"Malo smo zaspali, da Jezoš mimo šeu... Gé mo ga iskali?..." Malo je čüdno, ka mi je ranč ta porabska pesem na pamet prišla Zdaj, ka sé približava Božič, nej pa povejmo “Sveta nao' , blajžena nauč..." ‘ CS v J v » v “ “ MI % Od tistoga mau so strina Milika že bili v Varaši v špitalaj tö. Tak sam čüu, ka je prej tak porédi betežnikov trnok malo bilau, kak so uni bili. Ká ka so meni tö tak pravili, ka uni vö s svojoga lesa in kuče nedo šli, tak vejm, ka so Zdaj pri svoji čeri v Badacsonyi. Tam do meli svoje božične svetke tö. Naj jim baudejo blajženi! Več kak 80 lejt stara mamica ino babica, štera so osem mlajšov v strašnom siroma-stvi, depa z velko lübeznijo goropraviii, so vendrak tak nej vrejdni, ka bi v kme-čnom lesej - sami - čakali, ka sé narodi mali Jezoš... Mala kuča na srejdik velkoga lesa pa naj do sprtolejtja, gda prej pridejo nazaj domau, počiva v méri. Ena mala baja zato geste: srné kauli rama s po-veznjenimi glavami odijo pa komaj čakajo, naj sprtolejt grata... Francek Mukič Porabje, 20. decembra 1994 11 SAMO SEDIM PA SI PREMIŠLAVAM... rečjov leko povejmo, bo- smo mi mali bili, smo eške gato. V vrtcaj, v šaulaj sé bola čakali Miklauša, kak pobrigajo za tau, da Mik- gnes čaka deca. Na Miklaušovo večer lüdje doma sedijo. Ne mislim, da bi bio takši - kel-kokoli je star - komi bi nej napamat prišlo, ka 6. decembra večer pride Mik-lauš pa z njim vragiček tü. Kak sam na tau brodila, gnauk so samo ružili po dveraj. Te mi je napamet prišlo, ka sam si ranč nej vönalekla črejvla v okno. Včasin sam na tau tü mislila, kak sam ge naura. Že dugo-dugo lejt zaman črejvle vönalečem, nišče mi nika not ne deje. Pa itak. Kak je tau gnauksvejta veselo bilau. Kak sam si etak premišlavala, znauvič so ružili po dveraj. Zdaj sam skau-čila pa oprla dvera. Sveti Baug! Eden lepau zravnje-ni Miklauš pa eden vragiček sta stala tam. Miklauš mi je poníido eden orej pa edno djapko. Mali vrag mi pa prtiu s šibov, dapa zatok mi nika nej naredo. Gda sta tau obredita, sta šla tadala. Vse tau sé pa je zgodilo I. 1994, v tom modernom svejti, gda več mladina - mi tak mislimo - nika ne zna od toga, ka je Miklaušovo gnauksvejta nej tak bogato bilau kak gnes. Sto je pa tejva dva poslo po vesi, tisti je gvüšno znau pa doživo tiste cajte tü, gda je na Miklaušovo malo ovak bilau. Kak je gnes? Če z ednov lauša not naravnajo, starišje pošlejo drago darilo, puno čokolade pa cukra pa tau tam talajo. Program napravijo in sé etak spominjajo na Miklauša. Deca pa čaka pa je malo straj tü. "Če boš lagvi, samo šibo dobiš!" pravijo ma doma, v vrtci pa v šauli. Istina je pa tau, ka vsakši - lagvi ali dober - gnesden ne dobi samo šibe. Tau je, povejmo, normalno. Normalno bi sé vidlo, če bi mi, starejši, nej meli druge spomine na Miklaušovo. Gda Gda je te gnešnji Miklauš prišo pa je nej čokolado talo, liki orej pa djapko, sam nika vidla. Moji mali vnuki so tü pri meni bili. Miklauš njim je orej pa djapko dau. Najprvin so sé sploj postrašili od njega. Dapa té orej pa djapka sta največvrejdni dar postane. Gledali so orej, obračali so djapko, pa kak kakšo velko vrejdnost, so si djali na skrivno mesto. Naglas so zavalili tau "dosti vrejdno" darilo. Od toga mi je eške napamet prišlo, ka z malimi stroški tü leko velko veselje napravimo. Če si mislimo na gnešnje cajte, gda lüdam nede najbaukše, te de naj-baukše, če si stare navade naprej vzememo. Kak je pa tau bilau po staroj navadi? Mislite, ka je žalostno pa slabo bilau? Nej. Kumaj je čakala mladina, da pridejo na konci leta Svetki. Tistoga reda so sé mali mlajši nej notravnali za Miklauša. Tau je bila velka skrivnost, v stero je deca rejsan vörvala, tak mali kak vekši. Not so sé naravnali velki, vözraščeni podje. Kak so vögledali? Miklauš je emo edno vöobrnjeno bundo, obraz je emo iz popondek-lina napravlano, vönama-lano, iz prdiva je emo brdau. Največkrat si je na glavau naredo ošpičano šapko, kak eden püšpek. Emo je edno turbo iz kus-toga platna, tam not je emo darila. Kakšna? Oreje, drauvne djapke, v zlati papir zasükane falačke repe. Tau je talo deci. Z njim je pa bio eden vrag ali dva vraga. Tistiva sta sé strašno vküp napelala. Oré sta mela, v Črno sta na-ravnjeniva bila, kuste lance sta kauleg seba mela zvezana pa sta mela velke šibe. Etak so ojdli od hiše do hiše. Mlajše so postrašili že te, gda so sé prebližavali zatok, ka so z lancami cingali pa ružili. Gda so pa prišli not, te so nej samo mlajše gledali. Podje so si takšoga reda vöspunjavali čemere nad tistimi deklami, štere so je nej stele meti. Takšoga reda so že pri ižaj goščice lüpali. Baug vari, če so sé dekle takšoga ipa srečale z Miklauši. Bila je velka dera. Ta den je po vasnicaj vsakšomi človeki - tak malim kak mladini - lejpi svetek bio. Samo sedim pa si Premišlavam. Tau si Premišlavam, ka smo dosta vrejdnosti, ka nas kauleg vzema, zapistili. Rejsan ne živimo léke cajte. Nej je léko naprej postaviti drži-nam vse, ka je gnesden potrejbno. Malo deco že tak navčimo, ka sé vse more svejtiti, vsigdar more čokolado pa cuker dobiti, kakoli ka njim s tejm zdravje tü pokvarimo. Delamo naučden, malo smo z držinov. Eden mali, nedužen človek pa tau sprejme (el-fogadja), ka dobi. Zatok bi našim mlajšom leko pokazali vrejdnost, stero sé ne dá küpiti. Vrejdnost, stero nam zemla ponüja. Djapko, grüško, slivo, oreje. Tau tü leko za darilo damo. Kak je dau mali Miklauš meni. Vejpa on vej! Nej? I. Barber /z ene zadnjih oaz neokrnjene narave ...za vse tiste, s katerimi želimo tö bogastvo deliti Pomurske mlekarne iz Murske Sobote Vam nudijo kvalitetne izdelke: - trajno mleko in smetana - maslo 15, 20, 125 in 250 g - mleko v prahu 500 g (hrana za dojenčke) - instant posneto mleko 400 g - evaporirano in kondenzirano mleko - ledeni čaj - instant domači čaj - instant kava - Gibko (napitek za športnike) - SADKO - sadje s smetano Sodobna proizvodnja, tradicija in izkušenost kolektiva so jamstvo kvalitete izdelkov Pomurske mlekarne Murska Sobota p.o., Industrijska ulica 10, p.p. 230 Telefon 069/32-330, telefax 069/22-339 Porabje, 20. decembra 1994 12 ČEDNA MIŠLENJA ZA NAUVO LETO... - Od blajženosti do pogübelnosti je samo eden mali stopaj, ali od pogübelnosti do blaj-ženstva je duga paut. - Ka ti je vrejdna edna srebema velka posaude, če je puna skonz. - Sto s psaum dojleže, z bujami stane. - Nega lagve matere pa nega dobre smrti. - Če nas naš prijatel ške obiskati, smo z njim tak kak z dežjom: pro- simo ga, ka aj ostane, čemerasti smo na njega, če dugo ostane. - Za ribo pa za gosta (vendég) je tü istina. Na tretji den Obadva von-jata. - Prosi od svoja sovra-žnika tanače, pa čini naopek. - Baukše je s čednim v pekli, kak z naurim v nebesaj. - "Svejt je moj!" pravi človek, gda sé narodi pa malo pesnico vküp-stisnjeno drži. "Nika nemo s seov neso," pravi steri mira, pa kaže oprejto dlan. - Človek več vöprsta-ne, kak pet güncov leko taodpela. - Vsakši ma edno prgi-ško smetja pred dverami. - Če si lačen, liži sau -te boš žeden. I. Barber Slovencem na Madžarskem SREČNO 1995 PISMO IZ SOBOTE TOU LETO SMO DOBRO OBODILI Nekšen vrag je v človeki, ka njemi na vajo šepeče o tiston, ka je dobro pa ka je lagvo. Ali, vsigdar tak vöspadne, ka človeki v vüji samo tisto ostane, ka je bilo dobro in vesejlo. Tisto pa, ka je lagvo bilou, sé brž pozabi. Tisti vrag nan tou napravi, ka o tiston dobron ške vsefelej vküper nameče, o lagvon pa bole šepeče. Pa te človek na vse tisto pozabi. Zdaj, gda van tou pišen, mi eden takšen vrag na rami sedi pa mi notri v vüjo kriči o vsen, ka je dobroga bilou v ton leti, štero de vsikši čas preminoulo. Tak mi kriči, ka sé sploj nemren spoumniti, čeje bilou kaj lagvoga vton preminoučon leti. Nikša takša stvar sé mi nemre iz spomina vözlüščiti, vseposejdi vijdin same lejpe pa dobre stvari, ka so sé zgodile. Zdaj te vse tak vövijdi, ka smo tou leto dobro obodili. Pejnez pa zdravja je bilou za vsakšoga. Država je nej enoga človeka znorila. Kaj bi ga pa norila. Cilou tak dobra je bijla, ka smo mi leko njou norili. Vsi lidje smo sé tak radi meli, ka je niške nej nikomi nika slaboga napravo, niške nej o nikon lagvo kouli gučo, niške je nej človeki slaboga želo. Ka je pa Zdaj tou? Tej vrag, ka mi je na rami sejdo, je odišo in mi več ne kriči notri v vüjo. Vej pa tou, ka san do togamau napiso, tou je edna velka norija. Sto je pa meu zadosta pejnez? Mogouče edno par, mij, navadni lidje pa smo štíikali kraj s krajon, pa smo kumaj nekak tou leto preživeli. O zdravji, boukše, ka ne gučin. Že san prišo v tista lejta, ka me zača po nogaj pa po ledvaj trgati. Ravno v ton leti san največ zavolo toga kouli padarov lejto, ka me je sprepikal po cejlon tejli, najbole pa na tiston mesti, na steron sedin. Država pa tisti, ka njeni kormánj v rokaj držijo, so norili kak ške nigdar nej. Leko so si talali pejneze, odavali pükše pa pištole, norili z avtojami, niške njin je nika nej mogo. Vsevküper je že tak daleč prišlo, ka so tej prejdni sploj več nej skrijvali, ka vse so spokradnoli. Če pa je kakšen navaden človek probo kaj takšoga, če si je samo zmislo kaj takšoga, že njemi je za šinjekom stal cejli regiment policajov. Po novinaj pa so ga vlačili, kak če bi najmenje tri bujo. Tej vrag me je napelo, ka so sé lidje radi meli. Tak si brodin, ka je v ton leti med lidmi sploj nej bilou nikše Ijubezni. Ške najboukši pajdaši so sé znali na smrt spos-vaditi. Cejle držine so sé sposvadile zavolo erbije. Telko lagvoga so lidje tou leto znali pravili eden od drugoga, ka me vse čüdiva, ka je nej prišlo do bojne. Tej dnejve pa san zvedo, ka so mi bar trije želeli, ka bi sé mi rouka posišijla. Bougi vala, pa si na mojoj rami. Če bi ške bole dugo Ddo kouli, ne ven, kak bi sé tou moje pisanje skončalo. 3£L "Bolnik" mora na popiti na dušek. Pa blagoslovljen bo?; " ; srečno, zdravo ter u-; šno novo leto Vam žeftrf | Valerija Perger VSEM BRALCOM ŽELIMO BLAJŽENE BOŽIČNE SVETKE IN SREČNO NOVO LETO TATARSKI BIFTEK S KAVIARJEM Potrebujemo: 600 g sesekljane ali zmlete pljučne pečenke (belszin), 4 sveže rumenjake, čebulo, kisle KOKTAJL KAMPARI: (vse sestavine so za 6 kozarcev) 3 dl kamparija, sok 1 limone pomešamo in nalijemo v kozarce: dolijemo šampanjec in ok- ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak drugi četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Deak Ferenc ut 17., p. p. 77, tel.: 94/380-767 Tisk: SOLIDARNOST Arhitekta Novaka 4, 69000 Murska Sobota Slovenija Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-715/93 mb z dne 3.11.1993 se časopis PORABJE uvršča med proizvode, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13. točki tarife 3 zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92).