Erjavecia 38 10 PRISPEVEK BIOLOŠKEGA RAZISKOVALNEGA TABORA BIOCAMP 012 K POZNAVANJU FAVNE KAČJIH PASTIRJEV DOLENJSKE (JV SLOVENIJA) Prvi med letošnjimi študentskimi tabori je bil BIOCAMP 012, ko smo se od 9-VII do 15-VII-2023 odpravili na Dolenjsko. Dolenjska je pokrajina v Sloveniji, ki leži na JV Slovenije. Geografsko sega od Ljubljanske kotline vse do meje s sosednjo Hrvaško, kjer meja pokrajine poteka po Gorjancih. Na vzhodu, in tudi severu, poteka meja po reki Savi, na zahodu pa do Blok in reke Kolpe in tradicionalno zajema tudi Kočevsko in Belo krajino. Ker pa smo odonatologi kačje pastirje Bele krajine in Kočevskega že ločeno podrobneje obravnavali (npr. KOTARAC s sod., 1996a; VINKO, 2018, 2019; ŠABEDER, 2023), bo v prispevku Dolenjska obravnavana po v začetku omenjenem geografskem okviru, vendar brez Kočevskega in Bele krajine, ki tudi sicer predstavljata zaokroženo geografsko enoto. Med prvimi, ki so na Dolenjskem raziskovali kačje pastirje, so bili študentje in njihovi mentorji na bioloških raziskovalnih taborih. Med zgodnejšimi sta to Raziskovalna tabora študentov biologije (nadalje RTŠB) Raka in Kozje leta 1992 in 1995 (KOTARAC, 1993; KOTARAC s sod. 1996b). Prvo sistematično organizirano raziskovanje, kot v večini pokrajin po Sloveniji, sega v čas zbiranja podatkov za Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom (KOTARAC, 1997). Iz devetdesetih let prejšnjega stoletja izhaja tudi terenska notica, ki za Dolenjsko omenja štiri redkejše vrste (Lestes barbarus, Libellula fulva, Coenagrion scitulum in Sympetrum pedemontanum) (KLENOVŠEK, 1999). Slednji kamenjak je bil takrat prvič in tudi zadnjič doslej zabeležen na Dolenjskem. Na območju je potekala raziskava Centra za kartografijo favne in flore (nadalje CKFF), v sklopu katere so bili raziskovani tudi kačji pastirji (KOTARAC & ŠALAMUN, 2001), vendar polni vir ni prosto dostopen. Del rezultatov omenjenega poročila pa je omenjen v ŠALAMUN s sod. (2003), kjer sta za območje omenjena Cordulegaster heros in Coenagrion ornatum, vrsti iz Priloge II Direktive o habitatih. O kačjih pastirjih Dolenjske je v dveh terenskih noticah pisal ŠALAMUN (2002, 2003), kjer med zanimivejšimi vrstami poleg drugih omenja Brachytron pratense. Dve leti kasneje smo lahko brali tudi o zanimivih najdbah Ophiogomphus cecilia ob reki Savi (ŠALAMUN & KOTARAC, 2006). Poglobljen seznam kačjih pastirjev s podrobnimi favnističnimi podatki ponuja VINKO (2015), kjer so na RTŠB 2009 – Mokronog na območju Dolenjske zabeležili zavidljivih 43 vrst kačjih pastirjev, med njimi 13 vrst z rdečega seznama. Druga avtorica prispevka je v svoji magistrski nalogi na območju Mirnske doline v letih 2015 in 2016 zabeležila 47 vrst kačjih pastirjev (BAHOR, 2017). Zadnji biološki raziskovalni tabor pred letošnjim BIOCAMPOM je bil Biološko-ekološki raziskovalni tabor (BERT) 2022, ki je potekal na Kozjanskem. Dvojna skupina za kačje pastirje je takrat terenila tudi po širšem območju Dolenjske, na celotnem taboru so popisali 27 vrst kačjih pastirjev, z nekaterimi mesti vzorčenja na Dolenjskem (TIVADAR, 2022). Med javno dostopnimi podatki na vmesniku Bioportal (CKFF, 2023) najdemo prvi Erjavecia 38 11 podatek o afriškem minljivcu Anax ephippiger za Dolenjsko, vrsto je popisal Meho Tokić v Brežicah, 4-IV-2016. Iz leta 2022 prihaja tudi notica o prvi najdbi dristavičnega spreletavca Leucorrhinia pectoralis na Dolenjskem (BEDJANIČ s sod., 2022). Presek navedenih javno dostopnih objav in podatkov tako predstavlja za opisano območje Dolenjske kar 54 vrst kačjih pastirjev. Poleg vseh že navedenih so to še: Chalcolestes parvidens, C. viridis, Lestes dryas, L. sponsa, L. virens, Sympecma fusca, Calopteryx splendens, C. virgo, Platycnemis pennipes, Coenagrion puella, C. pulchellum, Enallagma cyathigerum, Erythromma lindenii, E. najas, E. viridulum, Ischnura elegans, I. pumilio, Pyrrhosoma nymphula, Aeshna affinis, A. cyanea, A. grandis, A. isoceles, A. mixta, Anax imperator, A. parthenope, Gomphus vulgatissimus, Onychogomphus forcipatus, Cordulegaster bidentata, Cordulia aenea, Epitheca bimaculata, Somatochlora flavomaculata, S. meridionalis, Crocothemis erythraea, Libellula depressa, L. quadrimaculata, Orthetrum albistylum, O. brunneum, O. cancellatum, O. coerulescens, Sympetrum fonscolombii, S. meridionale, S. sanguineum, S. striolatum in S. vulgatum. Z naborom 54 vrst je Dolenjska torej z vidika pestrosti favne kačjih pastirjev med vrstno bolj bogatimi območji v Sloveniji in tako smo že vnaprej vedeli, da nas na taboru čaka zanimivo delo. BIOCAMP 012 je kot vsako leto doslej organiziralo Društvo varstvenih biologov Biodiva in na njem je tudi tokrat delovala odonatološka skupina. Terensko delo je potekalo z uporabo standardnih metod za raziskovanje kačjih pastirjev. Za določanje odraslih kačjih pastirjev smo uporabljali slikovne ključe DIJKSTRA (2006) ter DIJKSTRA s sod. (2020). Ličinke in leve kačjih pastirjev smo določili z ASKEW (2004) ter GERKEN & STERNBERG (1999). Nomenklatura in sistematika kačjih pastirjev sta povzeti po DIJKSTRA s sod. (2020), slovensko poimenovanje pa sledi GEISTER (1999). Mesta vzorčenja sem prvi avtor izbiral z veliko pomočjo Alija Šalamuna, ki je za območje pripravil obstoječa mesta vzorčenja iz podatkovne zbirke CKFF in SOD. Pri izbiri mest vzorčenja sem si pomagal tudi s slojem vode v Atlasu okolja (http://gis.arso.gov.si/atlasokolja), z lastnim poznavanjem voda na tem območju ter z mnogimi namigi druge avtorice. Tekom terenskega tedna smo popisovali vode na širšem območju Novega mesta, Krškega, Brežic, Škocjana, Straže, Trebnjega in Šentjerneja. Terenili smo torej predvsem po Novomeški pokrajini (Topliški predel, Zaloška kotlina) in Krški ravni (Brežiško-Krško polje, Zakrakovje, Šentjernejsko polje) ter Krškem hribovju (GORENČIČ, 2014). Obiskali smo tudi del Mirnske doline. V tem terenskem tednu smo skupaj terenili udeleženci Patricija Kostanjšek, Eva Klančnik, Ana Kolenc Milavec in Edi Gljušćić ter prvi avtor prispevka kot mentor skupine, kot somentorica pa se nam je trikrat pridružila druga avtorica prispevka. Večino mest vzorčenja so predstavljale že znane lokalitete iz podatkovne zbirke CKFF in SOD, ki smo jih na taboru dopolnili z novimi favnističnimi podatki. Šest mest vzorčenja (TABELA 1: št. 1, 13, 14, 20, 33, 45) smo z vidika raziskovanja kačjih pastirjev obiskali prvič. Med slednjimi bi izpostavil območje v Zburah (TABELA 1; št. 13, 14). Gre za parcele v lasti Janija Vidmarja, naravovarstvenika in člana Dolenjske sekcije DOPPS, ki na tem območju že leta odkupuje parcele ter jih Erjavecia 38 12 prepušča naravnemu sukcesijskemu razvoju in jih sonaravno upravlja. Na omenjenih parcelah se je v letih, odkar na njih ne poteka več intenzivno kmetijstvo, razrastlo veliko trstičje, ki na eni strani meji na vlažen travnik, na drugih dveh straneh tega trikotnega območja pa meandrirata potoka Radulja in Laknica, ki ju poseljuje bober. Ker se na tem območju bobra ne preganja, je nastal res lep sklop mokrišč z več manjšimi mlakami, kanalčki ter eno veliko mlako z otočkom. Odonatno favno smo na tem čudovitem mokrišču v Zburah popisali prvič, več o tamkajšnjih vrstah pa v nadaljevanju. TABELA 1. Mesta vzorčenja na biološkem raziskovalnem taboru BIOCAMP 012 2023 Škocjan na Dolenjskem med 9-VII in 14-VII-2023. Navedeni so zaporedna številka in ime mesta vzorčenja, zemljepisna širina (Lat.) in dolžina (Lon.) v koordinatnem sistemu WGS84 ter datum obiska posameznega mesta vzorčenja. IME MESTA VZORČENJA LAT LON DATUM 1 Reka Krka ob naselju Dolenje Kronovo 45.853891 15.259425 9-VII-2023 2 Dolinski potok 50 m nad vtokom v ribnik nad pregrado 45.85927 15.67623 10-VII-2023 3 Grajski potok (Leskova draga, Bukovščica) 50 m J od lokalne ceste 45.86978 15.66202 10-VII-2023 4 Ribnik Prilipe - V ribnik 45.8787 15.62523 10-VII-2023 5 Ribnik Prilipe - osrednji ribnik 45.87888 15.62347 10-VII-2023 6 Ribnik Prilipe - Z ribnik 45.87914 15.62124 10-VII-2023 7 Mrtvice Save v Prilipah (Mrtvica Cola) 45.87874 15.63841 10-VII-2023 8 Mrtvica Cola (Prilipe), osrednji del mrtvice reke Save V od pritoka Dvorskega potoka, S ob avtocesti 45.87843 15.63449 10-VII-2023 9 Prodišče na desnem bregu reke Save pod jazbicami, 350 m pred iztokom Dvorskega potoka 45.87842 15.64688 10-VII-2023 10 Mrtvica Topla struga, razširjeni S del J od Term Čatež 45.88669 15.62963 10-VII-2023 11 Mlaka na JZ J konca gramoznice in zbirališča odpadkov S od vasi Boršt 45.89111 15.54749 10-VII-2023 12 Močvirni travnik V ob Goriškem potoku V od vasi Zagrad, 280 m VJV od domačije Klevišar, Zagrad 25 45.9285 15.26411 10-VII-2023 13 Parcele na sotočju Laknice in Radulje v Zburah, velika mlaka v trstičju ob Radulji 45.899555 15.257216 11-VII-2023 14 Parcele na sotočju Laknice in Radulje v Zburah, tri manjše mlake v visokem trstičju 45.664794 13.983608 11-VII-2023 15 Ribnik na JZ strani nekdanjega glinokopa Zalog 45.792559 15.103931 11-VII-2023 16 Mlaka južno od osrednjega mokrišča v nekdanjem glinokopu Zalog 45.794185 15.1043 11-VII-2023 Erjavecia 38 13 IME MESTA VZORČENJA LAT LON DATUM 17 Osrednje mokrišče v nekdanjem glinokopu Zalog 45.794845 15.104633 11-VII-2023 18 Ribniki Stolovnik (Mačkovec) - SSV ribnik 46.00996 15.49975 12-VII-2023 19 Ribniki Stolovnik (Mačkovec) - osrednji, največji ribnik 46.0062 15.49653 12-VII-2023 20 Travnik ob OŠ Frana Metelka Škocjan 45.907025 15.287893 13-VII-2023 21 Pritok Radulje, 700 m vzhodno od Škocjana 45.907909 15.303761 13-VII-2023 22 Mlaka V ob potoku Gomilščica ob cesti v kamnolom Kremen, pri odcepu za vas Praprotnica 45.94094 15.056435 13-VII-2023 23 J jezerce V ob cesti v kamnolomu Kremen, 800 m J od naselja Mirna 45.941531 15.057959 13-VII-2023 24 Srednji, usedalni bazen v kamnolomu Kremen, 800 m J od naselja Mirna 45.941755 15.058233 13-VII-2023 25 JV jezerce v kamnolomu Kremen, 800 m J od naselja Mirna 45.941799 15.058905 13-VII-2023 26 S jezerce ob potoku Gomilščica v kamnolomu Kremen J od vasi Mirna 45.943226 15.058627 13-VII-2023 27 Ribnik Blato 45.934234 15.007712 13-VII-2023 28 Kanal, 150 m vzhodno od ribnika Blato 45.933975 15.010877 13-VII-2023 29 Peskokop Polhovica v gozdu Srdaja, 600 m ZJZ od vasi Prapreče pri Šentjerneju 45.849012 15.274237 13-VII-2023 30 Čadraški potok pri mostu v Golem pri ribogojnici 45.858166 15.292379 13-VII-2023 31 Ribnik V ob cesti Dolenji Maharovec–Gorenja Gomila, 300 m SSZ od zaselka Golo 45.860845 15.290752 13-VII-2023 32 Zaraščen jarek SZ ob ribniku V ob cesti Dolenji Maharovec–Gorenja Gomila, 350 m SSZ od zaselka Golo 45.86106 15.290593 13-VII-2023 33 Jasa ob soteski vodotoka Kobila, 2 km JZ po makadamu od naselja Mihovo 45.789716 13.346475 14-VII-2023 34 Potok Kobila med vasema Mihovo in Gorenje Vrhpolje 45.807821 15.329486 14-VII-2023 35 Manjši ribnik SZ od samostana Pleterje 45.820158 15.351417 14-VII-2023 36 Mlaka na levem pritoku potoka Nova Kobila pri naselju Razdrto 45.851134 15.32239 14-VII-2023 37 Reka Radulja 70 m nad mostom 200 m Z od domačije Mencin 45.87799 15.32975 14-VII-2023 38 Mrtvica v stari strugi reke Radulje 220 m SZ od domačije Mencin 45.87888 15.3298 14-VII-2023 39 Štritovsko jezero 45.91697 15.3394 14-VII-2023 40 Ribnik na desnem pritoku potoka Martink 350 m V od zaselka Resa 45.911001 15.32432 14-VII-2023 41 Reka Radulja na obeh straneh avtoceste 45.89278 15.31615 14-VII-2023 Erjavecia 38 14 IME MESTA VZORČENJA LAT LON DATUM 42 Vodni zadrževalnik na JV strani avtoceste na levem bregu potoka Radulja SZ od vasi Hudenje 45.89276 15.31664 14-VII-2023 43 Vodni zadrževalnik na J strani avtoceste 300 m JV od zaselka Gmajna 45.89383 15.31822 14-VII-2023 44 Potok Martink ob magistralni cesti V od Grmovlja 45.89928 15.32798 14-VII-2023 45 Vodni zadrževalnik J od potoka Martink ob magistralni cesti V od Grmovlja 45.899126 15.327642 14-VII-2023 TABELA 2: Seznam 40 vrst kačjih pastirjev, popisanih na biološkem raziskovalnem taboru BIOCAMP012 2023 Škocjan na Dolenjskem med 9-VII in 14-VII-2023. Navedeni so strokovno in slovensko ime vrste, naravovarstveni status po Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ur. l. RS, št. 82/02, 42/10; V – ranljiva vrsta; I - neopredeljena vrsta), vrsti uvrščeni na Priloge Direktive o habitatih pa sta v stolpcu »status« označeni kot HD. Zaporedna številka mesta vzorčenja pomeni lokaliteto iz TABELE 1, kjer smo vrsto popisali. Kadar je ob številki mesta vzorčenja nadpisana zvezdica * , smo vrsto popisali tudi kot ličinko, nadpisana oznaka ex predstavlja tudi najdbo leva, nadpisana oznaka ten predstavlja najdbo svežih osebkov in nadpisana oznaka x predstavlja najdbo mrtvega osebka. STROKOVNO IME SLOVENSKO IME STATUS MESTO VZORČENJA - TAB. 1 Chalcolestes parvidens PRESENETLJIVA PAZVERCA I 18 Chalcolestes viridis ZELENA PAZVERCA 11, 13, 16–19, 29 ex , 39 Lestes barbarus GRMIŠČNA ZVERCA V 14 Lestes sponsa OBVODNA ZVERCA 39 Sympecma fusca PRISOJNI ZIMNIK 11, 29 ex, ten Calopteryx splendens PASASTI BLEŠČAVEC 1, 2, 4, 5, 9, 10 * , 13, 14, 18, 23–28, 29 ex , 30–32, 34, 35, 37, 38, 40–44 Calopteryx virgo MODRI BLEŠČAVEC 1 *, ex , 2, 12, 18, 19, 23–28, 30–32, 34, 35, 37, 38, 41, 44 Platycnemis pennipes SINJI PRESLIČAR 1, 2, 8–10, 12–15, 18–20, 22, 25–32, 34–38, 39 * , 40–45 Coenagrion ornatum KOŠČIČNI ŠKRATEC HD 28 Coenagrion puella TRAVNIŠKI ŠKRATEC 2, 4, 5, 8, 13–19, 22–26, 29, 36, 38–41, 45 Coenagrion scitulum POVODNI ŠKRATEC V 29 Enallagma cyathigerum BLEŠČEČI ZMOTEC 2, 11, 18, 26, 27, 29, 40, 42, 45 Erythromma lindenii PRODNI PAŠKRATEC V 1 *, ten , 11, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 23, 24, 25, 26, 27, 35, 36, 39, 45 Erythromma viridulum MALI RDEČEOKEC 5, 6, 10, 11, 23, 24, 25, 26, 27 Erjavecia 38 15 STROKOVNO IME SLOVENSKO IME STATUS MESTO VZORČENJA - TAB. 1 Ischnura elegans MODRI KRESNIČAR 2 *, ten , 4–6, 8, 11, 13–15, 18, 19, 23–27, 29, 31, 35–38, 39 * , 40–42, 45 Ischnura pumilio BLEDI KRESNIČAR 11, 29, 35 ex, ten , 45 Aeshna affinis VIŠNJEVA DEVA V 13, 14, 33 Aeshna cyanea ZELENOMODRA DEVA 29 *, ten , 35 Aeshna isoceles DEVIŠKI PASTIR V 33 Aeshna mixta BLEDA DEVA 20 Anax ephippiger AFRIŠKI MINLJIVEC 18 x Anax imperator VELIKI SPREMLJEVALEC 1, 2, 4, 5 ex , 6, 8, 10, 11, 13– 15, 18 *, ex , 19, 24, 25, 27, 29 *, ten, ex , 36, 37, 39 * , 40, 45 ex Anax parthenope MODRORITI SPREMLJEVALEC 26 Onychogomphus forcipatus BLEDI PEŠČENEC 1 ex , 5, 13, 14, 18, 23–26, 37, 41, 45 Cordulegaster heros VELIKI STUDENČAR HD, V 13, 14, 20, 21, 24–26, 29, 30 * , 34 * Cordulia aenea MOČVIRSKI LEBDUH 4 Somatochlora flavomaculata PEGASTI LESKETNIK V 12, 16, 17, 29, 45 Somatochlora meridionalis SREDOZEMSKI LESKETNIK 2, 4, 5, 12–14, 17–20, 23–27, 29–32, 35, 38–40, 45 Crocothemis erythraea OPOLDANSKI ŠKRLATEC 4–7, 10, 11, 18, 19, 26, 27, 29, 38, 39 Libellula depressa MODRI PLOŠČEC 10, 11, 13, 14, 16, 17, 23–27, 31, 36, 39 * , 40, 42, 43 Libellula fulva ČRNI PLOŠČEC V 1, 14, 28, 35, 40, 41, 44 Libellula quadrimaculata LISASTI PLOŠČEC 18 Orthetrum albistylum TEMNI MODRAČ 1, 2, 5, 6, 8, 10, 15, 18, 19, 23–27, 36, 38–40, 43 Orthetrum brunneum SINJI MODRAČ 1, 9, 28 Orthetrum cancellatum PRODNI MODRAČ 1, 5, 8, 11, 23, 26, 35, 40, 44 Orthetrum coerulescens MALI MODRAČ 5, 6, 11, 28, 29, 39, 44 Sympetrum fonscolombii MALINOVORDEČI KAMENJAK 13, 14, 39 Sympetrum sanguineum KRVAVORDEČI KAMENJAK 4, 5, 7, 8, 13, 14, 16–19, 23– 27, 42, 44 Sympetrum striolatum PROGASTI KAMENJAK 2, 23, 26, 27, 28 ex, ten , 31, 36, 40–45 Sympetrum vulgatum NAVADNI KAMENJAK 28 Erjavecia 38 16 Med popisanimi 40 vrstami kačjih pastirjev smo najpogosteje srečevali P. pennipes, C. splendens, I. elegans in A. imperator. Med pogosto opaženimi vrstami so bile še C. virgo, S. meridionalis, O. albistylum, S. sanguineum in S. striolatum. Zanimivi sta bili pozni najdbi C. ornatum in C. aenea, ki sicer letata v zgodnejšem delu leta. Prva je z območja, kjer smo jo popisali (TABELA 1: št. 28), že znana (BAHOR, 2017). Najdba A. ephippiger predstavlja šele drugo najdbo vrste za območje Dolenjske (CKFF, 2023). Popisali smo jo na Ribnikih Stolovnik (TABELA 1: št. 18), in sicer smo na obrežju našli mrtev osebek, med »česanjem« trstičja za L. pectoralis. Čeprav smo se na lokalitetah, kjer so lani in letos na Dolenjskem zabeležili L. pectoralis (BEDJANIČ s sod., 2022), mi zadrževali več ur, pa te vrste na taboru nismo zabeležili. Zelo zanimivo območje je bilo že poprej omenjeno trstišče v Zburah. Tam smo na dveh mestih vzorčenja v dolgem dopoldanskem obisku, v spremstvu Janija Vidmarja in skupine za dvoživke, popisali 16 vrst kačjih pastirjev: C. viridis, L. barbarus, C. splendens, P. pennipes, C. puella, E. lindenii, I. elegans, A. affinis, A. imperator, O. forcipatus, C. heros, S. meridionalis, L. depressa, L. fulva, S. fonscolombii in S. sanguineum (TABELA 2). Med njimi je C. heros v Sloveniji zavarovana vrsta in vrsta s Priloge II in IV Direktive o habitatih, med tam najdenimi vrstami pa so L. barbarus, E. lindenii, A. affinis in L. fulva na sicer že zastarelem rdečem seznamu opredeljene kot ranljive vrste. Število vrst in naravovarstveno pomembne vrste tukaj še posebej izpostavljam, saj so take informacije lahko zanimive in pomembne za naravovarstveno ozaveščenega lastnika parcel. Tekom raziskovanja tega mokrišča smo popisali še navadnega pupka Lissotriton vulgaris, planinskega pupka Ichthyosaura alpestris in zelene žabe Pelophylax sp., ki so vsi v Sloveniji zavarovani taksoni. Med terenskim tednom k obstoječemu naboru vrst kačjih pastirjev Dolenjske nismo dodali nobene nove, tako da je končno število nespremenjeno, smo pa dopolnili regijsko favnistično znanje. Dolenjska je torej z odonatološkega vidika še kako zanimiva. Temu pritrjuje 54 do sedaj popisanih vrst za to območje, veliko število popisanih vrst na tukajšnjih taborih v primerjavi s kakim drugim območjem po Sloveniji ter zanimive najdbe redkih in ogroženih vrst v prejšnjih desetletjih in nedavno. Na koncu bi se prvi avtor iskreno zahvalil Aliju Šalamunu za pomoč pri izbiri mest vzorčenja, celotni skupini udeležencev za požrtvovalno delo v izjemno vročem juliju, Maji Bahor za terenske obiske in dosledno razlago določanja ličink ter Damjanu Vinku za pregled zapisanega. LITERATURA: ASKEW, R. R., 2004. Keys to the final-instar larvae of European Odonata. V: Askew, R. R., Dragonflies of Europe, 2nd revised ed., str. 194-211, Harley Books, Colchester. BAHOR, M., 2017. Favna kačjih pastirjev (Odonata) Mirnske doline in ovrednotenje naravovarstveno pomembnih območij. Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Študij ekologije in biodiverzitete, Ljubljana. 82 str. BEDJANIČ, M., ŠALAMUN, A. & D. VINKO, 2022. Prva najdba dristavičnega spreletavca Leucorrhinia pectoralis na Dolenjskem ter dodatna opazovanja vrste iz drugih koncev Slovenije. Erjavecia 37: 125-131. Erjavecia 38 17 CKFF, 2023. Foto arhiv. https://www.bioportal.si/fotoarhiv.php. CKFF, Miklavž na Dravskem polju. (oktober 2023) DIJKSTRA, K-D. B., 2006. Field guide to the Dragonflies of Britain and Europe. British Wildlife Publishing, Dorset. 320 str. DIJKSTRA, K-D. B., A. SCHRÖTER &. R. LEWINGTON, 2020. Field guide to the Dragonflies of Britain and Europe. 2nd ed. Bloomsbury Publishing, London. 336 str. GEISTER, I., 1999. Seznam slovenskih imen kačjih pastirjev (Odonata). Exuviae 5/1: 1-5. GERKEN, B. & K. STERNBERG, 1999. The exuviae of European dragonflies. Arnika & Eisvogel, Höxter. 354 str. GORENČIČ, K., 2014. Geografski in zgodovinski razvoj Krške kotline. Diplomska naloga. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Oddelek za zgodovino, 86 str. KLENOVŠEK, D., 1999. Drobtinice in ocvirki: grmiščna zverca Lestes barbarus, povodni škratec Coenagrion scitulum, črni ploščec Libellula fulva, pasasti kamenjak Sympetrum pedemontanum. Erjavecia 8: 16-17. KOTARAC, M., 1993. Delo odonatološke skupine. V: M. Guček (ured.), Tabor študentov biologije Raka '92, str. 14-15, Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini, Ljubljana. KOTARAC, M., 1997. Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom, Atlas of the dragonflies (Odonata) of Slovenia with the Red Data List. Atlas faunae et florae Sloveniae 1. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 205 str. KOTARAC, M. & A. ŠALAMUN, 2001. Kačji pastirji (Odonata). V: Poboljšaj, K. (ur.), Opredelitev ekološko pomembnih območij v predelu spodnje Save in Dobrave ter priprava predloga ukrepov za omilitev posledic na naravi v zvezi z načrtovanimi posegi (poročilo), str. 65-73, Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. KOTARAC, M., A. ŠALAMUN & S. WELDT, 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Kačji pastirji (Odonata) (končno poročilo). Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 104 str. KOTARAC, M., M. BEDJANIČ, A. PIRNAT & A. ŠALAMUN, 1996a. Prispevek k poznavanju favne kačjih pastirjev (Odonata) v Beli krajini (JV Slovenija). Exuviae 2(1): 1-9. KOTARAC, M., A. PIRNAT, A. ŠALAMUN & M. BEDJANIČ, 1996b. Prispevek k poznavanju favne kačjih pastirjev (Odonata) Kozjanskega vzhodna Slovenija. V: M. Bedjanič (ured.), Raziskovalni tabor študentov biologije Kozje ‘95, str 37-48, Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini, Ljubljana. ŠABEDER, N, 2023. Poročilo skupine za kačje pastirje. Zbornik Dijaškega biološkega tabora 2021, Dragatuš. [v pripravi] ŠALAMUN, A., 2002. Drobtinice in ocvirki: Nekaj odonatoloških zanimivosti iz okolice Prilip v Posavju. Erjavecia 13: 15-16. ŠALAMUN, A., 2003. Drobtinice in ocvirki: Nekaj odonatoloških zanimivosti iz gozda Dobrava na Dolenjskem. Erjavecia 15: 12-13. ŠALAMUN, A. & M. KOTARAC, 2006. Drobtinice in ocvirki: Zanimive nove najdbe kačjega potočnika Ophiogomphus cecilia v reki Savi. Erjavecia 21: 20-21. TIVADAR, N., 2022. 8. Biološko-ekološki raziskovalni tabor (BERT) 2022 - Kozjansko. Erjavecia 37: 74-79. VINKO, D., 2018. Poročilo o delu skupine za kačje pastirje. V: P. Presetnik (ured.), Raziskovalni tabor študentov biologije Dragatuš 2015, str. 39-46, Društvo študentov biologije, Ljubljana. VINKO, D., 2019. Poročilo o delu skupine za kačje pastirje. V: P. Presetnik (ured.), Raziskovalni tabor študentov biologije Kočevje 2014, str. 49-58, Društvo študentov biologije, Ljubljana. (N. ŠABEDER & M. BAHOR)