahy. "Mornariški department san-o želi, da ima na razpolago zadostno moč, da odbije napad on«* same države-'* Na Kapitalskem griču pa je senat z veliko večino 77 glasov proti H sprejel vladno obrambno predlogo. S tem ho zgrajenih (MM) vojaških aerojrtanov in ho utrjen Panamski prekop. ČEHI PAZIJO NA UKRAJINO O klopni avtomobili pa-trulirajo po Husztu. — Fašisti so bili aretirani. Štiri petine meje so bile določene. 165 BEGUNCEV SE JE IZKRCALO V JUŽNI AMERIKI LA GUAIRA, Venezuela, S. marca. — Danes je dospelo sem z nemškim parnikom Koo-nigstein 165 židoskih beguncev iz Avstrije in Nemčije. Nastanili so se v domovih tukajšnjih Židov. Pa mik je že par tednov plul ob južnoameriški obali. Be PRAHA, Cchoslovaška, S. increu. — Po preniembi v vladi karpatske ('krajine, je vlada izdala posebne vojaške odredbe v Husztu, glavnem mestu karpatske Ukrajine. General Lev Prehala, ki i-ma kot notranji minister popolno oblast obravnavati izdajalsko delovanje in ki je pa triotrčne častnik, ki hoče z vsemi silami tA »drža t i republiko, je pozval v-e orožniške in policijske načelnike in jim dal stroga povelja za vzdrževanje leda. Oklopni avtomobili pa-t nil i rajo po mestu. Predsednik ukrajinske fašistične organizacije Sieh je bil obveščen, da morajo biti iz »trauke odstranjeni vsi radi-kalei in teroristi. Sicliov glavni stan ji- bil obkoljen s tanki in aretiranih je bilo več fašistov. V mestu ni bilo nikakih izgredov. Nemško časopisje napada I praško osrednjo vlado, ker je odstavila ukrajinskega prometnega ministra Juljana Re vava, ki je bil odstavljen ravno v trenutku, ko je vlada izvedela, da je skušal z nezadovoljnimi Slovaki nastopiti preti osrednji vladi. Prva naloga generala Prcha-le je urediti zamotane finančne zadeve Ukrajine. Trije slovaški ministri: ministrski predsednik Josip Tiso, podpredsednik Karol Si-dor in Pavel Teplanskv so bih povabljeni v Prago, da nadaljujejo konferenco z osrednjo vlado na podlagi novega l>oIc-žaja, ki je nastal v>led vztrajanja osrednje vlade, da obdrži vrhovno moč v republiki. Slovaška vlada je ugodila nemški zahtevi in je odslovila Winterja kot ravnatelja kopa lišča v Pistany, ker je židovskega pokol jen ja. Kopališče bo v bodoče upravljala slovaška vlada. Kako globoko je v češkem narodu vkoreninjeno spoštovanje do pokojnega predsednika Tomaža Masarvka, je razvidno iiz tega, da je na tisoče naroda tfb priliki njegovega 81). rojstnega dne romalo na njegov grob. Zaradi poHtičnega položaja ob tej priložnosti ni bilo nika POGAJANJA MED CIO IN AFL SO SE 0DG0DILA DO PETKA WASHINGTON, D. C., 8. marca. — Zastopniki Ameriške delavske federacije so najprej zavrnili predlog Johna L. Lewisa, naj se ustanovi organizacijo, v kateri bi bile vse organizirane in neodvisne delavske unije. Splošno se je že domnevalo, da se bodo pogajanja med zastopniki Delavske federacije in zastopniki Lewisovega kongresa razbila, kar se pa vsled posredovanja delavske tajnice Miss Perkinsove ni zgodilo. * | Organizacija, ki jo ima John L. Lewis v svojih načrtih, bi POLJAKI PROTI N ACI JEM VARŠAVA, Poljska, S. marca. — Močna opozicija narodu** stranke je pričela veliko kampanjo proti naeijem ob celi i>oljsko-nenij?ki meji in zahteva od vlade, da se vso silo postavi proti agresivnim nemškim nameram. Stranka je baje tudi vprizo rila zadnje dijaške demonstra cije proti Nemčiji in proti polj ski vladi. Po krajih ob nemški meji je bilo več zborovanj, ki so sprejela naslednjo resolucijo: 14Z ozirom na naraščajočo moč Nemčije in na njene načrte, da ne ogroža samo stališča Poljske ob Baltiku, temveč tudi na jugovzhodu s ten, da ščuva ukrajinski narod, 1110 ra ves poljski narod pokazati svojo moč, da se postavi proti nemškemu pritisku." Poljska narodna stranka je najmočnejša stranka na Poljskem, četudi ni zastopana v >ejinu, ker s*' zadnjih volitev ni udeležila. gunce je skušal izkrcati v Gu ni in na Trinadadu, pa jih ni I kih posebnih svečanosti, toda kjer niso hoteli sprejeti. * več deset tisoč ljudi je romalo « ■ i----I na njegov grob, ki se nahaja i?0 milj od Prage. Romarji ila ]»o \ ečana od 6000 r.a JKXH) aero planov. Po istem poročilu ima Rusija 30,000 lahkih strojnic, 23 ti soč težkih strojnic, 1600 težkih topov ter od 6000 do 10,000 tankov. Po zadnjem ruskem uradnem poročilu ima rdeča armada 1,300,000 vojakov in *4 nekaj tisoč aeroplanov in tanko v." I štela najmanj deset milijonov članov. V nji bi bile vse sedanje um-je Delavske federacije, vse u nije Lewisovega Kongresa ter tudi bratovščine železničarjev. Nova organizacija bi *se imenovala 44 Ameriški kongres dela". Zdi se, da William Green ni nasproten tej ideji, vprašanje je pa seveda, kakšen naj bi bil notranji ustroj te ogromne delavske organizacije. Pogajanja, ki so včeraj dospela skoro na mrtvo točko, bodo v petek nadaljevala. Delavska tajnica Miss Perkins in predsednik Roosevelt sta trdno prepričana, da se morajo posvetovanja oziroma pogajanja roditi nekaj dobrega, kar l»o v prvi vrsti vel?ke koristi za a-meriško delavstvo in za ameriško gosjMxlarstvo v splošnen . Borba meti C. I. O. in A. F. L. traja že nad tri leta. Obe konkurenčni organizaciji priznavata, »la se število njunega članstva veča od leta do letn, v isti sapi pa druga drugi očitata, da člani ne plačujejo >vo-jih unijskih prispevkov ter da so takorekoč člani le na pi pirju. Predsednik Roosevelt zaenkrat še ni prevzel vloge posredovalca, storil bo pa to, kakor-hitro bi pretila nevarnost, «.a se bodo pogajanja razbila. na od meje, katero sta na Dunaju določila nemški vnanji minister von Ribbentrop in i-talijanski vnanji minister grof Ciano. Po sedanji meji je prt šlo pod Madžarsko 20 vasi, S vasi pa je bilo vrnjenih Slovaški. ZASTOPNIK PRI PAPEŽEVEM JRONANJU WASHINGTON, D. C., 9. marca. — Predsednik Roose-vel t je določil poslanika v Londonu Joscpha P. Kennedy-ja, da za-topa Združene države v nedeljo pri kronanju papeža Pija XII. Kennedy, ki je edini ameriški poxlanlk, ki je katoličan, bo takoj odpotoval v Rim. NOVI ITALIJANSKI POSLANIK GENOVA, Italija, 8. marca. — Novi italijanski poslanik v Washingtonu princ Aseanio Oollonna se je odj>eljal v New York na parniku Conte di Sa-voia. Princ Colonna prihaja iz najstarejše italijanske plemenita-ške rodov ine, ki izhaja že iz 10. stoletja. Princ Colonna je star 55 *et in je že dolgo vrsto let v diplomatski službi. ! mm ■ CXI MBBBA^-NtrnTdif Thursday, March SLOVENE {YUGOSLAV! DAILY GLAS NARODA AMI U Corpurfctiue) trufc ttefckjr. hrttm j. I npfi mcm or ftiMlaep of Um eorporadoa «ad UHrwii of above officers: wwrr IM BTKEIT WCW YOBK, N. Year IHMCKD BVIUkl DAI ■ZOCPT SUNDAY« AMD HOLIDAY H Mm «Ho imto n(ji Uat hi I« pul late •••••••••• ^S.'iO Zm New York u rek» tete . . <7 00 poi ................fs.ro Zm Inoaeittftvo m celo leto .. $7Jfc) čmtrt ................»JC 1 Ta pot let* ................ffl.30 Vctriy ^)IJHtNAK>DA- 1 SHAJA VSAKI DAN fSVEF^Cfil NEDRIJ »N PRAZNIKOV VOJAŠKI NAUKI IZ SPANSKE VOJNE Vojno-zgodovinski oddelek švedskega generalnega stana ji' izdelal obširno poročilo o španski državljanski vojni in o naukih, ki Iz («• vojno slede za h:m loče vojevanje. To [mročilo ji- tem važnejše, ker prihaja od -trani, ki je popolnoma neprizadeta in brez posebnih simpatij za eno a!i «11 vojtijočo se stranko. K«>t glavni rezultat preiskave j«* |»o • lana ugotovitev, da -c je z modernim orožjem mogoče, kakoi j«* pokazala ste svetovna vojna, braniti neverjetno dolgo in iz« retiiio žilavo. Kramo mora pripisati svoje u*|»ehc predvsem dobro or ganiziraucitiii sodelovanju vojnih sil na suhem. v vodi in v zraku. Kar >4' tiče vojnega materiala, je še vedno kraljic a orožji« artiljerija, katere z ničemer ni mogoče nadomestiti. Topili-štvo pa zahteva v moderni vojni velikanske množine streliva :ii možnost hitrega ter zanesljivega dovoza potrebne inunicije. — Bojni vozovi, ali tanki se i»so otmesli v tisti meri, kakor se je od njih pričakovalo. 1'speh s tanki je mogoče doseči le, ako je sovraznika mogoče presenetiti in ako j«' mogoče izvesti napad z velikim številom bojnih voz. Tanki morejo u*peti nasproti pehot i, ki je telesno in moralno oslabljena, kakor so na primer Italijani unpeli napram A4»esiiiro ol»oroieno z obramb-nim orožjem, pa je njihov uspeh vselej izelo dvomljiv. Pokaza la -e je velika vrednost motoriziranih vojaških oddelkov, vendar m* tolikšna, da bi bilo treba misliti na stplošno iiiotorizaej-jo vojnih enot. Motorizirana vozila so zelo koristna za preskr-Im» moštva v bojnih črtah s hrano in strelivom. Najbolj zanimivo pa so ugotovitve o izkušnjah, ki jih je vojna napravila v zračnih bojih. Izredne važnosti je letalo ke~ pomožno orožje, bodici kopnih, l»odisi povodnih sil. Toda ne več, kajti letala pri samostojnem st rategičnem delovanju niso mogla pokazati nobenega večjega vpliva na razvoj vojnih o-fH*ra«*ij. Z letali ni mogoče držati nobene postojanke Pokazalo -,e je, d« je obrambno topništvo proti letalstvu v.elo učinkovito, m novo bolj, kot pa se je pred špansko vojno smatralo. I)olge motorizane kolone so se izkazale kot izvrsten eilj za napade iz zraka. Prav tako se odlično dajo bombardirati be-toni rane utrdbe in letališča. Izkazalo se je tudi, da so eementna letališča, kakorfo jih imeli republikanci, v primeru trajnega deževja, netpriieruo bol jša od provizoričnih letališč Franeove vojske. Tudi bombardiranje mest iz zraka je problematična stvar. Ako je ohranja dobro organizirana s primernim številom protiletalskega topništva, more uspeh »biti malenkosten in v nobenem razmerju z rizikom, kateremu se napadalec izpostavlja. Velike izgube med civilnim prebivalstvom največkrat treba pripisati nediseipliniranosti eivilnega prebivalstva. Pod vaško lipo Piše kakor misli FRANK KER2E Za piruhe! Najlepše Velikonočno Darilo, ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna pošiljatev. Posl ližite se našega posredovanja za točno izvedbo vašega naročila. SLOVENIC PUBLISHING C« 216 West 16th Street New York ■ ■ ■ ■ ■ ■ •ti Ot Kdaj bo spet dohr^ ▼ Ameriki? Pri nas smo imeli *taro uro. Pravzaprav je bilo to pri starem očetu v kambri koder ni bilo drugih novosti, ka*kor dan in noč. Ta ura je imela močne vteži, ki so visele na vrvicah. Šla je dostikrat in tudi kazala dobro. A imela je eno napako ali bolezen iorte umetnosti in je med drugimi tudi popravljal >ure. Ko sem privlekel tisto pleče in | m »veda I, kaj da je, je pogledal notri in rekel »vselej: "SkrijK-i so obrabljeni, bo treba nove." "Koliko pa bo?** sem ga navadno vprašal. "(V >m» en škripec, ho eno latvieo mleka," če bosta pa dva,'boste dali pa dve latvici." Zanimalo me je, kaj je to: škrijpec, pa r^m enlkrat stal tam in gledal, kaj lw> naredil. Imel j«* v kotu precej debelo b»«zgovo palico, pa je šel in odžagal dva koleščka. Nadaljno delo j** bilo bolj težko, zakaj koleščka ie ibilo treba i Z reza ti we na okoli in sicer ne gladko, ampak tako. da .so se vrstili zobje. Ti so potem držali vrvi ee. . Ampak ni trajalo dolgo in bila j«4 zopet tista povest. Vteži so bili na tleli in če smo hoteli inieti uro, ki je kazala, je bilo spet treba misliti na eno ali d vi' latvici mleka. Ta tira mi dostiferat prišle »na misel, ko gledam na .sedanje čase v Ameriki. Vkak dan pričakujem skoro že -deset let, kdaj se bo tako obrnilo, da l>o res e obrne malo tukaj ali tam, pa so spet vteži na tleh in vse je pri starem, to se,pravi: v večni krizi. Prea 7a\\ se mi, da nikamor ne pridemo. Z velikimi nadami sino za počel i "new deal" in slednji se je oddahnil leta 1933 m it-leč: zdaj -ho pa že 1»oljše. Predsednik je začel s svojimi reformami. Imamo jih celo abecedo. Nekatere .so dobre, po>1»viin: W?A, OOC in druge. Dobre — to la ne ponien-jajo rešitve temeljnih vprašanj. Farmer ne shaja. Poizkusili so vsa mogoča zdravila, taka in taka — če je šlo enkrat malo gori, je kmalii prišlo: zopet nazaj. Farmer je danes na shifbšem, kakor je bil kdaj poprej, zakaj njegovo vprašanje ni rešeno. Nekaj krp je na njem »n nekaj ofbližev na ranah — drugače je pa vse po starem. Kaj pa trgovec? Rekli so: malemu trgovcu moramo pomagati. On je rtieber države. Pomagaj mu, če pa nima denarja t i-t i, ki od njega kupuje. Kaj pa delavec* Menda Ji i bil nikdar na slabšem, kakor je danes. Imamo dve uniji, ki ščitita tretjino delavcev v naših državah. Unije so boljše, 'kakor nič — toda one ne dajejo dela. One »amo regulirajo delovni čas in zasla»žek. Zato imamo na .mHijone članov unij. ki so l»rt« dela. Mnogo jih dela zopet h' za silo, kakor naši premoga rji. Par dni na teden, da ima človek za «ol in za eik. Za drago je i4ak premalo. 'Kje vso pa nwnijski ljudje? Bni delajo Tiekaj malega, drugi so pa okrije stroškov. Trgovec trpi, zakaj profit i so majhni in se ne >*ha-ja, če ni gotovega prometa. Kaj pa industrija in velika trgovina f Te dol že našega preiUednika, tla jitm njegova politika v u i ču je ves obstanek. Predsednik nn njegovi pristaši pa obtožujejo industrijo in veliko trgovino, da ne najemajo dovolj ljudi. Zato prihajajo modrijani in jiravijo: trgovina in industrija naj sklene mir s predsednikom, vlada naj pa po možnosti opusti razne »novota-rije, katere baje škodijo Weill. Zadnje čase se je začelo nekako tako zbliževanje, ki se mi zdi -mešno, če bi ne bilo tako žalostno za naše razmere. Vlada in indu>trijja s trgovino naj delajo rrtka v roki, pa bo bolje. Komu pa? Delavcu gotovo ne. Zakaj resnica je ena: industrija j«« da«ne> tako mehanizirana, da ne rabi več ljudi, kot jih ima. Sploh hi pa rad vprašal eno: ali je kdaj na trgu /jnanj-kalo teh ali onih izdelkov f Nasprotno je resnica: vsega je preveč. In vse to je bilo napravljeno 7. delavci, ki so za-|x*deni. Novih »se ni rabilo in kar je glavno: se jih tudi ne bo. Za koga naj najema dustrijja delavstvo, če ima že dane- .svoja skladišča polna? (iotovo je eno: da je vedno manj *Ha na svetu in vedno več ta'kih. ki so nezaposl«4ni. In ne samo to. Danes smo prisili v naših državah do tako o-gromnih davkov kn taks. da se skoro ne izplača »meti kaj. V našem milijonskem mestu pride, postavim na vsakega človeka na leto okoli $126 davka. <'e računaš^da je tretjina otrok ki ne služijo nič in tudi ne plačajo, če vpoštevaš, da je druga tretjina sestavljena i/ ljudi nad štiridesetim letom, ki so brez dela in če dodaš nadalje, je tista tretjrna, ki dela, ima zopet dve tretjini nezaposlenih ali samo delno zaposlenih, potem pride zanimiv račun: vsak človek, ki redno dela, mora plačati nad (»etsto dolarjev na leto davlka. Prijatelj moj, če misliš, da je k tem konec, ti boru povedal Še nekaj. V Vrseh teh davkih niso všteti indirektni ali skrivni davki, katere mora plačati vsak, kdor je živ. I«n tj znašajo dobro tretjino vj-^eh hišnih izdatkov. . Zdaj pa iščemo rešitve, dragi moj. Vpijejo: davki so previsoki! Seveda so — varok je ta, ker je dolg previsok. In če zasleduješ dnevne vesti, se lahko prepričaš, da se naš dolg vedno viša. Dolg je treba plačali ali pa — bankrotirati. Zanimi-vo je ,da vpijejo proti visokim taksam najbolj tisti, k» imajo. Kdor nima, ti-rdeiuu si ni troba beliti las, kj«' bo vzel, da bo plačal takse. Koliko pa je takKh, ki imajo? Nedavno je neki urad za javno mnenje, poslal vprašanja med ?vet, ali je ljudstvo za to, da se ^pHje neke vrste pokojnina ali ne. Zanimrv .je resnltat. Bilo je nič manj ko fH odstotkov vseh, ki glasovali za to, da -se uvede neke vrste pokojnina. Sarmo šest odstotkov je bilo takih, ki so bili proti temn. In teh šest odstotkov pome-nja za nas jako zanimivo številko. Ce računamo, da so glasovali samo taki, trani rešuješ ta vj»ra-šanja. Teh triindvajset milijonov ima najmanj osemdeset odstotkov vsega premoženja. Ostalih dvajset odstotkov pa si deli okoli stosedeni milijonov naroda. Potem pa v'i iS, kje smo. Ni pa to \*se. Kdor ima denar, ima moč. T«n kdor ima moč, tit-ti vlada. Tako tudi je. Posledica vsega tega j»- ta, da tisti, ki ima, varuje sebe. Kdor je močan, deli tudi takozvano pravico «za reveža. rv zdaj premišljaš, prijat« Ij, zakaj nikamer ne pridemo. . Florida je polna lahkokrubiiv, pnkooceaiv-ki pazniki skoro vedno razprodani. V takem mestn. kakor New Voik, laluko kmalu vidiš, da je š«' dosti den*»rja. Po zakonu bi morali plačevati da\^ke v>i. ki i m "jo gotove dohodke. Torej jih plačajo tudi bogatini. Ampak v tem >e motiva oba, ti in jaz. Pred petimi leti je vendar sani Morgan izjav H javno, da ni plačal nobenega dohodninskega davka. Zadeva znane milijonarke Baibare Hufton je »nana. Njeno premoženje znaša nad trideset milijonov, ki so pa vloženi v takih državnih papirjih, ki so davka »prosti. . Sploh je naš zakon za osebno dohodnino vzor kapitalističnega sistema, v katerem vladajo tisrti. ki imajo. Zakon je namreč, tak, da nima para. Ima cele kmjige razlag in je nalašč napravljen tako. da ga ne razume «n?kdo, nrzven odvetnikov. K tem ^c zatekajo taki, ki "umajo in ti jim že zmašijo tako, da ji-in ni treba dosti plačati. Sploh se pa najbolj j»o-zna ta zakon po tem, da ima človek pravico za rejo ene kra ve odtrgati štiri sto dolarjev, za življenje očeta ali matere pa le sto. Kar izdaš pri kravi za zdravila in zdravnika, smeš odšteti, ne pa. kar izdaš za človeka. Zanimivo je tudi to, da ><> s*koro v«i zakoni izdelani po tem Mzoru. In teh ni malo, če računamo, da jih vsa Amerika milijonarje pa revtrže. o nj>h ne -manj imeli na svet, na drugi .la, milijonarji — lisi>«*, da bi kaj ali ,|a bi jim šlo Peter # • slabše. Zakaj -labo ^rc takim, ki nimajo ali ki imajo recimo — malo. Za vzgled m a j navedem samo ihuii. Kar na- je prišlo semkaj, smo prinesli mi-i sel, da se enkrat toliko (»svojim«. da bomo pod lastno streho. .Jaz rem se leta -boril, da bi ohranil to misel še za naprej. Ko sem pa videl, da taksirajo domove tako, la pokrivajo o l 60 do 80 odstotkov v-eh stroškov, sem izgubil to misel. Danes vem za gotovo, da ni »lom drugega, kakor veriga, da s i priklenjen p< ki ne mor«* nikamor. (V ti višajo takse, jih moraš plačati ali si na — ob dom. Zato grem danes lahkega srca mimo novih hiš in hi--ic, ki ti jih ponujajo na vse mogoče načine, ker vem. sem — prost. In če imamo po Ameriki "slums**, koder živi dve tretjini v-ega naro la. t«*-laj doložim naš sistem. Zato se človeku neumno zdi. če vpi-iejo petični varuhi: to je tuje, je neameriško, je socijalistič-no ali komunistično. Kdor taki' fraze meče tisti slepi ljudi. Zakaj če bi bil |»ošten, bi vprašal r»mn dvoje: ali je dobro, ali ne. koristno sel i ne, pravično ali ne. In če je, hi moralo *pr«-jeti. pa naj -pada kamor hoče. To le barantanje z različnimi ki pa-t »mi reformami >e mi zli. k;tfkor naša n»-viraln«*>t. Pra vi jo: Amerika naj s* briga, kaj >«* godi v drugih delih sve ta. Anwrika naj bo povsem nevtralna v ve bomo kmalu prepričali, da ima vsak >voj<» mnenje Ali na> briga ali «ne, res j«* eno: da imamo vsi svoj misli, simpatije, do vsega, kar se godi po svetu. Vsa Amerika j«* ali z lojalisti ali nacionalisti v S|»a-niji, vsa Amerika je zopet ali s Kitajci ali Japonci, t) vsakem svetovnem koraku >i v narod nevtralen? Kdo more pri-iliti mene ali tebe. če imava svoj*1 simpatije ali antipatije do vsega kar vidiva, slišiva ali či-tava. da posta ne va sol eat steber. kakor svetopisemska Sara. Dokler se bomo lovili > fra-zas.timi reform ami ali slepili javnost z vprašanji, katerih namen je samo -lepiti ljudi, ne bomo prišli nikamor. Resnica • • tlela. Federalna Oblast, posa- j,, ena sama: minili so časi, ko mezne države, potem okraji ali cou-nrtv-ji, mesta in celo vasi — vse sme postavljati zakone. Pri na^ se ne gre zato, da odpravimo krivice ali shnl>osti z vzgojo, šolami in drugim. Kjer je kaj napafc — zakon in sicer tako strog, da je revež tisti, ki pride v na križ je ž njim. Ne mislim s tem, da ovirajo zaj koni kaj "bogatine. Ti si že pomagajo — toda za človeka brez sredstev ali z malim denarjem je velika težava. Pravica je v Ameriki draga in kdor nima sredstev, za tistega je ni. (V bi uigral zdaj odgovoriti vprašanje, kdaj l»o dobro v Amerik?, bi moral reči tako: dokler bo moč v rokah tistih, ki imajo, bo zmiraj slabo. Pomnite eno: pri vsakem korafku za zboljšanje razmer se gleda pred vsem na to, da se ohrani vse, kakor je. Bog vari, da bi se kdo dotaknil kakega b-mclj-nega vprašanja. Vsako radikalno zdravilo je neameriško, tuje, socijaltetično ali celo — komirni^tieno. Tisti, ki vladajo in vodijo, ne vprašaj, ali je predlog zdrav ali ne **en ali ne. Oleda se samo to, da je strogo "ameriški,** to se pravi, da je dete tistega Bustema, ki mede na eni strani je na enem koncu mize gospodaril kapitalist, pod mizo pa čepel delavec rit milostno gledal na mrve, da jih hvaležno pobere iz golih tal. ('asi so minili, ko je imel vsak pravico Vzkoriščati vsakega, ki je slabši in manjši od njega. fzkratka: danes je čisto drug svet — ki zahteva drugačnih pojmovanj človeka in njogovih ipravic. In čim prej se izpoprijazuimo s tem, toliko prej l»o boljše na svetil. Res je lahko voditi nekaj časa za nos ves narod, mogoče je vleči za nos dobršen del naroda -"ko-ro večno. Nemogoče |»a je ves narod in ves >vet voditi za noža vedno. ^TGLAS NARODA" * i pošiljamo v staro do | ^ movino. Kdor ga ho- ( 0 £e naročiti za svoje { sorodnike ali prijatelj Ije, to lahko stori. — ^ ^a.|o, ali ^ Naročnina za stari! 'P,avi [J kraj stane $7. — V S amo na 5, ... .. K j I fall to lista ne posi- ^ 4 H^mo S P(XiLAVJE O MORALI Po mojem skromnem mnenju bi bilo (»otrebno dognati, kaj je moralm» in kaj ni. To mejo je pa težko potegniti. Skoro bi rekel, da je sploh ni mogoče. •Pojmi o morali oziroma nemorali se menjajo kakor vreme. Oh tisto, kar je bilo vče raj nemoralno, se danes nihče ve ne spodt iče. Pred dvajsetimi leti, napri-mer, se je šla ženska kopat morje oblečena od vrha do tal. Videl se ji je kvečjemu vrat in roke malo nad komolec. 1>;»-danes se nad njimi le malokdo zgraža, dasi ni kopalna obleka niti imena vredna in dosti več ra/kriva nego pokriva. Nekateri pravijo, da je to posledica degenerirano-ti, »ločim zatrjujejo drugi, da je po -ledica napredka. Plemenite nazore in. |»olskih knjigah, slškah, gledaliških in kiuematograf-kih predstavah. In če ni drugače, 1h» znal ne moralnež tudi v sv. Pismu p«» iskati hraniva za -vojo >ira-t. S«*danje tlrugačne ča>e spremljajo tifdi drugačni nazori, ki -o večjidel inlvi-ni od razmei in okoliščin, v katerih živi I a ali oni «l**l človeštva. Marsikdo se še -pomni, k:t-ko je v starem kraju preu voj no grmelo s prižnic proti plesu. Vsako plesišče je bilo prekleto, vsak plesalec in plesalka pa obsojena na večno pogubljenje. Ne vem,'kako je sedaj v Sloveniji, vem pa, kako je v A-meriki. Menda mi ne bo -knšai nihče ugovarjati, če rečem, da bi se malokatera manjša žnpni ja vzdržala v finančnem oziru, če bi bil ples v cerkveni dvorani 'pre|»ovedan. Sličnih dokazov o dvojni morali hi lahko še nešteto naštel Človeku je menda že v nati. ri, da hrel»eui |m» pre]»oveda-neni sadit, pa naj bo še tako grenak. Nol>ena stvar ga prej ne uženc kot razočaranje, ki -ledi takšnemu •dvomljivemu u žit k ii. Za moralno niz po lože nje današnje dob«» in najbrže vs« ii preteklih in prihodnjih dob, je pa nadvse značil* n primer. Kakor po vseh večjih mestih, je tudi v New Volku na 4l'. <*eo nemoralni. Ko me bo pot zanesla na 4'J. cesto, bom stopil v dotično panoramo, če bom le penny imel. Kaj mislite, v katero oma- ^ rieo ga bom vrgel T .t:--.. L. "O L A S HA KOD A"—New York Thursday, March 9, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DaALY Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin O GODOVIH IN OBLETNICAH Frank Troha, Barberton, Ohio Meti svetniki, ki eo zaznamovani v pratiki, je med naj|K>-rneiikbnejHimi tudi »T. Matija. Ta svetnik je pa tudi zato še jioscb-no priljubljen, ker led razfoije in privablja dih pomladi. V Rarbertonu imamo pa še enega Matijo, ki je med rojaki priljubljen. Je veselega značaja, miroljuben in tudi kakšno sme&no rad pen e. To je naš rojak Matija IVnik, ki ljubi družabni*t, rad eita lint Glas Naroda in zato je že dolgoleten naročnik lista. Tako je torej naš Matija zopet praznoval *voj god 24. felv ima rja, niti malo ni f>a vedel, da ga čaka tudi presenečenje, ki £o mu ga aklenili napraviti njegovi prijatelji in prijatelj1-ce za njegov god. Drugi dan po sv. Matiji, v soboto zvečer, je rojak Matija naenkrat začul neko lujkotanj*- zunaj, nato ]>a slovensko |hd«hi, koj nato se nas je (*a že natrlo pre<-»-jšnje število v njegovo liišo in razlegali s«« klici: **B«»g te živi še mnogo let." Matija je j»a kar osuphi gb»-dal in od presenečenja ni mogel priti do be:*ede Kakor je bilo dalji* x Matijev i hiši, bo lahko vsaki uganil, kajti iz naših starih izkušenj vemo, eliti v krogu svojih prijateljev. O*! svoje strani rojaku Usniku še enkrat zakličem: Bog te živi še mnogo let, v sreči in zadovoljstvu v krogu «*voje družine! Mimogrede sem se spomnil tudi nušega večnega jMvpotni-ka Matija Pogorelca. Par tednov pred sv. Matijem sem si mislil, da mai bo treba napisati voščilo, ko je bil pa sv. Matija že pred vrati, sem se na to zapet spomnil, Vdo je pa že prckiufno. Torej mu pa sedaj voščim in želim vse najboljše, da bi kmalu popolnoma o-kreval, vzel popotno palieo v roke, pot pod noge in je zopet mahnil čez hribe in doline, toda ne proti zapadu, pač pa s«m proti Bari>ertonu, kjer že re-grad cvete in robini žvrgole *voje pomladanske melodije. in tako se tudi tukaj večkrat prijeti v enem in drugem kraju, da naši rojaki prirede pod-oknico prijatelju ob priliki njegovega godu. Seveda za izrekati čestitke je bolj primeren rojst-ni dan, toda ka-ko vraga moremo to vedeti, kdaj je bil kdo rojen. Na imena svetnikov srno pa že tako naučeni, da jih veono, ne da bi v pratiko pogledali. V moji rojstni -vari je bil več 's* moj sosed, po vsej okolici dobro znani Matija Muhvič, ki je bil svoj čas imovit trgovec v Preči d u. toda v«led nepravilnega ravnanja v trgovini je propadel in akoro vse premoženje izgubil. Torej na omenjenega očka Matija Mubviča smo vaški potmi i ni najltolj vedeli, kdaj je praznoval avoj gcwl in niti eno leto ni minulo, da mu nismo prišli naredit podoknino. Seveda nismo igrali na kak»me |Mis*-bne inštrumente in tudi pi-li ne, pač ipa smo ropotali na razne predmete. Muhvičeva mamica .je takoj »vedela, kaj je rofiotanje |M«n<*nilo, takoj je ]>rišla ven in na< |Mcrala noter. Tam smo staremu Matiji voščili gi;d in mu želeli, da bi dočakal še mnogo let. On je pa samo kimal in odgovarjal: *4Bog vas usliši, fantički. Bog vas usliš-i!" Tisti čas so pa že pristopili Muhvičeva jnamiea s («.t»'kU'nieo roki in so nam začeli nalakati v kozarček ruma. Po vrsti smo vsak izpili [M) enega ali dva in se zopet poslovili, in tako je bila pod-oknica opravljena za eno leto. Kakor se je čez leta pokazalo, so staremu Matiji Mubvičn v resnici naša voščila pomagala, kajti dočakal je starost 86 let. Ko je umrl, sein bil pri nji m. Tako mirno je zaspal "m končal *vojo dolgo življenjsko pot. da ni občutil niti malo bolečine. Ko dalje Še pomislim tki nagega večnega popotnika Matija Pogorelea, ki ima tudi že visoko število let na svojih plečih, sem >koro prepričan, da so vsi moški z imenom Matija obdarjeni z dolgim življenjem, to rej »naj se tudi naš rojak Matija T'sni k veseli, da bo dočakal visoko starost. va mlada, brhka sestra. Ona je bila življenja piolna, bila rada v družbi in istotako tudi rada 'vesela. In nekega ckne nas je opozorila, da bo tega in tega dne župnikov god in naj mu priredimo podoknico. Kaj takega pa nam ni bilo treba dvakrat reči. Na večer pred godom župnika, je že zaropotalo in zahre-ščala harn>onika pred farov-ženi. Gospod župnik je poskočil kot bi mu zakuril pod nogami in prav jezen prišel pogledat, tkdo -se upa tako ropo-tanje napraviti pred župni-ščem. Komaj je pa pokukal skozi vrata, že smo zakričali: 4'Bog vas živi še mnogo let!" Tedaj je pa gospod župnik kar zazijal od presenečenja, in trenutno mu je vsa jeza izginila z obraza. Povabil nas je noter, mežnarja Marka je jm>-vabil k sebi v sobo. ostali smo se podali pa k sestri v kuhinjo, in začela se je zabava pri kozarcih rujnega vina. Naš muzikant je zo|iet raztegnil harmoniko, mi jki vsi mladi sr»b««čih peta, smo se zavrteli jhi kuhinji. Toda komaj sfno se zavrteli že j«' gosjiod župnik pokukal skozi vrata in nam za|*ovedal, da s plesom ne smemo nadaljevati. Kajti v farovžu se ni še nikoli plesalo i-ii si* tudi n«* bo. To smo končno razumeli, kajti kaj »akega v ranici ni spodobilo. VABILO k in mateur Hour KATERO PRIREDI SLOVENSKO PEVSKO IN DRAMATIČNO društvo "DOMOVINA" v nedeljo, 1 9 MARCALUJ VESELO PRESENEČENJE Iz naše velike slovenske naselbine Strabane, Pa., se malo kdo "kaj oglasi. Zdi se mi, da se ljudom ne ljubi pisati, kot se tudi ne meni. mlajši sin, naj grem hitro domov, da me čaka Mre. M. Mi-dofor. Mrs. Kocjan pravi, naj počakam, da gijemo skupaj. Tako se ]>odamo vse tri na moj Tukajšnjih delavskih razmer)dom. Ko pridemo do moje hi- V SLOVENSKEM DOMU : : : : : 253 Irving Avenue, Brooklyn, N. Y. SPORED: MOJA POMLAD (Ocvirk) ............ Poje "Domovina" riRIBIRIBIN (Pestolozza) ............ Poje "Domovina" TROSPKV......Ivanka Žakelj, Fanči Likar, Pavla Končan SOLOSPEV..................................Ana Kepic (Fredi Konehan TKI.JK MLADI MI ZIKANTJE ........(Ivan RuČigaj ml. (llarrv Muhr DEKLAMACIJA .......................... Katie Pavlic DVOSPKV ........:... Pepea Konehan, Johnny Ilolešek SOLOSPEV .......................... Dorothy" Contarini TROSPEV........Sestre: Kati, Pepea, Nežika (Pavličeve) SOLOSPEV ........................... Charley Capudci V'RB«KO JEZERO (Košat) .......... Poje "Domovina" (Bili Kobetitscb Ker je'bil gasfiod župnik do-jTRIJK TAMBl'KASI ...................(Harry Gerjovich ne by m veliko opisovala, ker so ta*ke kot povsod drugod. Eni delajo vsak dan, drugi 2 do 3 dni v tednu, nekateri pa popolnoma nič. V Cannonsburg Pottery Co., kjer jaz delani, delamo samo polovico meseca, drugo polovico smo pa doma. Vseeno je malo boljše kot lansko leto. Lani ob tem času nisrnio prav nič delali. To pa našo naselbino nič ne zadržuje, ni tedna, da se ne bi vršila kakšna veselica ali pa kakšna druga zabava. Ko sem bas pri tem, da sem omenil o podoknicah in o sv. Matiji, hočem mapisati tudi par slučajev iz stare domovine. Prirejanje podoknm ali "ofi-ranjV* kakor smo rekli termi pri nas, je bilo v naših krajih zelo razširjeno, in ta navada se je tudi v Ameriko prinesla Ko smo v stari domovini prirejali podoknice, smo se tudi na to ozirali, koliko katera o^eba šteje, zato pa tudi ni vsiuki prišel v pošte v. Najbolj smo se ozirali na trgovce, gostilničarje, učitelja in župnika. bro založen z vinom, je njegova s4 je priredilo veselico na IS. februarja. Godbo smo imeli iz Clevlanda, (K Kristofove brate. Igrali so izvrstne komade. Mislim, da smo bili vsi do zadnjega vde-lt ženi. 1'deležba je bila precej povoljna. Kadar esc skupaj snidemo, takrat vsaj malo pozabimo naše križe in težave. 3. februarja sem šla zopet po dveh tednih nazaj na delo še, je bilo vse tako kot po navadi. Hitro odprem vrata, da bom videla, ako me še Mrs. Midofor čaka. Toda kmalu bi od presenečenja padla. Bila je polna soba prijateljic na mizi pa lep s svečkami obložen kek za moj rojstni dan, kateri je bil 28. januarja. Nikdar si nisoiu mislila, da mi boste kaj takega napravile in še na tako tiho. Niso niti moji otroci vedeli. V resnici je bil to pravi "surprise party." Iskrena hvala vsem za darila in prijaznost. Preveč prostora bi vzelo, če bi vse po imenu omenila. Nikdar vas ne l>oni pozabila. Želim vam ob priložnosti |»o-v l il iti. Mrs. Franci h Frank, Box 122, Strabane. Pa. PITTSBURGH, PA., POZOR! V nedeljo 12. marca se vrši vele|M>moimhen sestanek v Slo-venskem Domu na Butler St. glede koncerta elevelandskih mladinskih zborov spomladi. Vsi uradniki društev, prijatelji slovenske pe>nii in mladine in vsi, kateri žele in hočejo so lelovati za to gostovanje "Clevelandskih slavčkov" katere ste slišali po radio o priliki zadnje konvencije SNPJ, so naprošeni. da se udeleže tega sestanka ob 10. uri dopoldne. Odbor skupnih zborov pride tja, da uredimo vse potrebno in da -se seznani z nesebičnimi, požrtvovalnimi Ijmbni, ki žele, in ko pridem nazaj, pride mo ; (ja ^ Pittsburgh postavi zl.^o donečo slovensko pesmijo, predvajano po clevelandskilj,- mnogo let. On je pa zopet obnovil svojo staro pesem in nam rekel, da smo se strašno zmotili, če smo iinislili, da je njegov god. . Mi smo mu ipa odgovorili, da se nismo nič zmotili, jutri da so vsi svetniki in tako je poleg njih tudi njegov patron in tu ne more biti prav nič pomote. Naš slavljenec se ie glasno zasmejal in rekel: "To ste ga ptiči! No, ker s>te me tako ugnali in ker ste tako iznajd- Svoj čas smo imeli župnika, ki čemu tisto ropotanie, koj je pa mu je bila za kuharico njego- že začul klice da bi dočakal š< Začudon je prišel ven pogledat vstopite noter." Nato nam je postregel pi- jačo, njegova soproga nam je AKO NAMERAVATE OBISKATI SVET OVN O RAZSTAVO, VAM JE TA •---—~—■—-------- ZEMLJEVID NE OB H O. DNO POTREBEN. — KOLEDAB VAS STANE VSAKEMU ki naroči Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1939, pošljemo ., i PANORAMO SVETOVNE RAZSTAVE v barvah. Razstavo bo odprta meseca aprila 1939. Na nasprotni | strani panorame je ZEMLJEVID MESTA NEW Y0RELA, na katerem no označene vse večje ceste in ulice, avtomobilske ceste, parki itd. Na njem je seznam znamenitih poslopij, cerkva, nebotičnikov, univerz, gledališč, kopališč In le-toviič. Zemljevid meri 19 * 25 inčev. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street ; : s s s : : s N e w Y o r k N. Y. JXUlkCiLIAxt V le s poštnino (Rojake opozarjamo, da laliko, ko naročijo posamezne izvode Slovensko-Amerikan-skega Koledarja za 1939, namesto, da pošljejo svoto — 50c v gotarini ali Money Odru — priložijo k naročilu znamke po 3 oziroma po 2 centa.) pa še potico narezala in tako smo so ak na svoj dom. . Razna presenečenja in družabni večeri se 'v naši okolici še naprej vršijo. Tu pa tam znanci rn prijatelji marsikoga presenetijo ob njegovi obletnici dolgoletnega zakonskega življenja. To je ipovsem umevno, da se v sedanjih dneh kaj takega lahko večkrat priredi, kajti naši rojaki, stare korenino, so se postarali in je sedaj einiSalji* vet". No, |x> dokjfili (li4šh tnrdaj»oLnega življenja marsikdo kaj ttifkega tudi zasluži. Tsiko vsmo so zadnje dni sestali s prijateljem in naročnikom lista Glas Naroda, Jernejem; Muhičem. Pripovedovati .mi je začel, kako so ga z zvijačo opravili v spremstvu njegove soproge, k »njegovemu svaku Franku Likoviču. Tam je pa tako debelo pogledal in fikono odrevencl od začudenja, ko jie zatpazil precejšnje število ananoev im prijateljev, 'ki po mu zaklicali čestitke k 25. o/blertnici zakoaiskga življenja. Dalje mi je rekel, da ibi jo bil urno pobral ven, ker na kaj takega ni bil pripravljen, toda več rok ga je trdno zagrabilo in tako se je moral udati in .s svojo soprogo prebiti zabaven večaer v krogu svojih prijateljev. Tem potom tudi jaz čestitam zakoncema Muhič ik njiuni srebrni poroki in jim želim, da bi dotekal v zdravju in zadovoljstvu še zlato poroko. * * * Kon-čno naj še omenim, da se člani in članice dramskega dr. ja sestric na Mrs. Antonija Sen kine, in me prosi, naj grem ž njo do Mrs. Lojzke Kocjan, ker pozneje je ne bo doma dobila. Seveda ?em so malo upirala, ker iše večerje nisem pripravila za otroke. Ko mi pa obljubi. da bom takoj' nazaj, sem se takoj podala. Ko r>a ttH-flova do Mrs. Kocjan je bila y.o v-a nališpana. Vprašala «om jo. kam srro in orlgovori mi, da gre mojemu sosedu društvo plaeat. V tistom času pride moj naj- mladinskih zborih enkrat v maju. Nekateri Pennsvlvančani. za katere sem dobila naslove od prijateljev, so dobili pismena obvestila, od vso pa seveda nisem imela naslove, za kar prosim, da mi nikdo no zamori. T>o nedeljo 12. marca pa naj-l^pii noizdrav odbora in mladinskih elevelandskih pevcev. Za združeno mladinske pevsko zbore. Ančka Traven, tajnica. ALI VM NAGAJAJO PREHLADI? ČEMU NE POSKUSITE MLEKO? Vaša vsakdanja čaša svežega mleka je preprost in prijeten način zaščite p'roti prehladom. Kajti mleko da vašemu sistemu dvoje dobrot. Prvič mleko pomaga alkalijsfci rezervi. Pa še več kot to, da tudi dobro zalogo Vitaminu A, protiinfektivnega vitamina. Vaš sistem bo nakopičil Vitamin A, kar pomeni, da vam bo današnja čaša mleka koristila še prihodnje mesece. THE STATI OP NEW YORK 4 * Slovenija" pripravljajo za zanimivo predstavo, to bo po-v^em nova (pomladanska prireditev v naši naselbini, in dramatično društvo *4Slovenija' f kaj takega ni še priredilo. Za to prietao delujejo članice zbora, ki ee pri omemjenemu društvu ob raznih prireditvah pokažejo na odru in zapojo število slovenskih pesmi. Kjer so omenjene članice že sodelovale, je bilo vedno veselo in zato bo brezdvomno tu-di na omenjeni prireditvi, ki se bo vršila v soboto zvečer 6. maja.. Torej časa je še dovolj in podrobnosti še sledijo 'm morda se še kdo drugi oglasi in o tem kaj inapiše v list. .........:........a-ttMCTB NA E D D A"—New York Thursday, March 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY !AP0LE0N0VA| mi ®m\ ZGODOVINSKI ROMAN t«ft mi ni ni& Neprijetno mi sem fey srečen a ne takokn- je, če trosim denar. Samo za kor danes." j vas hočem biti lepa. Zadostuj Globoka nežnost ozari Mar i i> rtih Nadaljevanje D K L <16 LOTITKV Po BITKI PRI WAGRAMI j skrivnost, ko se je vrnil z Mo-raJv skega. Napoleon se ni ve 'del kam dejati od radosti in i ponosa. Plosiiil je z rokami, Sritoenhrunu... Uiši:*u, v ka objel Marijo tako čvrsto, di; teri stanuje grofk-a Walewska, I bi jo bil skoro zadušil, in je! stoji n<-daleč if kakor že ves čas ne, odkar hodi f*> skromnem salonu setn j ho bila koirzulska leta minila, ler tja. t'asih obetane in po-j Ves dan in vso noč je ostal pi i gleda Marijo, ki -edi zraven i nji, in ko se je zjutraj oglasil je mi, da sem pri vaa. Dokler ta i puščate to veselje, sem zadovoljna-" *4Glej, Marie,T* pravi on, "biti morava pametua. Treba je, da ^e vrneš na Francosko. Ne rečem, da že jutri, a vendar čez nekaj dni. Drugače ne bi mogel •zbrati glave, ki prav zdaj potrebujem. Ko to reče, vadihne. Lahnn nejevolja ji pomrači obraz. 4'Tako rada bi bila še nek*1 j časa ostala v tej hišici," za šeq»eče. 44Tu sva bila srečna Tu, Napoleon — tu vas imam naj rajna. Zakaj, konee konee v so til li v ljubezni še stopnje. . V Parizu imate več opravkov. ji obraz. Spričo lakih betted izginja vsaka bolečina. Na poletni govori dalje. "Da, tu sva bija srečna. Tu sva prosta, daleč od vseh, ki nama -za vida ju ali ki me so-•vražijo.. . ('asih mi je žal, da stojim tako visoko. Ob tebi, V* Marija, bi bif srečen tudi * s dotniško plačo."' blišču svoje rastoče slave. 'Napoleon vstane. "Zdaj moram v grad, da sprejmem Champagnyja, ki mi je prinesel Iz Altenluirga poročilo, kako napredujejo mirovna pogajanja.'* "Hitro sklenite mir, če je mogoče, sire! Tako e zdi, kakor da. najbolj-zanesem, dasi.. .Sam bi slišala okrog njega prlmta-skrtvnost. Zelo i1,111 napinc-m nekaj vrstic. —j nje nevidnih orlov in šumenj* človek mora t've - i ^ spremljaj me. Samo poljub zastav. gati, a šele tedaj, ko je vso dn , . i ii** it • • Tam vas terja \ iadanje delo kii mina, v kater* m veselo pin-! pri njem Duroc, mu je smeje .. . "... . ___i____1' J . . . . . . _ zase. Tu se vei'krrit smehljati, čeprav imate z vojno skrbi.* Marija Walewska -anjavo stiska eesarjn roke in pre ! svoje misli dalje: "Moroa sumi ne veste, da imate neki mik, neko privlačnost^ ki ne udari takoj v oči, ki pa človek začuti njeno moč, kadar govorite, in posebno še, kadar se smehljate. Vaš smehljaj je najlepši. ijpremamljivejši na svetu Kad a »bi, da bi se zmerom smehljali." "Tudi jaz hi rf»d, sladka Mfl rie. a moj |M>klie tega ne dovoljuje. Biti eesar ni zmerom lahko..." ola ouenj. Kone« septembra i *e povedal novico in ga pri tem .je že. j divje in razposajeno vlekel za Ona se mu nasmehne. Izpr* lase. menjeiia je, kakor da bi -e bi n j Nato je prišel Meneval. Ta ia*evel:i. Njeni uihi so ftoMali | sieer ni zvedel novice, zato je >amozavestm»jši. Toda oči, \ jr>a dobil sunek jiod rebra, tri-katcrili >e zreait riavdušlji>i,, deset tisoč frankov posebne minila duša, ki je življenje ne doklade in liaronski naslov, more ^kaliti, »n ohranile -v. -turi. otroško neprisiljeni |n> g UhI Z nenavadno .n.-bkim g!a sum, v katerem odmeva ne>. mi* t, reče Napoleon*. 44 V S-boenbrnnnn ne -meš dalj o-tati. Biti moraš v svojem «iomu, obdana j»o^trezin . in 41 veti po dolor*euih, primer nih ]tred[Sl»ih. Tn ni-ein miren : vojna je ftp; utegn lo bi se z go diti kaj nepričakovanega... ** Marija Walewska ne te-moje zavije v rahli tenčn-ni ogrinja«". 44Ne, ^ire, dovolite mi, da o nalaga veličina. Vojaško živ- jbro pretehtal in premislil. — Ijenje 11111 je ljubše od življenja Vojna je zmaga!" na nvoru. Dvorska po-iljeno-t Zmaga! Ta čarodejna bese mu je nadležna. Pohrikanj" pridvornikov, svetovaleev, ministrov in njihovih žena se 1111; upira, in mnogokrat hrepeni . j Naročite se na "Gla^ Naroda," tistih srečnih časih, ko je b:i najstarejši si »venski d.^.-nik samo vojskovodja v žarkem v Amerik.. 'mi e vrne v Pa-to li<-e. in ga po innjski navadi j riz. Zopet nastopi Kouche. Ka-pokriža po čelu. j ko 'bo sprejela cesarica Jožett- S praga se eesar še enkrat <» 1 na vest, da je Marija v blago-zre. Tedaj se dvigne do njim slovljenem stanu' Kaj se v.-e jasna fanfara: zamena straž", splede. bo >po veda no v prilogi V okviru odprtih vrat j«* vido piihodnjič. Napoleon vriska. Torej ga je Jože t i na vendarle varada, kc. | * je nanj valila krivdo za jalo- llil vos t njunega zakona! Marija je, najčistejša in najdražja v-eli žena, kar jiii je kdaj |*» znal. Napoleon je do dna duš*' presunjen in razbnrjen. »t "To je zame velikanski do gixlek. Vrse moje življenje je s tem izprcincujenn. Vsi moji načrti tu v-e v r«>du, in |>oteni piidom za t«4»oj, kakor bitra Itom itoioget. Kmalu za telw\i 1.0*1 v Parizu.' * Marija Walewska je noseča. Dan )Mif>rej je biti. zaii)>ala Ka-poleoiMi »tvojo skrivnost. Ze m'kaj časa *e ni počutila nič kaj dobro. Napadi omotice in t laiiosti so ji bili mahoma odprti oči. Najprej je bila -ilno zmedena. Njen negotovi položaj jo je loučit. Otrok, ki ga je priča ko vid a, je moral vendarle dobiti ime Walewskih. Kaj po-1 eče grof, njen mož.' Toda njena Ijrtbezcn do Naf»oleona, v kateri so fiolagoma utonila vsa ostala čuvstva, ji ne da misliti na nič drugega kakor na to, da ja bo kmalu ždriržila noVa, moittek te vojne, v kateri je bilo za trenutek po doba, kakor da bi se Napoleonova sreča majala, je z veseljem ustregla njegovemu kii eu. Hotela je videti svojega cesarskega prijatelja in ga U«-di spomniti njegove obljube. Kajti Napoleon ji je bil mnogokrat ponovil, da bo izid t eg:; podjetja odločilen za vzpostn vite v Poljske. Cesar «bi bil rad zadovoljil Marijo Walewsko. Ze pri .prvih razgovorih je terjal od dunajskega kabineta, naj se odreče poljskih pokrajin. Marija Walewska je v svetli radosti ž*-vior Rusije tako močan, da je Napoleon, ki je bil od! angleške nevarnosti kakor o*»-neden, vkljub Maretovemu in Duroeovem prigovarjanju i-.-premenil svoj načrt. Da se ne bi dokončno spri s carjem, je po tednu dai obotavljanja sklenil znova odloži ti |K>polno obnovijenje Polj ske. . . Razložil je prijateljici stisko, v kateri je bil, zadreg}, ki so jo delale nesrečne novice iz Španije še teiu hujšo. . . Marija Walewak* je jokala in prosila — nato je utihnila. Polna zaupanja v moža, ki je bil že tako zelo izpremenil ol>-ličje stare Evrope, in Šibka v svoji ljubezni, -se je vdala v ne-oftibno*t. Napoleon, njen od te nov«1 žrtve, ' ni je v duhn }»rrwag«4, da- ji jo Icsuala veli častno poplača. Dan fee nagibi je fe koncu. Ce »ar pozvoni. Constant stopi v aobo z dv«aa svetilkama v ro kali. Tiho zagrne ekrm In spet neslišno odide. Napoleon «edi zraven cM arije Wa knvske in se vdaja svojim misiitn. Večem zvonovi, ki »e oglašajo iz bližnje grajske kafieliee, ga zbudijo iz sanj. "Rad imam «las zvonov' reče skoraj tiho. "Noben dmg zvok me tolikanj ne gane. Spo minja n»e mojih |>rv9t let 11a. •vojaški šoli v Briennu. Takrat Knjige, katere toplo priporočamo MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spi Marryat. (193 strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje. — Oasi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali. Cena...................... 85c. sal Bulvar. (2 knjigi in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je boh tel o razkošno življenje v Pompeji h in Herkulanumu. Borbe s amfi-te/.tru. Spletke egipčanskega " čarovnika.* ' Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Ona......................$1.25 MORSKI VOLK. Spisal Jack London. (328 strani.) — Eden najboljših ro- PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO manov znamenitega ameriškega pi satelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Citatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo preči tal do konca. Cena......................$1 25 JAKA SVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) Če sc hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo, ftvejkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot. Cena.....................$2.40 OD 2IVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spi- ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc UMIRAJ OČE DUŠE. Spisal lika Vašte. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena......................$2.50 CVETJE V JESENI. — VISOSKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (418 strani.) "Cvetje v jeseni*r in "Visoška kronika" sta najboljši de. Ii pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh dveh delih prekosil samega sebe. Obe sejanji se vršita v fikofji Loki oziroma v Poljanski dolini. Oena ......................$2.50 radovednosti za<šla v nepoznano življenje ter prezgodai padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika. Cena...................... $1.50 OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati kaj takega kot je "Ogenj." Cena .....................$1.00 ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške i gotf^J? VK) ostal v spominu sle-her*mu, k* jm -y*e*ital. Pregelj je mojster sloga in jeri**. JViltarr-jo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena ...................... $150 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nie ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu človeku. Cena...................... 70c. POD KRIVO /BULO. Spisal Peter Bohinc. (160 strani.) Rokovajači na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki O roga. —- Primeri- rokovnja- sal Guy de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$1.00 ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega emeriškega pisatelja. Ko jo človek prične čitati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa ro* m«n na vso moč živahen in zanimiv. ................. n*0 SAMOSILmik. apiszu Anton Navačan (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje *4čarovnic, " ki so bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena......................$1.00 ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar. (184 strani.) Povest je prevedena iz češčine. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega Človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si skoro ne moremo želeti. - Cena...................... 85c. ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Gar boriš«. (346 strani.) Gaboriau je bil bolj ustvarjen za de'tektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Citatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca. Cena......................$1.00 Cena......................$150 STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spi- 2lVI VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411 sal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tra- strani.) Najznamenitejše delo pi-gična usoda župnika Golje, potom- satelja "Na krvavih poljanah." Pi- ca tolminskega puntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih crtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja. Cena......................$1.G0 satelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena......................$2.00 ske govorice. Povest temalji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčiče- TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar AGITATOR. Spisal Janko Kersnik, vih "Rokovnjačev" svojevrstna v Burroughs. (294 strani) Nadalje- (99 strani.) Janko Kersnik je po- vanje 41 Tarzana,'' ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikanen. Dasi je snov povesti neverjetna, se lahko čita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena ...................... 85c. 55e. slovenski književnosti. Cena ....................... POD SVOBODNIM SOLNCSM. Spisal Frane 8. Fmigar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je leg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatefj, kar jih je živelo v dragi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni čital s užitkom/ Cena ......................$1.00 to najboljši zgodovinski ronian. "O* pisnje življenje starih Slovencev. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil- HČI CESARJA MONTEZUME. Spi-Mladega Iztoka je zaneefta pot v Bi- činski. (151 strani.) Nož najboljši ial M. Rider Haggard. (383 strani) zanc, današnji Carigrad, kjer se je humorist je zbral v tej knjižici nekaj Delo, ki zavzema odlične mesto v črtic, ki no tako ljufKko in prisrčne, da čitatelj ob Vitanju zares uživa. Posebno zgodba o Cofi zija je naravnost klasična. Oena----$1.00 seznanil z Ireno ter s« zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala ujeti ga v svoje mrože. Oena......................$4.00 svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman a užitkom prečital od začetka do konca. Oena...................... Company • •■ • M' "GLAS NABOD A"—New York P€ f . P i {i i r W v.- bfe i i j i rr Thursday, March 9, 1939 ... - _r r o i? fc a* Z SLOVENE (YUGOSLAV! HXELT If K* J IN. A &Jflt'K: več ko urn doljjo j<» rojx>-tal |»rt prost kole*eljček jm» raz-vi.žfiii, 'kamniti hribovski (Kiti, ki -e je vila zdaj skozi gozdova, zdaj mimo travnikov. .\fr-šavi konjiček j«* počatd stopal dalj«' in ni zmenil za klice mladega vnznFka, ki ga je priganjal, da hi bolj pohitel. Na otepu slame, ki je bil p<»krit s staro plahto, je sedel župnik. \\»zi<"ek j«1 premetavalo zdaj . etu, zdaj ija |m» zavil v veliko, t:urno b< sto. Izdelani obrazi drvarjev ~o »e ozirali in |h>-7. Iravljali r klofijeiiili glav tistega, ki je pravkar *«•! obhajal »••komi v samotne hrib«'. Tedaj m» je zdrznil tudi /upnik in so je z oči n i kar pri žel na oči velikega, močnega fan-t iiia. Oklevaj«« j«- fanti približal. ** Marica poxlala pome.*' 44K»*m «liredeiij je izgovoril zadnje b«'f» de. I :i kolesclj je ^pet počasi lezel nnvkrnl>er. V hribih je obstal pred nizko, leseno bajto, -kakršnih je bilo vee po hostah. Bajtarji hodili na dnino v dolino ali vinograde po sončnih holmih. župnik je skoči nizka vrata v-topil. "Zunaj počakaj, Ante,** mu ..*' d»-jal. Ante j«« stal na pra^u. Plaho mu je begal fmffled, ko je poniUlil na majhno, ozko kamrico, ki je *to starcih in preživljala ho jo z dnino pri bogat rh kmetih v dolini, ki so imeli on li l>ogate njive, dehteče travnike in jiašnike in vinograrfle raiolž rek<\ ki jo šumela tam spodaj pod hribi. Anrte >e j«' z žnljavo roko if»o- SVATBA gladil po telovniku in hlačnicah, da otrobi uuib z njih. Da, tako ji* bilo. Ko bi odslužil vojake, bi so bila vzela, bi se bil (»oročil s tem čednim d« kletom. ki je bila tako mikavna v beli i liti in snežnobe-•em ošpetlju. A ko se jo |*»vrnil, je imela Marica malega. Ante je molčal, koso mu ljudje to povedali iu je molčal bolj in bolj in je dalje uaral in se izogibal bajte. "Pa bi šel vendar (»ogledat. Ante." mil je kdaj dejal ta in oni. ^Zakaj pa? Som hodil k nj« j» ko j«* bila sama. Zdaj ni vi e .sama. i 'e bi prršer k njej — saj bi jo ubil!" Vrata so se odprla: "Ante!*' Marica hiala v postelji pri okencu. Trne štrene so se "Vrjuh- krog sfji rt 110 bledega oh »»za. Ante kftr ni mogel spoznati umirajočo Marice, tako se je bila spremenila. A ve-li-ke, ko noč črne oči so ga klicale, vsililo, profile, se vsesale vanj. "Kako ti j«- Marica?** jc 7.:\-Jeeljal in jo prijel /a roko. 4*D<4»ro — zdaj '/daj, ko -i li prišel!*' <4 K je pa je . . Nalahno se j« oziral po kamrici. Odvrnila j<* kr»n<'•<-!< rjuhe in iirikazala se je .čudovito ljubka otroška irlaviea. Njen ma-'i fantek! Smehljal se je v sanjah in tiščal majceno pešei (■< na okroglo bra lieo. Dvoje življenj, dvoje svatov drug poleg drugega. To življenje je zahajalo. ono j«* vsta ialo. "Ci^ifv j«* otrok?** j«« za-jeeljal. "Fran Marica ozdravela radi velikega veselja. Toda samotna noč mu je vzela sleherno misel na rešitev. Molče je sedel pri postelji dokler se ni zdanilo. Ko je sonce pripojilo r^^o z listja in trav, je Marica, ki jo j«' kašelj dušil in mučil, sla-l. la bolj in bolj. Ante je ne-kcl'ko zadremal. V polsnn je začutil, kako jo Maričina, «e clilajena roka. o<*gla jm> njegovi. Ko -c je zbudil, je hihi if!-ka mrzla in "Mnr'n-itie'prsf «e niso več.dvigale. Andrejančev Tone tt Mladosti spomini najstarejšega fanta v Poljanski dolini. Nadaljevanje PISK JOHN BATI OH Ženske so nosile ob prazničnih dnevih kiklje na obročih, ki so jim rekli "ravf". To niso bili obroči od sodov ali br rigl, ampak plelinati trakovi, ki so 'bili všiti pri tleh, da so kikljo držali našopirjeno. Poleg tega so pa nosili pod kik I jami jjh) več belili batirank. Na k-iklji je bilo našitih po več vrst koralo in drugega lepotič-ja. Nadalje so nosile špenzai-je, ki so imeli nabrane rokave pa tudi "čomajko", ki so bite bolj preprosto narejene. Na glavi so navadilo imele dekleta peče, avbo pa oniožene ženske, na katerih je bilo zopet polno zlatnine našito in zlat ali posrebren pas, ki je že od te že na ileJavutkih .so pu moskf glavico, ko s«« ie zaeel milo u>- , , , , ... . kakor ženske, nosili bolj pre-, T , . j Ai* i prosto obleko, ki pa jo bila ".Tokas so? Ah so bops. we-l , ^ , * ,, bo i"* Nik'ti e <' bo tiomaeega platna. Za srajce -tf '* ' ' ' H< platno malo na dežju pobelili. o bilo navadno letnice, ko sc bili narejeni. Tako se Tono spominja letnice 18f>2, 184K in eolo 17J>7, ker nosili so jih liava-, no iz roda v rod. Stala je pa moška ali pa ženska noša th rHXH)R NEW YORK CITY jim že — odjedale kruh. Ker > harmonikami je en goden* opravil isto kot dva ali trije z drugimi godali. Bile so tudi eitro, ki so jih navadno rabili koled-niki. Z njimi so tudi mirili <• troke in dolgčas preganjali ob nedeljah popoldne in zimskih večerih. Pri svatbah je navadno drugo val Tone. Še v Loko so ga ženini zahtevali, da je spremljal njih tovaršijo. Nelkaj po sobnega na kmetih so bile bale, ki jih je nevesta pripeljala. Bilo je deset do dvajset vo zov in tudi še več, na kateiih je bilo naloženo v-e, kar se je rabilo na domu od zibeli naprej. Vse je bilo ozaljšano, konji *di voli, vozovi in tudi živina, iii jo spadala v balo. Pa tudi sod z vinom, s katerem so krotili nadležne šrangarje, ki so jo delali skoraj na vsakih deset korakov. Na prvem vozu je sedela nevesta, ki se je zavedala svojega položaja, dočim je ženin moral hoditi peš, ker jo imel vedno opravka, da je odzdravi jal. Naprej sta pa na Nadur« šla dva sosc*da-svata, ki -ta z -troljanjem naznanjala, da nevesta z balo prihaja. NcJkaj posebnega je Irila "•prva nevesta" Bil je navadno v žensko obleko našemljen moški, ki so jo kot nevesta s hišnim očetom pogajal za hišne ključe Ko jo šla nevesta k poroki, bila jo navada, da je dala prvemu, ko je prestopila prag, kos kruha v katerega jo bil zatlačena dvajsetioa, včasih »pa tudi krona. Kdo, da bo "šnito" dobil jo bilo navadno /e oprcj odločeno, dobil jo je četrti, peti ali pa tudi deset', in tisti, ki so viseli takorekoč za kljuko hišnih vrat, so ^e (zastonj oblizovali. Da ni bilo nikdar brez oglarjev ali šeškar-jov, se razume. Teli se je na-teplo včasih toliko, in ko so ga malo imeli, sq hoteli sami na svatbi zagospodariti, posebno ponoči. Prežali so pri oknih, ter eukali svate za rame. V tu namen so prinesli še s seboj lonce in drugo |w*sodo, kamor so vlivali pijačo, kar ni šlo v njih grla. Splazili >o se pod mizo ter od tu nadlegovali liste, ki so sedeli. Uspeli je bi! odvisen od jiotrpežljivosti svatov in man ire soška rje v. Svatbe so trajale na kmetih po en, dva do tri dni, in tudi cel teden. Tone so ne spominja maško»* v svoji mladosti. Prinesli so pa to predpustno navado ir. most ali pa iz tujine domači, ki so hodili za delom. To se je hitro vkoreninilo tudi pri nas. Še prodno je Tone šoj »k vojakom, j" že vodil domače fan Naročniki! Pazite na ŠTEVILKE poleg naslova, ki pomnil)«■ prr dan in troti« pa leto. kdaj vam n&retnina aotet*. N 3.5.39 TO POMKN1. da vam Je naročnina potekla 5. marca 1939 Pošljite pravočasno, da nam prihranite nepotrebno delo opominov. GLAS NARODA, 216 W. 18 St., New York te, ki so se inaskirali po svojem okusu. Ljudje, posebno hribovci, so pridrveli v dolino, ker kaj takega še nikdar doslej niso videli. Pozneje je Tone to ipredpiistno zabavo še izpo^ml-nil. Maškaradni sprevod je ste! do 50 mask s Tonetom na kc-nju kot general. Tudi ni bilo brez godcev, ki so jih najeli za ta namen. Obšli >o navadno Poljane, Log, Gorenjovas ii. Trato. Po v so« i je bilo gledalcev, da so bili eden drugemu na petah. Tone je skrite I za red med maškarah, in jih po voja ško razporedil. Po-ebno ni pustil, da bi bili nadlegovali ženske, posebno še dekleta ali u-ganjali druge nedostojnosti. Na Tratah so se ljudje bali, da ne bi maskare šle miliu-eerttve in tako Bega razžalile. Ogla-il -.se je pa župnik Petrov-eie: — Le naprej, take maška-rt1 tudi do farovža 'žiher* gre-epe!iiico mirovali, 'kvečjem če je kdo vlačil ploh, kot ga vlači Tone še danes na svojih osmih kriv.ik "Kako ste so pa ob p red pustnih Veselicah, ki vem, da ste jih priredili, imeli in zabavali?" Tono je nadaljeval: "Da ve sel ice pa, takrat so to, kar o bili vsi ti prazniki naši." Navadno, kadar jo bila k.,o veselica ali bal, so, če ni bilo drugače, zahtevali Toneta za droserja, bedentarja ali sprejemnika gostov, kakor tudi na svatbah ji' Tone "drugovaT* in ker se je znal dobro obnašati pri tem poslu, so ga pogosto • klicali tudi izven doline. Še ee-jlo v Ljubljano je šel, torej kjer koli je kak Tonetov prijatelj odvrgel svoj sam>ki stan, je prisostvoval on. Pri tem je Tone, ieer bil r>h prijatelja aH pridobil si je drugega navadne« v "družici". "•Prodpustom smo fantje nepravih več veselic, ampak na pustno nedeljo jo bila v vsaki gostilni gotovo. Ker na ta /lan jo privrelo staro in mlado od vseh strani, tudi hribovcev ni manjkalo. Posrbno, ker so j h zanimale maškaro, katere -o le malokdaj videli: zlasti p.. da so se vsaj enkrat v letu dobro najedli. Nam fantom je pa bilo na tem, da >nio se z hribovskimi dekleti pošteno na-plesali, ker godcev ni manjkalo." "Pa so tudi prišli hribovski fantje," sem pripomnil, "in j potem je bil pretep." j Nadaljevanje v- četrtek. pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzti. V Jugoslavijo: Za % 2.45 % 4.75 % 7.00 $11.00 $42.50 Din. 100 Din. 200 I>in. 300 Din. 500 Din. 1000 Din. •2000 V Italijo: Za % 6.30 $ 12.— $ 2».— % 57.— $112.50 $167,— Lir 100 Mr 200 IJh 500 Ur 1000 Ur 2000 Lir 3000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CE NE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za izplačil* vetjih meakov k«l zgoraj navedeno, bedi si v dinar-jih ali Urah, devoljoJeaM *e boli&e pogoje. NUJNA NAKAZILA IZVR0C-&JEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) ti« W. 18th ST., NEW YORK MEDNARODNA RA ZSTAVA V SAN FRA NCISCU Za ljubitelje leposlovja OTKLANEM. Spisal Janko Kersnik (136 tsrani.) Kersnik je pisal t* Jurčičevem dnhu. Svoj slog je znat tako priFagouiti Jurčičevemu, da je po Jurčičevi smrti uspešno završil njegove nekončane romane. "Cykl.i-nien" je ena njegovih najboljših po-vefiti. Cena......................$1.00 MOLOH. Spisal Janko Kač. (198 strani.) Pisatelj je segel v dobo, ko so začele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena......................$1.00 MED PADARJI IN ZDRAVNIKI. Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač nt do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je aačel pisati krajše črtice, ki jih vsebujeta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom ".Grunt" Cena ...................... 85c. IZZA KONGRESA. Spini Ivan Tavčar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50 KLEOPATRA. Spisal Rider Hagard. 283 strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski vladar je iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt* Cena......................$1.45 KRIŠTOF DUAČ. Spisal Jack London. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena......................$1.00 Na vetovni raz-tavi v San V raneiseu je nekaj posehnega * 'Lzprehajališče sedmih ja." Bai»tava je na umetno zgrajenem otoku v zalivu Sau Francisca, mor- Slovenic Publishing Co * ' "B LIS n BOD A™—New P Thursday, March %A939 HLUVENB miQOBI-iV7 DAILY Ljubezen — — nikdar ne ugasne Iz slovenskih naselbin SLOV MOŠKA ZYKZA napreihjje. POŽAR. ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA "GLAS NARODA" PRIREDIL l. H. V Midway, Pa., je par maj-V glavni urad smo zopet do- nerjev Slovencev in ko je bil bili veselo vest, da Je v Cle-j rojak Frank Župančič na delu, velandu na St. Clair Ave.,■ mu je pogorela hišica, v kateri ustanovila nova podružnicajje stanoval. Prišel je k nam 17= na-več Štefka zopet zazdeha in pravi: "Seveda; je tudi že tako bogat, da ne tp, kaj naj bi pravil .s svojim denarje m. Zato svojih peklov ne bi smel vzoti tako re.-no. Pogosto je to zpIo dolgočasno. Hvala Bo->>u. da je njegova mati sedaj mrtva in se moreva kmalu poročiti." Gospa Lena nI se prestrašena obrne. "Za božjo voljo, nikar ne govorite kaj takega. Ko In slišala Malči ali pa kdo drugi!" Ktefka nejevoljno zamahne z roko. "Enkrat moram to povedati, da smatram smrt te žerte kot kako odrešenje. Že dve leti plavam takoreko£ zaradi nje med nebom in zemljo. Samo ona je kriva, da že davno nisem gc^pa Rittbergma." "Da, da, -aj vjus razum«m, gospica Štefka, toda ne sinete biti tako neprevidni. Xijste ^ go^pa Rittlwrgova in če bi gospod Rittherg kaj takega -I i šal, bi imelo za vas zelo slabe posledice. In bila bi velika nesreča, ako ne hi postala njegova žena." Štefka se jezno ozre na svojo varuhinjo. "Prosim, zaradi toga hi ne delajte nikakih skubi. Rajši skrbi'te, da se mi p riknpite. Kajti za va.s bi; bila to še mnogo večja nesreča, ker ne 'bi ddhili lepe službe, katero vam je Rittherg nedavno obljubil." Okroglo liee g v glavo, zakaj naj bi nosila črno obleko za to ženo, ki me j * o so trudili, da se je ta nova podružnica ustanovila. Visem članom te nove podružniee pošiljamo iz glavnega urada iskrene čestitke. I Banbertončani, ne bilo bi nič drugače kakor prav, da postane vsak Slovenec v Bar-bortonu in okolici član te dobre, neprVtranske •n rokel: 4To je vse kar imam.' Kar je inwd na sebi, mu je ostalo, vse drugo mu je zgo-rf lo Ln še $70 denarja. Poročevalec. AVTXA NESREČA V CALIFORXIJT. Dne Ker je v Barherto.i, <).. glavni, ko urad, je treba, da podpiramo domače ustanove. Xazminiam vsem članom in r« jakom i«, Banbertona in oko-liee, da se vrši st ia Slov. Moške Zveze (podmžnicj^št. 1.) v petek 10. marca ob 7.30 zvečer. Ker je na programu več važnih točk, upam. da se bo vsak član udeležil te seje. Tisti rojaki pa, kaleri še niste člani te dobre nepristranske organizacije, ne odlašajte, ker dmes lahko pristopi brez zdravniške preiskave vsaki Jugoslovan od Ifi. do (m. h*ta, ako je zdrav. Ar^-esme.nt ie samo 2.~> centov mesečno. Za v«v informacvi lahko nišete na Ldavnega tajnika Slovenske Moške Zveze: 10f»7 Sutherland Ave., A'kron, O. Z bratskim pozdravom, Vinko Lauter. 17. fob rua r ja je v bolnišnici v Alamedi, Cal., umrl Lmis Vizovš« k ml., za poek Springs. Wyo., kjer zapušča starše Louisa in Kristino Vizovška, dva brata in štiri sestre. Fant ie tu izvršil vse šole in ker je imel veliko veselje do letalstva, je lansko poletje odšel v •iviatično šolo v Ojfklandu, P-il. kjer ga .ie zdaj dolet< la nasilna smrt. X.i<*govo truplo ie bilo re ifr | i:»»v> 20. febr. v Roek S'>'*ip,rf-'. Wyo.. in pokopano nns|ez ° vsaJ na ^orkem, dw" o otrok, izmed katerih se naj- v sosedno sobo. da se preobleče. Pol ure nato »pride Hans Rittherg. Ko Štefko pozdravi je g< spa I^cardova navzoča in mu izrazi svoje globoko so-žal je nad veliko izgubo, ki ga je zadela. Nato pa odi le pod nekako pretveio, da mlademu paru da priložnost, da so nemoteno po« pa zmaje z glavo. "Xr, (Klkrito ti povem, prtrv nič mi to no ugaja." "O — kako si ;»egalanter)! Ves .svit prav i j da tako pristriženi lasje, krasno prist oje." Z neprijetnim cbčutkom jo Tlans pogleda. 44<"V bi tudi jaz »padal med celi svet, tedaj bi bilo tudi meni v«eč. Toda pozabila .si, da l>oš nokega dne morala predstavljati Ritthorgovo hišo. Ne morem si pomagati _ k temu tvoji moško pri drižoui lasje nir^o primerni. Najprej hi me /bila saj \"pra>iala." Štefka i>i| zaposlen pri Now York in ga poslal za 2 meneča v za- Central železnici do 10. febr. »por, ker jo "-motil mir." j<0 jt» obolel. Mati Kutnar in njegova že- * -j. na sta te dni slavila srebrno poroko. I f' brn a rja je v Pa- V bolnišnici se nahaja Marv nama' dolgotrajni bo- Pezdirc in A. Puceli \iznl vodenici umrla Rosita V soserlnjf in Sbebovganu Kri^štofič, stara let in roje--tn zadnie dni umrla T^vrono na Tia štajerskem, ^'"hov^ik. star f»2 let in John 2elrr/ni.k, «tar S2 let. Dtkt .r VT podrobnosti o njima niso zna- V Nemacobn. Pa., je umrla rojakinia Jenea Ju reč i č, roji Zupančič. Boleha-a je že več h t na srčni hibi. Doma jo bila i-z občine Šent Jernej na Do-len;tsk2 let. Pokojni je bil doma iz Kresnic pri Litiji, p« domače Prenik. Zapušča soi"»i-ogo, brata in ><■-stro tukaj ter brata in dve i st i i v Kresnicah. I v t A |jk tc k 1/. februarja je umrla v Chicagu, III., Johana Pogačnik, stara (>4 Ift. Duma {e bila iz ljubljanske okolice in njeno dekliško ime je bilo Moravče. Zoipustila je tri sinove in eno hčer. ki so pa vsi poročeni in živijo vsi v Ohica-gu. Pogreb re je vršil iz ka-nole slov. pogrebnika Louisa Zefrana po cerkvenih obredih s peto »sv. mašo. Te-ko:nikoni pa večni mir in p<> k o j. Poročevalec. ivKh l AiNjh I'AKiMkOY SHIPPING NLWS 11. marca : C«ris v Havre gueeu Alary v t,h;'rt*..urg 0>uie tli Savoiu v Vifiiua 15. ujarca : Si. L»ui» v Uuiuliurj 18. marca : Uoiu:i v Onua lie LM. marea : t^uii'u Mary v '.*ln*i li,.»ira njart-a : K»'X v Genoa 2s. ma rca : Bremen v Bn-inen IS*, marca : iKMitsehlan«! v llfiuhiire ZAHVALA. Najlepša hvala vsem prijateljem, ki rio nam priredili za najino 25-letnico 4. februarja Kadar ^^ 4'surprise party". Tega res nfava pričakovala. Sprejmite najino ponovno y.ahvalo. Mr. in M*vi. John M. Sajovic 114.1 No. T^awndalo Ave., Chicago, III. lHWii|||.,fiiiiitii|||.l|iiiiiiii|,|j,|iiiiiii||, ,||i»r BLAZNIKOVA . Prati ka za leto 1939 Cena 25C • poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Stre« Mew York, B. T. V dni do JUGOSLAVIJE z najhitrejšim pamikom sveta QUEEN MARY Prihodnja odplutja iz New Yorka QUEEN MARY _ Mar. It, 21 Apr. 7, il AQUITANIA — April I. !:». i'j Maj 17 BRITANNIC—Marca 18 Posebno velikonočni od plut je: 01 KK\ MARY24. marca Vprašaji«1 za lirvzplui-iio toijiiiro "Kako dohiti \a-><>nMinikf \i Kvropr." 1'oi/vt-dit«* pri Vast-ni pa-rolmxIiMfii aKi-iilii /a isc ptnlrobiiovli: SLOVENIC PUBLISHING CO. (Frank SgjIimt -lr.) •lir. \v. IHtli Strwt, Nnv York CUN ARD WHITE STAR VELIKANOC V JUGOSLAVIJI 'PRIPRAVNA PRAZNIŠKA ODPLUTJA"-- 17. marca . . C. DI SAVOIA 25. marca . . . R E X PREKO <:K.n»>\K Za dve raci dve leti. V Pctrinji je tbil pred J ^Ijiijll.- • S'llti.tif 1'mivIm . l;-l>UjH'c \ > i\ iii.si.i v mit Kulj.iimkiV) U- dij. (jilKiSj« m.. |>r( kc»i.c;n,: k.' \oy.uj«' 1'rosbtrt Turistn-oeisa. in Treljpga razr««.a na vseh parnikin \:im nuiiijo vi-Iike moti rtip kabiiiv. veliiaHliir ulirtliucr, rjikuin« javne |>i(wlu-re. Otnadkriljiv.. hran u In ne ju••konljivo »UižImu VULCANIA * SATURNIA XiiravnuM \ J u^oslu v i jo — 1. aprila. 15. aprila, 6. maj., R E X C. D'SAVOIA ROMA IV. ko Ceim«' — 17. mar.. 23. mar., 8. apr.. 22 aor . 29. apr. |...ju>mla \ | iM.vujl.- .i^. i.l.i ali pri ITALIAN Ll.\K. «24 f.ih Avenur, N.w Vork 1 TA L(AN LINK ; s-r- .. ' V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo se vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vaa fttane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA' ""i " * —j^l1 r v tt^^SSBni Bohinjsko jezero 216 WEST I8th STREET. NEW YORK