64 številka.                                              Ljubljana, v petek 18. marca 1904.                                           XXXVII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer,"izim&i nedeije in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 KBO h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s po&iljanjem na dom za ¥86 leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Ćetrt leta BK 60 h, za eden meaec 1 K 90 b. — Za tuj» deiai* toliko veC, kolikor znaša poStaina« — Na naroCbe brea istodobne vpo5iljatvo naročnine se ne ozira — Za oznanilt se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Ča sa trikrat ali većkrat tiska.   —   Dopisi  naj se izvoli franko vat i.    —   Rokopisi se  ne vračajo.   —   Uredništvo in upravništvo je v Knaflovih alicah St. 5,  in sicer uredništvo ¥ I. nadatropja, npravnifitvo pa v pritličju. —
UpravniStvu naj se blagovolijo poeiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
„Slovenski Narod" telefon št. 34.                        Posamezne Stevilke po IO h.                      „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Zaradi praznika   iziđe  prihodnji tist    v ponedeljek,   21. marca 1904.
Škofovo gospodarstvo v pravi Inči.
(Dopis is Šlajerskega.) Ko se je pred leti rodila v ne baš prebrihtni glavi škofa Antona Bonaven-ttire nesrecna misel, sezidati na Šentvid-skem polju svoje zavode,   v katerih bi se naj vzgojevala slovenska mladina v v strogo klerikalnem duhu, da bi potem v življenju polnila redke vrste klerikalnih bojevnikov — lajikov, je bil Anton j Bonaventura prepričan, da bo treba na slovensko  „dobro   in   verao"    ljudstvo izdati samo poziv,   da naj prispeva za ! to njegovo podjetje, in samo suho zlato •. se bo stekalo   v njegovo    roko    in   mu : nolnilo žepe.                                           ;
In izdal je poziv na svoje verne ovčice . . . Toda njegova prošnja ni našla nikjer prieakovanega odnieva. Darovi so le redko kapljali, bogatih prispevkovpa sploh ni bilo. V svoji zadregi se je zatekel Škot k vladi in pri njej Izberačil — v Avstriji se nositeljem ; mitre itak ne srne ničesar odreci —■ j do voljen je, da smc po ćeli Škofiji po- ' birati davek za svoje zavode. S tem je mislil, da je že na konju. Toda motil se je! Popje so sicer izprešali z vso šilo nekaj tisočakov iz ubogega ljudstva, a ti še daleko nišo zadostovali v po-kritje ogromnih stroskov za klerikalno trdnjavo sredi Ijubljanskega polja.         -\
Temu nesramnemu   izsesavanju se je končno uprlo   ljudstvo   samo,   da je bil Škof prisiljen pobiranje harača vsaj navidezno opustiti,   zato   pa  je ukazal | svojim   hlapcem   tem   intenzivnejsi lov ; na testamente in darila med živimi.        j Toda   tuđi    ta   spekulacija   se ni  \ obnesla, kakor se je preje nadejal!   In ! mož,   ki je izprva   mislil,   da bo zgolj j na taje stroške,   zgolj z žulj i sloven-skega ljudstva postavil mogočno nzwing- j uriu    klerikalne   misli   na   šeutvidskem polju, je  uvidel,   da   se   podirajo   njegove nade in da bo treba samemu glo-boko seči v žep, ako hočc izvršiti svoje nacrte.                                                    i
In krvavečega srca — kdaj je Se farška bisaga izpustila kaj rado voljno izpod svojega palca? — je posegel po svojih, ne, po škofijskih posestvih, da bi se z njihovimi dohodki rešil iz obupnega položaja.
A tuđi tu mu ni bila sreča mila ! Hotel se je izkcpati iz močvirja, v ka-tero je zašel sam po svoji krivdi, a se je potapljal vedno globlje in globlje v mlako, v kateri sedaj ti ci brez nade, da bi kedaj zopet mogel stopiti na trdna tla.
Temu   pa  je   v   prvi  vrsti krivo
I brezmiselno iu naravnost  neracijonalno
gospodarstvo na škofijskih   posestvih v
Gornjem gradu,   ki ga  je   srečno   pri-
tiralo na rob gmotnega propada.
Na tem inestu seje v zadnjih Ietih že dosti pisalo o tem gospodarstvu in takoj sprva se je že prorokovalo, da mora prej ali slej priti do gospodar-skega poloma, ako se ne bo zacasa krenilo na drugo pravo pot. Dokazi, ki so bili v tem oziru podani, so bili tako neomajni, da si doslej še ni nihče upal, niti škof, še manje pa njegov oskrbuik, pobijati ten naših argumentov.
Sele s svojim zadnjim odkritjem, da je škof zopet znova zlezel za stopinjo globlje v dolgove, smo pre-vzvišenega vzdramili iz letargije, daje napisal — po konfuznem slogu namreč sodimo, da je dotični zagovor potekel izpoda škofovega peresa — v sobot-nem „Slovencu4* dolgovezen članek v svojo obrambo.
Reci moramo, da sicer nismo ni-kdar prištevali Antona Bonaventuro med posebne rcerkvene luči", vendar pa smo še vedno mislili, da ima še vsaj nekaj možgan v glavi. Iz „Sloven." Članka pa smo sprevideli, da mož, ali ne razpolaga baš s posebnimi dušev-nimi silami, ali pa je tako naiven, da verjame vse, kar mu njegovi hlapci natvezijo.
Kar piše člankar o gospodarstvu na škofovih posestvih v Gornjem gradu in o lesni trgovini v gornjegradskem okraju, to razodeva v i š e k ! njegove iguorance in zlobno s t i !   Vsakdo, Če tuđi še ni nikdar ■
bil v Savinski dolini, ve, da je tukaj od pamtiveka cvetela živahna lesna trgovina, ki je skoro izkljnčno pomagala ljudem do blagostanja. Vsi lesni trgovci so si z vstrajnostjo in marljivim delom pridobili lepo premoženje in so t s e-povsodi v e lj a 1 i in Še veljajo zamože-poštenjake od nog do glave. Ino ten poštenja-kihtrdi člankar, kini vreden, da bi jim odvezal jermene od njihovih čevljev, „d a s o s e poplnoma z-pridili" ! To pa samo zaradi tega, da bi olepšal svoje nezasliŠno posto-panje proti njim, da bi se opravičil, da jih je uničil v njihovi eksistenci r prid laškemu Zidu, češ, takšni izprijeni elementi sploh nimajo pravice do ob-stanka! Ali ni to nesramnost, ki pre-sega vse meje ? Torej vi, lesni trgovci savinski, ki ste v težkem delu pošteno si služili svoj kruh, vas imenujeta škof in njegov oskrbnik propalice in izpri-jence, še vrhu tega, da sta vas uničila in da sta vam še gedaj nevošcljiva ko-ščeka kruha! Ali ne boste zahtevali zadoščenja za žaljeno čast in poštenje? Kar člankar nadalje kvasi o položaju lesne trgovine v Savinski dolini, je vse zlobno zlagano.
Bosanska konkurenea je puč sprva škodovala lesnim trgovcem, ni pa mogla trajno neugodno vplivati na trgovino, ker se je v kratkem posrećilo to kon-kurenco z izbornim lesnim materijalom popolnoma premagati. —- Takisto je popolnoma iz trte izvita trditev, da bi bili hoteli lesni trgovci izrabiti škofovo zadrego, da bi ga prisilili, prodajati les pod slepo ceno.
Nasprotnopajeresnično,| da so škoiu plačevali domaćini za les na licumesta, to jezastoječadrevesa v go-z d u po 9 K za m3, to je toliko, kolikor mu sedaj plaču je židovska tvrdka za isti kvantum lesa, katerega mora vrh u-ttga še škof na svoje s troske d a t i p o s ekat i i n s p r a v i t i na tvrdkino ž a g o v Vrbovcu. Zid Fcltrinelli torej plačuje škofu za isto količino lesu, za katero so preje (lajali
domačiui 9 K, 3 do 4 krone manj! Ali Anton Bonarentura tega ne ve? Ako nam ne verjame, naj pregleda računske knjige gorojegraškega oskrbništra iz leta 1899 in 1900 in jih primerja z računi iz lanskega leta! V račune iz zadnjih tren let bo seveda le težko dobil vpogled, ker so taki, da oskrbnik Di-centa skrbno pazi, da nikomur — najsi bo že poklican, ali nepoklican — ne pridejo pred oči. KakŠni so ti računi, že osvetljuje to dejstvo dovolj, da de-lajo tri osebe že dve leti in pol gra-ŠČinski račun za 1. 1901, a se jim še sedaj ni posrečilo napraviti računskega zaključka. Ako se upošteva, da je graščina po izjavi oskrb-nika Dicente samega in Ver-biča izgubila pri zgradbi žagesame 10 0.0 00 kron, da je izdala za napravo vecki-loinetrov dolgih drč, ki se bodo rabile enkrat in nikdar v e č, in za železne koloteke, zakatere so se morala dotična zemljišča odkupiti ali pa za dragi denar vzeti v n a-jem, najmanj 100.00 0 kron, ako se nadalje uvažuje, da je pogodbenim potom dolo-čena proda jalna cena mMesa jedva zadostna, da pokrije ogromne stroške sekanja in j spravi janja lesa na žago, potem pač ni čudno, ako pri i najboljši volji ni mogoče napraviti takšen račun, ki bi mesto izgube izkazoval znaten dobiček. Sedaj pa vpra-samo, ali je res „izvrsten in izkušen oskrbniku ta, ki tako gospodari !           |
Ali se gospodari   racijonalno,   ako se seka les „v krajih, ležečih visoko iu nad strminami, kjer se ne izplača, am- ■ pak je gotova izgnbau, da govorimo   s i škofom samim ?                                       1
Fosledica takšnega rum-n e g a u gospodarstva je, da je gorujegradska graščiua, tovampovemo navsa usta* g. škof, sedaj dcjansko — fali t n a ! Tu ne pomaga nobeno tajenje, mi smo o dejanskem stanju graščinskih '
; tinanc tako poučeni, da so nam znan« ćelo skrivnosti, o katerih niti škof mm* pojma! In da ne bo mislil g. Antom Bonaventura, de morda „ farbamou, mu povemo, da smo nedavno ćelo njego-vega uradnika spravili v nemalo zadrego s svojim temeljitim poznanjem graščinskih razmer in da nam je pod tem vtisom sam prizna], da je ćelo graščinsko gospodarstvo — pasivno. O podrobnostih tega gospodarstva seveda ne moremo govoriti, ker bi nas to privedlo predaleč, naglašamo samo, da srne Škofov oskrbnik le tako gospodariti, [ker igra važno vlogo pri njem — „bakšiš-. Skof in Dicenta, naa bosta že razumela! Ali morda hočeta, da jima povemo še bolj natančno? Ali je morda ta „bakšišu tista od člankarja tolikrat  naglašana „božja previdnost4*?
Pa pustimo to   „božjo   previdnostu in preidimo na škofove dolguve.
Vobče je razsirjeno napačno rnnenje, da je Škof zabredel v dolgove samo radi svojih zavodov in Anton Bonaven-tnra sam se trudi, da bi to doka/al, vendar pa temu ni tako! škof seje le deloina zadolžil lađi zavodov, v prvi vrsti pa radi gornjegradske graščine. To je povsem razvidno že iz gori nave-denega, popolooma jasno pa se razvidi iz obrambnega članka v „Slovencu" samega. Po zatrdilu člankarja se je namreč od svoječasno izposojene svote po 400.000 kron porabilo za zavode sele 100.000 kron, dočim je Se dragih 300.000 kron na razpolago.
Istina je, da se je za škofovo gimnazijo od tega denarja porabilo komaj približno 100.000 K, ni pa res, da bi bilo ostalih 300.000 K še na razpolago. Omcnimo samo, da škof sploh ni dobil vseh 400.000 K izpla Čanih, ampak samo okrog 3G0.000 K, ker je moral plaćati židovskemu odvet-niku, ki mu je preskrbel posojilo, 20.000 K, in vrhu tega še pollctne obresti in druge stroške. Ostalo mu je torej po odbitku za zavode porubljenih 100.000 kron, samo še 200.000 kron, katere je pa porabil za svojo gornje-gradsko graščino, da jih torej nima več
LISTEK.
Križarska vojska Antona i Bonave&ture.
„Bog   budi   milostljiv   moji   ubogi duši; resi  naj jo  večnega pogubljenja, j saj je hrepenela po izveličanju in trpela ; za nebesa. Odpusti naj mi Vsemogočni,  ■ da pišem   —  jaz  nevredni  hlapec nje-govega   imena   —   zgodo vino   „Katoli-'škega rimskega gospodstva  na   Kranj-skemu   in   razkrivam   temne   zmote   in hudodelstva njenih sovražnikov,   katera so taka,   da   morejo   pogu'jiti   vsakega, ki bere to moje delo, ako ni duhovnik. LJojim se torej po pravici, da priđe kak iztis   te   „zgodovine"   v  roke   kakeinu posvetnemu človeku.   In   če priđe,   naj mi odpusti Bog ta greh, ta veliki greh, ki zadene mene,   ako   se   pohujša   oru Toda ne morem drugače! Nekoč se mi je prikazala v sanjah legija angeljev s trobentami v rokah in mi dejala: „Zakaj tuđi ti ne poiščeš trobente in ne trobiš v slavo božjo ?u   Ko   sem  se   prebudil, sem premišljeval dolgo časa pornen teh j besed.   In  ne  zaman!   Slednjič  mi je j prišlo na um,   da  pomenijo  te  besede j
sledeče: „Primi za pero in napiši zgo-dovino svete rimske cerkve na Kranj-skem in ocrtaj v oštrih potezah slabe strani njenih sovražnikov, ki so ji sku-šali na vse mogoče načine škodovati in jo ugonobiti". In jaz sem prijel za pero in sem napisal to zgodovinsko deio."
— Tako piše zgodovinopisec Leo Romanus, duhovnik emonske škofije, v svoji zgodovinski knjigi, tiskani v znani nemški — na krepki katoliški podlagi stojeći — tiskarni v letu 1950.
Prične pa z letom 1904 takole : „To leto je bilo strašno za ves slovenski svet. Ćelo leto ni zapadel sneg, tako da je žito pozcblo in je bila zelo slaba letina. Ljudstvo je popolnoma ubožalo vsled vojen, mnogo jih je umrlo vsled lakote — posledice dra-ginje in slabe letine. Ko je zvedel knez in vladika Anton Bonaventura, v kaki bedi živi njegov narod, je siekel cipele, obul čevlje na kveder, ogrnil crn ha-velok iu šel iskat sveta k svoji sveto-valki Krementinovi Speli, ki je tam doli za Ljubljauico prodajala v jeseni kislo grozdje iz škofovskih viuogradov, v prostem času in po zimi, ko ni bilo kupčije,  pa  skrbela  za  svojo dušo   in
ukrepala, kako bi se dala napraviti iz vsega slovenskega naroda družba „Čistih devic in mladeničevu. K tej ženi se je zatekel presvetli škof in jo prosil7 naj  mu pomaga s svetom.
„Dosedaj sva često ugibala in se posvetovala v kaki zadevia, je rekla Krementinova Špela, „sedaj pa imam nekaj druzega, kar Človeku vedno r..»-boljše svetuje." Ni čakala, da bi jo gospod Anton vprašal, kaj naj bi to bilo, ampak je izvlekla iz predala za-mazane karte. — „Te bom vprašala za svet, saj veste gotovo, kako se „karte šlaga" V
rNo, pa poskusimo", je odvrnil po kratkem prevdarku vladika. — „Evo, tu je pikov kralj! Pik, — crna barva,
—   sama nesreća!   Kralj   z   žezlom   — nasprotniki    vaši,   ki   vas   premagajo.'*
—   „Moj Bog, moj Bog",   je stokal visoki duhovni pastir. — „Srčna   dama! Povsod   sama   poželjivost   po   denarju, po posvetnem blagu, a v srcu malo ali nič   ognja   za   sveto    katoličko   stvar! Vse je le na jeziku! Se eno karto po-tegnite, a ta je  zadnja,   ker  srne   ena iu ista oseba  potegniti   samo   tri.4* — „Naj bo, morda  obeta ta kaj boljšega kot prejšnji dve!-1  — „Križev as! Hm,
hm, kaj pa to pomeniv Dtnar, zopet denar! Mnogo denarja dobite! Kako ga pa dobite, Vam še povem, predno odidete!" — „No, saj bi ga rabil", je vzkliknil škof oveseljen, „saj sem vse izgubil. Gozdovi gornjegrajski so pose kani, dolg moj že znasa nad milijon kron, moji zavodi pa še nišo dodelani, a denarja mi ne da živ kr^t vec, naj ga prosim tuđi na kolenih. Tuđi drugi denarni viri usahuevajo od dne do dne. , „Ofriu so od časa do časa slabši, oporoke „med živimi** vedno redkejše, čeprav jih prav toplo priporoČam. Duhovnik zapusti svoje premoženje drugim, ki so mu bližje pri srcu kot bla-gor naše svete cerkve.*4
Tako je vzdihoval   škof nad svojo nesreČo, toda   spomnil   se  je   ubogega Joba, ki je voljno trpel vse nadloge in težave, katere mu je poslal Bog. Modra j Krementinova Špela je pa rekla: „Hudi ! Čaši so, hudi; ljudstvo trpi pomanjkanje, j a vi mu ne morete   pomagati z  dejan- j jem.   Jaz   pa   vem   eno,   ki je vredna • suhega zlata.   To misel mi  je priuesel i „križev asu.    Sedaj  se vojskujejo tam ' v  Aziji,   menda  ne  več  \   deželi,   ki j spada pod   rimskega   papeža,   Rusi in ; Japouci. Zberimo hrabro četo zavednih !
katoliških mož in pojdimo na pomoč Japoncein, katerini gre tako slabo. Jasno je, da stopite vi na Čelo te male „armade-4, saj kjer ste vi — tam je zmaga!" — rBcne dixisti," je odvrnil brez premisleka presvetli; rto bi se dalo napraviti, saj je v vrstah ka-toličauov mnogo mož, ki so pripravljeni prijeti za orožje. Se danes mora zve-deti vesoljui katoličko tnishči sluveutiki svet o moji natneri, kajti to je v korist sveti cerkvi. Prvič, ker nas Japonci dobro plačajo za pomoč v sili; đrugiČ ker je ruski narod odpadel od svete katoliške vera v razkolntvo in se mora radi tega kaznovati z orožjera.u
Tako sta sklonila Škof Anton Ro-naveuturti in njegova tajna svetovalka Krementinova Spela. Se tisto uoč je razposlal lastnoročuo pisane pozive ua naj bolj zavedne katoliške može, In ne zastouj! V malo dneh se je uabralo na šentvidskem polju, na prostoru, katerega je določil Škot za Uborišče in zbirališče, na tisoče ljudi, oboroženih s sabljami, cepci, vilami in lovgkimi puškami. Ta oborožena mnoiica ge je dvignila po preteku enega tedua proti Trstu, kjer se je botela vkrcati in od-pluti na vzhod. Na čelu vseh   čet,   ka-
na razpolago! GraŠČinsko oskrbništvo je 8 svojo neamno spekulacijo zabredlo tako daleč, da je bilo dolžno na vaeh koncih in krajih, pri Turnsku, Krajncu itd., da, ćelo pri zidu Feltriuelliju; za gospodarilo je vse, da, ćelo stoj ih de-lavcev ni moglo plačevati in prav go-tOTo je, da bi radi nedostajanja gniotnih gredstev ne moglo izpolnjevati svojih obveznosti, ki jih ima za dobo 15 let z židovsko tvrdko. Katastru ta bi bila neizogibna, ako bi škof takrat ne dobil imenovanega posojila! Da je Škof imenovanih 260.000 kron res Ttaknil v svoje spekulativno, a falitno podjetje v gornji Savinski dolini, iz katerega jih nikdar več ne bo dobil, dokazuje že tuđi đej-stvo, da je zopet najel novo posojilo po 140.000 kron, česar bi sigurno ne bil storil, ako bi imel še v resnici onih 260.000 kron na razpolago.
Tako je in nič drugače, go-spod Anton Bonaventura! S tak im gospodarstvom ste srečno prijadrali na rob gospodar-skega propada; dokaz tega samo to, da Vam nemška „Kranjska hranilnica" ni več hotela dati posojila po 140.000 K na — amortizacijo!            ***
Obč. volitve v Trnovem.
(Dopis z Notranjskega.)
V Trnovem pri Ilir. Bistrici je, kakor znano, zmagala pri zadnjih ob-cinskih volitvah klerikalna stranka. „Slovenec- kar nori nad to klavrno zmago, če ravno ie klerikalce vec tisoč kronic stala. Vzrok, da smo propadli, je edino ta, da se je napredna stranka premalo pobrigala za priprave in za agitacijo. Za izgled vseni somišljeni-kom bi moral biti vrli in vneti naprednjak gosp. Urbančič. JOn se ne straši ne truda ne časa, samo da pomore sveti narodni stvari. Čast takemu možu ! Da izve širsi svet, s kakim sovragoni se moramo bojevati, priobčiti hočemo le nekaj drobtinic izza volitev. Iz tega se spozna, s kakimi sredstvi nastopa klerikalna stranka, da nerasodno ljudstvo vlcvi v svoje mreže.
Volitev se je pricela v Trnovem, kjer je napredna stranka zmagala z več glasovi. Trnovski dekan je bil ob tem času ravno hudo bolan. To priliko sta porabila kaplana Oranič in Brajc in kmetom pripovedovala, da g. dekan gotovo umre, ako zmaga liberalna stranka, dekanovo smrt pa bodo imeli na vesti kmetje, ker so liberalce Tolili.
Volitev nadaljevala se je v Koie-zah. Tuđi tukaj je zmagala napredna stranka, vkljub grozni agitaciji obeh ka-planov in upokojenega stražmojstra Mihe Dovgana. Posebno poslednji se je pehal na vse moči, da pokaže ka-planoma svojo slepo pokornost. Pri tej priliki opozarjamo merodajne kroge na Miho Dovgana. Znano je narnreč, da je pridobil volilce s farškimi kronicami, znan nam je slučaj, da je ponudil vo-lilcu denar, ako ž njim voli, iu ko je poštenjak to nesramno ponudbo od-klonil, obljubljeno mu je bilo, da se bode   v   blatu   spominjal,   kaj   zamore
klerikalec! Po vas eh so bili prilepljeni lepaki, ki so ljudstvo svarili pred anti-kristovo liberalno stranko! Ti lepaki so bili pisani naravnost v duhu anarhi-stov. SodišČe je dalo takoj vse lepake odstraniti, nekaj jih je konfiscirala žandarmerija. Sicer pa še ni izgovor-jena zadnja beseda radi rteh lepakov! Ko je upokojeni stražmojster Miha Dovgan v Kosezah izvedel, da s o d -n i j a odstranjuje te arnarhistične lepake je grozil vsakemu, ki bi se drznil lepake potrgati, z besedami: „Ako ima kdo korajžo, naj le provira plakat raztr-gati, bo že videl kaj bo — — —u Tako je govoril upokojeni orožnik! Ta mož pač ni vreden, da pripada sicer častivrednemu stanu orožnikov. /jelo značilno je tuđi, da je Dovgan odkrito povedal, da nabije drugi lepak, če bi se prvega odstranilo, češ, da raje kot 200 kron vidi, da liberalci berejo, kar je na lepaku „drukangaS Ker se obla-stva za tega moža zanimajo, upamo, da mu bodo natančno zabičila, kaj srne in kaj ne srne storiti. V Eosezih imeli smo pa tuđi smeŠen prizor. Obe stranki sta namrec imeli enako Število glasov. OdloČiti je torej moral žreb. Kakor bi trenil, ponudil je kaplan Brajc svoj žegnani klobuk, v sveti nadi, da bode Bog klerikalcem tem bolj gotovo po-magal do zmage. Pa tokrat je Bog liberalcem pomagal — iz žegnanega klobuka je bil potegnen, o groza! — liberalec! V tem ko so se vršile volitve v Kosezih, zbrane so bile po ukazu du-hovnov vse ženske na Vel. Bukovici v cerkvi in so goreče molile za „dober" izid volitev. Tako se farško fanatizira ljudstvo! V Zarecici se je seveda kakor povsodi zopet odlikoval Miha Dovgan. Ker je bil po opravku tamkaj neki mesar — po mišljenju liberalec — je Miha kmetom prepovedal svojo živino prodati liberalcu. V Zarečici je zmagala klerikalna stranka, saj sta se kaplana z veseljem izrazila: v Zarecici so vse ovčice bele, samo ena (ki je liberalno volila) je še crna kot vrag! Značilno za to, s kakimi možmi deluje klerikalna stranka, je, da je bil v Zarecici za odbornika iz voljen neki Vičič, ki je bil delj časa na Studencu pri Ljubljani. Seveda, s tacimi ljudmi se da lahko orati; Čim bolj je človek ne-umen, tembolj ga rabi klerikalna stransa.
V Dobrepoljah je zmagala napredna stranka. Dovgan je prišel s svojim velikim nosom v neljubo dotiko z nekim zidom.
Tuđi v Zarečju bi bila napredna stranka gotovo zmagala, da ništa na volišče kaplana privedla bolno ženo, katera je že poprej pooblastilo dala napredni stranki. S tem ženskim glasom je klerikalna stranka v Zarečju zmagala. V Zarečju ima klerikalna stranka v Marijinih otrokih veliko za-slombo. Ravnokar je neki Marijin otrok, ki ima brata kapucina, bližnjo soro<Utvo pa pri duhovnikih, grozno greŠil. Ker so nasledki tu, bila je z vho klerikalno brutalnostjo iztirana iz društva „teh čistihu. Xa Topolcu je pred volitvijo z vsemi zvonovi zvonilo, kakor bi se sam Kristus vaši približeval. V Merečah so imele vrle katoličanke polrie lonce vroče
vode pripravljene. Ubogi naprednjak, kaj bi bilo s teboj, ako bi bil prišel tja. Babe so imele baje ukaz, vsacega nepoklicanega z „vročkom" politi. NiČ bolje ni bilo v Podstenjah, kjer je kaplan Đrajc dan pred volitvijo preno-Čil. Pilo se je ćelo noc tuđi tukaj, klicali so se liberalci na korajžo in po govorjenju kaplanovih tolovajev bi bili naprednjaka strli ko  „mačka."
Razredne volitvejvršile so se takole :
V tretjem razredu zmagali  so  kle-rikalci,     aaj     so     bili    zraven    sami kimovci.
Drugi razred je prišel imenitno do zmage, naša stranka je imela 14 glasov večine.           *
V   prveni    razredu   imeli   sta obe stranki   enako    glasor,   odločiti   je moral   žreb.    Napredna   stranka   si  je bila zmage   gotova.   Učitelj  Darorin Judnič   je   dal    pooblastilo    napredni stranki,    odnosno    obljubil   je,    da voli napredno.   Rarno v tem človeku se je napredna stranka bridko varala. Kleri-kalci so pridobili Judniča zase. V zadnjem   trenutku  je   prišel,   kakor   bi iz oblakov pal in je kle ri kal n o volil!
Sedaj nekaj besed o Judniču. Kdor je tega Človeka poznal še za njegovega bivanja v Trnovem, poznal ga je za neznačajneža. Za žlico lece si ga za vse pridobil. Da, ćelo kot socijalno-demokratski kandidat se je nekoč v Bistrici predstavih Iz Bistrice je bil premeščen v Postojno, kjer je prišel baje v konflikt z nekim predpoitavljen-cem. Splosno se govori, da se ima Judnič samo dr. Ivanu Tavčarju zahvaliti, da je bil takrat le premeščen v Št. Vid no Dolenjsko in se mu ni kaj druzega zgodilo. Kakor ni bil nikjer priljubljen, tako se ga bodo i v St. Vidu prekmalu navelicali. Trikrat fej takemu tigamožu ki dela sramoto vsemu ucitcljstvu.
A napredna stranka bi bila vse eno zmagala, da se ni iz liste izpustil zaslužen narodnjak gospod Martiu Zar-nik. Premalo, premalo se je brigala napredna strauka za trnovske volitve. Posamezen Človek ne zmore vsega. Učimo se vztrajnosti od nasprotnikov. Dekan Kržišnik, če ravno hudo bolan, prišel je povit kakor koštrun na volišče. V nedeljo pred volitvijo se je grozno agitiralo z lece. Kaplan Oranič je pričel s svojo skandalozno pridigo tako-le: Danes zjutraj sem trikrat v p r a š a 1 križanega Jezusa, ako bocem o volitvi govoriti, in ko sam se odločil govoriti, postala mi je lahka vest, iz-previdel sem, da mi sam Jezus pomaga. Torej kršćanski ljudjc, ne ustrašite se nobenih težav, ker radi vn-litev bodete pred Bogom največji račun dajali. Naš milostljivi knez in škof bi hoteli, da gremo od vaši dasi, od hiše do hiše in vas spodbujamo za volitve. Ne strašite se groznih natezalnic in hudega oružja, kakor se nišo stari kristjani ničesar prestrašili. — Tako nečuveno skandalozno je Oranič govori! s prižnice.
Onieniti moramo še, kako je tre-bušnjak Oranič prigovarjal gosp. Va-lenčiču (Jejčku), naj s klerikalci voli. Kakor znano je gosp. ValcnČiČ — ne samo premožen — nego tuđi resnično • bogabojec mož.    Razlikuje   se   pa   od
klerikalcev v tem, da je on pravi kristjan ne pa samo kristjan z jezikom in 86 ravna po svoji vesti in ne brez vesti kakor Oranič. Gosp. VaUnČič ima nanien 8 ez i dati na svojem prostoru lepo cerkev. Ljubljanski škof pa Valenčiču ne do voli zidati cerkvein obljubil mu je, ako jo prav sezida, d a katoliški duhoven ne blagoslovi te cerkve. Ali ni to nekaj ne-zaslišanega, da škofprepoveduje poštenemu, obČe spoštovanemu, pobož nema možu, sezidati nasvoje stroške novo cerkev? In zakaj mu brani? Škof je gosp. Valenčiču rekel, naj za zgradbo cerkve potrebni denar i z -roči škofijstvu in škofijstvo bode cerkev zidalonadrugemmestu. Škof bi seveda denar pobasal v torbo brez dna, gosp. ValenČič bi pa zopet bil za eno skužnjo modrejši. Ali niste gosp. Valenciča že radi samostana naučili, kar zna katoliški duhoven? A sedaj, ko se je šio škofovi stranki za vsak glas, sedaj bi bila tuđi glede te cerkve odjenjala. Oranič je dan pred volitvijo nadlegoval gospoda Vale^čiča in mu obljuboval vse mogoče in nemogoce reČi. Ćelo to je ponujal, da škof g. Valenčiču dovoli cerkev zidati kamor hoče, svet pa mu huče kaplan Oranič kar precej blagosloviti. Pa gosp. ValenČič je bil trden kot skala in je volil napredno!
Ker upamo, da priđe do novih volitev, klicemo kimovcem samo „do svidenja!"
Kvalifikacija sodnihurad-
nikov.
u.
Poleg teh koroisij pa oddajajo to redno mnenj« o sposobnosti š^ po9ebt*j predsedniki zbornih" sodisfi, in sicer predsedniki visjih deželnih sodišć in predsedniki zbornih sodišč prve stopnje za VBe kenoeptee urađ nike njih okružja, ne pa enako na-vedene komis»je. Komisije pri zbornih sodisčih prve stoptije naj nan*re& sedijo le o konceptnih uradnikih okrajnih sodtšć in pa takih uradnikih svojega zbornega s^dišča, ki ni* majo K'asovalne pravice. Komisije teh scdieč torej ne oddajajo ronenja za svetovaice, pa tuđi ne za tajnike in pristave z glasovalno prav co (vo-tante) pri tistem ecdišču, temuĆ ga oddujsjo o rijih komisije pri višjem dežtin^ai sodišĆu. — Že ta blažena koncentracija za kvalifikacijo urad-nikov 8. in ćelo 9. činovoega reda je jako čudna, ktr rju;sliti si je, da komisija domaćih svecovaicav ven-dar bo'je pozna n;ih sposobnost^ kakor ona višjega deželn^^a ^edišća, kamGr prih&jtt jako Oicio doUaz.il njih posthoe sposobnost!. To je tem go toveje, ker kvalifikacijska komisija pri TiSjtm dt-ž. audišču cc^nja tuđi >se tacu afccntšuene uradiiike 6. in 5 čio. razreda.
S« većega pomi^leka vreden pa je § 5. citirane naredbe, ki pravi: Kvatidkacijska ranenia komi-:|, prtd-seduikov . . . |e opisati v piikge k lzkaza osibnega etanu m »icrr pri obla^tvu, ki je  mneoje lzrekio,   ka-
kor tuđi pri   viijem nidio-rofilnem oblaatvu. Urek ko misije    pri    tbornem   sodificu    prve •topoje o kvalifikaciji   okrajnoaodn li uraejnikov, ražen  onega   o   kvalifika čiji predstojnika okrajnernu   aodiSču je prijaviti   okrajnemu   • o d i š c u ; da se vptde v prilogo ondu     hranjenih      iikaiov osebnega stanu. Iz tegu do-loiili izhaja,   da   pa   komi-b i j i  viijega   deielnega   • o -d išfia     ni     treba     prijaviti svojega izreka podrejenim zbornim sodiftčem o le- tega 8 o d n i k i h.
Ta razlika pri vpisih  kvalitlkacij glede okrajnoaodnih in zborno^odnih uradnikov   pa   ni    urno   Daumuitm, temuč tuđi naaprotuje doloćoo §-oma 4   in   5   prej    omenjenega   sodneg^ opravilnika,  po  katerih je  VHako  pre-membo  o  izkazu   esebnega stanu,  in eeveda tuđi njegove   priloge,   ▼pisati v vse (4)   njih   izvode,   torej   tuđi   v oni, ki se hrani pri predstojniku bo-   I di&ća. kjer je sodnik namedćen.    Za   I znali smo tuii, da se to    roto do!o    I Čilo   v  tem    zmislu    to'maći    in    >zvr-   I fiuje; to  pa že ob   Bebi   ne    pomenji   I nikakega   zboljšanja   dosedanjih    ne rem, temuč le Še vičjo potone » ekr,. nega kvaliiikovanji, o k&terem velja, da se boji  javnosti   !e   zato.   ker   ni oddano s strogo ?rs noftto, k&ttor bi meralo biti.
Sposobnostne    ocene   po   opisa neoi novem  načinu se n»m torej  ni-kakor ne vidijo bolj zanesljive, kaUor po prejšnjem.   To moramo trditi po sebno o komisijah pri gradkem nad-sodidču. Goapcjdj^ ki imajo ondt ud-ločiino besedc, &o rru-nda bili prepri čani, da vsa   đosedanj*   kvalifikacije o slovenskih sedntkih ne veljajo ni^. in   vpliv   njih   novih   kvalifikacij   8r kaže pri imenovanjih   lanekega, leta Z novo naredbo   so   sodniki   sioven ske narodnosti   na   milost   in   oemi lost izroČeni   — Gradcu; kaj    to    po meni, ne čutijo s^mo korošftj, ternuć vei Slovenci tega nadeod žč&!
Novi način kvalifirovanja je le še znova najdena zapreka za prebod slovenskih uradnikov z lainž^h stopenj. To pa je temboij, k^r se je tuđi sic&r pri novih kvalifikacija!) opustila pređpiaana zabcltžba, zakaj je sedaaja kvaliii^acija raiiićoa od prednjih. N« to nezakonito posto paoie ne je opjzarj&lo že večkrat m )e ie prav javna tajnost.
Po rečenem pa rJraa oo-na »po sobnosti, ki Ba opira u a iaa^ itreke n kake zaaesljive vredno^ti in k»h Dovanja, oziroma z&postavljaoja sed nikov valed takih ocon ftiso pra vična.
Kvalitiko*anje    uradnikov   b d-naiprćivičneie, Kndar bode javo,), tbko da «ti  bod*   uradniku   nazrauilo,   d se mu bodo povedalt razlogi njegov ocene; to £a bode   nrioico   iopet   »f. nko   t$e   uatauovi   službena   pragm^ tika,  na  katero te bode pri tej oct-opirati.    V dotične predpiae pu bini-vsprejeti tuđi dol«, čoe, da za navadu
tttT Dalie v oriloai. ""SteS*
terim so načelovali kanoniki, jezdeči na pinegavskih konjib, je korakal knez in Škof Anton Bonaventura. Desilo krilo pa je tvorilo konjeništvo pod povelj-stvom P^vgena Svetilke, ki je za svoje jezdece pokupil v Emoni vse nerabljive fijakarske kouje in kljuseta. Ni se ozi-ral namrec na kakovost, ampak na količino! Tuđi Krementinova Špela ni ostala doma! Ona je Šla kot marke-tendarica in škofova svetovalka na le-vem krilu med Marijinirai devicami, ki ao spremljale slovenske čete.
Tako piše Leo Romanus ! Toda omeniti moramo, da se to podjetje ni posrećilo. Srečno so sicer priplule ško-fove ladje v Rumeno morje. Toda tu jih je napadlo japonsko brodovje ker je mislilo, da so to njim sovražne ladje, ker so imele razvite papeževe zastave, katerih pa, žal, pogani nišo poznali in flo potopili Škofove Jparnike v dno morja. Tako je žrtvo val nepozabni vladika z mnogimi nenadomestnimi možrai gvoje življenje za proslavo svete rimske cerkve in celega slovenskega naroda.                                Silvius.
V temi.                 !
Spisal Josip Knaflič.
(Koneej
Marka drhti razkošja v predobčutju tega povseni prelestnega življenja, ki bi ga užival, kadar bi imel ženo, tako mlado in lepo ženo . . . poteui pa postane zdajci ves žalosten in potrt: zini sli  se   sedanje   svoje   usode.
Oj, kako klavrno življenje živi! Tjavendan, pasto, prazno in dolgo-časno . . . Ponoći hodi po vaši in kliče ure, podnevi pa ... pol dneva spi, pol dneva pa pije. Fej, cei pijanec je postal. Od denarja, ki ga dobiva La noČno stražo, že dve leti ni videl vi-narja, to ostane kar vse v županovi roki, za zganje, ki ga je popil v sta-cnni, in za tište žemlje, ki so skoro vsa njegova hrana; in še dolžan je povrhu. Še par škornj si ni v stanu nabaviti ... In polovico bi prihranil lahko! — Pa delal bi tuđi lahko kaj, Časa bi imel dovolj, vsaj na svoji kajži malo ... Pa len je, kakor svinja, žre samo in se valja. Joj, kaksno je že na njegovem domu! . . .   Bajta se že vsa
podira in znotraj ! V nobeni ciganski luknji tako ne izgleda. Po njivi pa rase samo kamenje in osat. — Tu je, ker je tako zapušcen in sam! Ko bi imel ženo bi bilo vse drugače . . .
„Oberaa bi se nama dobro godilo", premišljuje dalje. „Imela bi bišo, zemljo, ■ žival . . . In jaz zaslužim vsak mesec dvajset goldinarjev pomalem. Petnajst goldinarjev od straže, pet goldinarjev pa se nabere tako pe strani: ker po-spravljam po soli, ker tlačim v nedeljo v cerkvi mehove, ker pomagam kaj pri županu i n tako dalje. Dvajset goldinarjev gotovih bi prinesel domu vsak mesec — vse to kar zdaj zapijem in zapra-vim . . . Njej bi bilo kaj prijetno z mano! Delati bi ne imela malone nič, pa lepe obleke bi lahko nosila. — Pa jaz bi potlej lahko tuđi pustil nočnega Čuvaja. Ako imaš Ženo, si ponoći rad pri njej. Šel bi dol v tovarno, v tovarni zaslužim še enkrat toliko in živim vrhu-tega kakor je prav in ne narobe kakor zdaj, ko podnevi spim, ponoči pa be-dim . . . Poslovodja doli me itak zrai-raj nagovarja, naj vstopim v tovarno. Dobro, to se da napraviti tako.   Zanjo
bi bilo to še   veliko   ugodneje,   godilo bi se jej potem, kakor kakšni   gospe !u
Misli človeške imajo dvojno dobro : prvič, da so tako hitre, in, da so na sebi povsem tihe in tajne; tako Marka vsaj dovolj utegne, na tem kratkem potu, ko g res ta z žensko proti koci, pre-leteti s svojim duhom toliko preteklosti, sedanjosti in bodoenosti; in ženska, ki nemo stopa ob njegovi roki ž njim pod plaščem skoz vihar in dež, ne ve, kaj velikega in lepega se snuje medtem v ujenega tovariša glavi — kajti mogoče, da bi jo razodetje tega, vendarle malce prebitro presenetilo  . . .
Premerila sta polovico pota.
„Če bo le hotela ostati, Bog ve!u Zopet razmišlja in ugiblje Marka. „Sla je precej rada z menoj, dobro znamenje je to. Morda ji že dopadem kaj . . . hm! Tu gre tako voljno z menoj, nič se me ne boji, kar čisto se mi je vsa zaupala.u
Krepkeje oklene njeno roko. Ona se ne brani, mirno in tiho stopa i njim pod plaščem,   in   njeno   telo   ga   greje.
„Ob, gotovo ostane   in   bo moja!" | vzraja v njem, polno sladkega  upanja,
prsi mu postajajo pretesne.   „Uvaleži i mi je za to, da sem tpko dober ž nj.', in ne bo se branila.   Dobro srce mora i meti. — In tuđi   sama bo izprevidelu da je sreČa zanjo . . . Zdaj je morali služiti, zdaj pa bi na mah   bila   sam<< fivoja,  bila bi gospodarica,   posestniea Ni neuma,   da   bi takšno   zavrgla .  . Lepo ji bom povedal vse,   pa   bo radi zadovoljna, liom že videl, kako bo trelu P govoriti . . . Tako previdno, da ge ih P oplasi morda.   Najprvo  jo  vprasam, cc' I bi hotela,  da bi mi bila za goapodinjo I in potera, pozneje, ko se privadi nanu k potem ji   rečem   drugo . . .    Bom   a I skrbel,   da se   me privadi   in da ji  h dopadlo, he .  .  . to  boin že  dobro po skrbel.    Znati    se   mora,   si   pridobiti žensko. Ako le ostane, potem je goten > moja!u                                                  f
In — ali ni lahko, da mu je on« namenjena? Tako na Čuden način hi' je 8esel Ž njo! Sredi noČi, tako nenadin1 tako nepriČakovano . . . Kaj mogoče da mu je ravno namenjena, ravno ona' Pa — ali ni tuđi ves večer že inu' nekaj, kakor slutnjo, da se zgodi noni nekaj izrednega,   da   ga   doleti   neka;
1. Priloga „Slovenskomu Narodu" St 64, dne 18. maroa 1904.
napredovanje v uradnem službovanju, raien pri imenovanju sa posebna snesta, ni treba izvanredne izvrstne kvalifikacije, kakor je tuđi ni treba pri pomikanju sređnješolskih učiteljev t višje plačilne razrede. Za take premembe sedanjega avtokratičnega postopanja so se prej zavzemale semške stranke v parlamentu in tuđi sicer; sedaj se malo ve6, ko pač
Iredo, da jim tega treba ni. Ravno zato pa bodi stremljenje Slovencev ga takimi ustanovili — saj nam kaže vsakdanje življenje, da je žanje skrajni čas!                                  Sa
Vojna na Daljnem Vztoku.
Včeraj smo priobčili brzojavko iz Tokija, v kateri se javlja, daše }e videlo pri Port Lazaretu eeverno od Genzana na ee* vernovzhodni o ba li k orej sk i sedem ruskih ladij. Ako se ta test potrđJ, nastane zagonetno vpra-šanje, od kodi je prišlo toliko ruskih ladij? Ali so to ladje vladi vosfcoške eskedre, katere so že pred tedni iz-g-inile izpred Vladivostoka, ne da bi kdo vedel, kam? Znano pa je, da šteje vladivostoŠka eskadra samo gtiri križarke in Bicer »Roaija«, »Rju-rib«, »Gromoboj« in »Bogatir«. Ako ge je torej videlo severno od Gensana zares sedem ruskih ladij, ni nikakega Gvoma, da so bile med temi ladjami prav gotovo one stiri križarke vladi-Tostoške flotite, vprasanje pa je, kje go se vzele se ostale tri ladje?
Ako upostevamo, da se v Tokijo trdovratno vzdržujejo vesti, da je ruska vojna mornarica odplula izpred Port Arturja, moramo nehote sklepati, ako uvažujemo porožilo glede že imenovanih ruskih ladij severno od Gensana, d a se je port — turski eskadri že posrećilo se združiti z vi a di v o s tos k i m brodovjem, ker drugače si abso-utno ni mogoče tolmačiti vest>, da hi se nakrat pojavilo v Japonskem morju sedem ruskih vojnih ladij. Razume se, da so vsa ta domneva-uja le kombinacije, dokler ni dccela pctrjeno včerajŠDJo poroČilo iz Tokija !
V slučaju pat da bi sa bila v resnici portarturškemu brodovju po-srečiia združitev z vladivostoško 11 j-tilo. bi bilo to) seveda za Ruse, Kakor snao že imeli priliko naglašati, ne precenljivega pomena. Negleđe na to,
Ića bi se s tem znatno ukrepila njihova vojna sila na morju, bi to vpli-<alo zlasti navduševalno ne samo na irornarico, ampak na ceJo rusko ar-mado na Daljnem Vztoku.
Novo  poročilo  o  napadu   na Port Artur dne 10. t, m.
»Daily Expressu« poroča kcrespcndent iz Šanghaja, da pripo-vtdujejo norveški mornarji, ki ao bili žačasa zadnjega japonskega napada v Port Arturju, da je pala neka ja-pcrska granata na krov *Ret?izana« ir ubila 19 častnikov in mornarjev. Kajbolj   je   bilo   poškodovano   novo
me sto, kjer ao ja poneke bombe unizile vae prodajalnice in trgovine v glavni ulici in ni niti ene hiie, ki bi ne bila po&kodovana. Japomki streli 80 vsikdar zadeli svoj cilj.
Na nekem trgu ja pala granata med množico ljudi, ki so se tamkaj Čutili popolnoma varue. Od teh je bilo 25 ubitih.
Prigodila se je tuđi strahovita eksplozija, najbrže v arsenalu, ven dar se ni moglo ničesar gotovoga isvedeti, ker je oblast takoj zabranila vsako poizvedovanje. Križarka »Dlana« je bila zadeta pod vodno površino in se je potopila s posadko 80 mož.
Drugi dan po napada je ođplulo 5 ruskih lađi) na morje, da bi re-kognoscirale, ker se je govorilo, da dohaja 25 japonskih ladij, da bi znova napadle Port Artur. Vsled tega je zavladalo veliko vznemirje-nje, dasi je disciplina veliko boljša, odkar je prevzel poveljstvo admiral Makarov. OblaBtva so zapleniia vsa iivila in se dele v zelo malih koli-činah, da je prebivalstvo silno nezadovoljno. Admiral Makarov je ukazal, da se mora z granatami štediti, ker Se vkljub njegovim nujnim prožnjam vojna uprava ni poslala potrebnega streljiva.
Menimo, da nam ni potreba po-sebe naglaš&ti, da je vse to poročilo »norveških očividcev« od kraja do konca zlagano. To je pa razvidno že iz  tega, da so   norveški  parniki sele
15.  t   m.  odpluli izpred  Port   Arturja in  po te na tak em  se nišo  mogli biti že
16.  t. m.,   kateri   dan   je  dotični ko-respondent  brzojavil  svojemu   listu, v ŠaDghaju, to tembolj,   ker so Norvežani pred odhodom iz Port Arturja moraii   obljubiti,   da   se   tri   dni   ne bodo   ustavili   v   nobeni  luki   in  ne bodo ničesar izdali o položaju v port-arturški trdnjavi. Glasom »Daily Ex pressovega«   poročila   se   je   na   dan napada potopila tuđi   ruska križarka »Diana«,   ki se   je pa   nekaj  dni po-zneje   z   uspehom   borila   z   Japonci, kakor so poročali vsi listi. Iz tega je pač   dovolj   razvidno,  da  »Daiiy Ex-pressu« ni mnogo verjeti!
Vojne operacije na kopnem
Že včeraj smo brzojavno poročali, da so Rusi s precejšnjo vojao silo prekoračili reko Jalu, zasedli utrjeno mesto Ašangan, kamor so prodrli najdalje Japonci v vojni s Kitajsko, in jeli ob rečni obali graditi veiikan-ske utrdbe. Iz Fenghvangčenga se te vesti potrjujejo in se s*e dostavlja, da stoji glavna ruska arraada sedaj že na levem bregu reke Jalu. Rusi so pustili vAntungu, Ćinlienčengu in v drugih krajih vojaske posadke, ki imajo nalogo stražiti prehod preko reke. Pred 14 dnevi so prišle japon-ske predatraže do Antunga, cd tistega časa pa ni na deenem bregu reke Jalu nobenega Japonca več. Prista-nišče v Ninčvangu bo najbrže že koncem tega tedna ledu prosto. Vesti, kakor da bi nameravah Japonci v kratkem   napasti   NinčvaDg,   so prav
tako neutemeljena, kakor poroftila, da to Rusi poloiili okoli pritUniiča mno-iioo podmorskih min. Tukaj ge splo-Ino misli, da bodo Japonei skuša li izkreati svoje vojadtvo v Kaičovu severno od Fučova na polotoku Liao-tong, kjer se mandžuraka železnioa najbolj približa morski obali. Ce bi Japonoi mogli ta stoj nacrt izvesti, bi bilo žanje seveda velikega pomena. Ker so pa Rusi nedavno prav pri Fučo?u in Kaičovu koncentrirali močno armado, je pač Uključeno, da bi Japonoi mogli izvršiti svoj namen. Vrhovni poveljnik Kuropatkin generalu Lineviću.
Iz Liaojonga, kjer biva sedaj general Linevtf, se poroda, da je vrhovni poveljnik ruske vojne sile na Daljnem Vi toku,   general    Kuropatkin    poslal začasnemu    poveljniku    mandžurske armade,   generalu Lineviču to-le brzojavko: »Pozdravljam Vas najiskre-neje sredi armade, kateri poveljujete. Bog daj, da bi svojo nad vse težavno nalogo srečno završili. Jaz bi se štel srečnega,  ako  bi Vas  videl na čelu armade, katera mi je po carjevi volji zaupana.   Trdno   se  nadejam   in sa-upam,   da ne   boste  zapustili, dokler je   nevarnost   tako   velika,   svoje armade,    katera   Vam   je   popolnoma udana   in   Vam zaupa.tr   —   General LineviČ   nadzoruje   sedaj   vojne   posadke   in   pregleduje   nove   utrdba  v Inkavu    in   v   drugih    mestih   južne Mandžurske.    General   Kondatorovič pa inspicira rusko vojsko ob morski obali na obeh etraneh Ninčvanga. Koreja je za Rusijo vojujooa se sila.
Korejski konzul v Kjengjengu na reki Tumen j» dobil od ruske vojaške oblasti iz Viadivostoka spo-ročilo, da Rusija smatra Korejo, odkar se je pridružila Japonskifkotvojujočo se silo in da se bode tuđi tako v bodoče postopalo napram Koreji. Z ozirom na to se je korejska vlada odločila, da podije prihodnji teden 2000 mož vojaštva iz Seula na severnovzhodno mejo.
Carjev ukaz.
Iz Petrograda dohaja vest, da je car Nikolaj izrečno zaukazal generalu Kuropatkinu , ko se je od njega poslavljal na kolodvoru, da se ne srne preje vrniti z DaljnegaVztoka v domovino, dokler ni popolnoma strlJa-poncev in dokler ne bo ruska zastava ponosno plapolalana mikadovi palači v Tok iju.
Državni zbor.
Dunaj, 17. marca. Odgovor mi-nistr8kega predaednika na interpelacije zaradi nemŠkih napadov na češki »Narodni dom« na Dunaju in na umetnika Kubelika v Liuou naviđezno dal zadoščenje. Vsaj tako nepristransko Se menda dr. Korber ni govoril o narodnostnem sporu med Nemoi in Slovani. Pove-dal je, da je neki stražni nadzornik z dvema stražnikoma  zasledoval   do
300 oseb brrječo druha^, ki je ila v oni đel metU, kjer je deiki »Narodni dom«. Druhal je prej rasiajala ▼ blizini »Narodnega doma« pa utihnila, vsled Česar so se strainiki — vrnili. Io nato te je izvršil napad. Dr. Korber je povedal, da se je uvedla proti dotičnemu strainemu nadzorniku zaradi pomanjkljive previd nosti policijska preiskava. Glede napada na Kubelika v Linču je rekel ministrski predsednik: »Vlada seveda
I najostrejde obsoja opis%ne dogodke ter odkrito obitluje, da je umetnik, ki slovi dateč čez meje svoje domovine, in ki svoje bogato znanje tako Šesto stavlja v službo dobrodelnosti, portal v L ncu predmet tako zoprnih demcnstraeij. Uonetnost se je dosedaj Vedno smatrala za nevtralno torišČe in se ji po vaem kulturnem svetu prizanasa z narodnostnimi boji« Tuđi tukaj je priznal, da so bile varnostne priprave nezsdostne Ker se je predlog na otvoritev debate odklonil,   začelo   se   je   takoj   dobe
I sedno čitanje vseh dcšlih vlog. Posl. Hagenhofer, baron Morsey in Wagner so interpeiirali zaradi agitacije za »proč od Rima« na Stajer-skem. Interpelantje navajajo, kako se protestantski vikarijati množe ter pozivljajo vlado, naj zabrani usta-navljanje protestantskih žuonij ter naj izžene protestantske vikarje. — C;tanje interpelactj je trajalo do 4. popoldne,   nakar   so   se   zaćele čitati
došle peticija z dvojnim glasovanjem.
—  Sele ob 5  uri se je začeta nada-ljevati   razprava   o   Kratocbwilovem nujnem   predlogu   glede   sprennembe obrtofg-a reda.     Ta  predmet ae   pre-mleva že v čttrti seji.    Govorila Bta glavna govornika Baxa in Heider, nakar se je debata zaključila. — Posl. Klofač   je   vprašal   predaednika zaradi izgreda,   ki ga je  prejšnji  večer uprizoril  Stein. — Danes  je  zopet seja.
Parlamentarni  položaj.
Duoaj 17. marca. Posredovanje Poljakov med Nemci in Ćehi bo imelo najbrže le uspeh. Vsaj v dosedanjih konferencah nemške stranke Še nišo brezpogojno odklonile mirovnih pogojev. Češki notranji jezik bi Nemci brez mnogo obotavljanja dovolili, ker taktično že itak velja. Upi rajo pa se dovolitvi češkega vsenčilišea na Moravskem. Toda kor tuđi tukaj ne zabtevajo Oehi posebne cesarske odredbe, temuč le za-gotovila, da se sploh enkrat ustanovi, bila bi skrajna nemška trma, ako tako miroljnbnih propozicij ne sprejrao. Iz-vrsilni odbor nemških strank tuđi polj-skega posredovanja ni odklonil, tako, da je nadaljno pog-ajanje mogoče. — Poljaki so prepričani, da se jim mirovna misija posreći. Cesar je sprejel včeraj v avdijenci poljskega poslanca viteza G n i e w o s z a ter ga nagovoril z be-sedami: „S Poljaki sem zelo zadovoljen.u
—  Gnie\vosz:  „Hvala ponizna, Veličanstvo.   Poljaki so hvaležen   narod in znajo   ceniti,   da   se z  njimi v Avstriji postopa drugače kot v drugib državali."
—  Cesar:   „Veseli me, da je poljski kljub tako složen ter je prevzel nalogo,
uvesti mir med Čehi in Nemci.4 Gnie-wo8z: „Da, Veličanstvo, v zbornici vlada splošno mnenje, da mora priti dosporaznmljenja med Nemci i n 0 e b i, ker imajo pri obeh strankah sedaj pretežje miroljnbni elementi. Že-leti bi bilo, da se sedaj vpliva tndi na Nemce, ker so vendar Čehi že oslabili vse svoje zahteve." Ceaar je pritrjevalno pokimal.
Italijansko-slovanska sprava.
Dunaj,     17.     marca.     NaSolnifc mladočeskega kluba,   dr. Pacak, je i me I    posvetovanje    z    it^lijanskimi postanci.    Italijani so  iijavili,  da  so pripravljeni   za   skupno po^top^nje n ćehi, ako |ih ti  podpirajo  v  n|thovih teinjah. Dr. Pacak je pozval Italijane, naj bo po mir i jo z JugosloTan', ntkar nišo Italijani nić  dolofinega  odgoto* rili.  —   Italijanski  dijaki  sa   na   današnjem   shodu   skleniii,   dm  podljejo dr. Pacaka  francosko   pisano   pismo, v katarem se izreSeja  njemu in njegovim tovarišem   topte  simpatije  la odločni naatop proti vladi) ki ne upo* fiteva niti slovauskih niti italijanakih upravićenih   lahte?.    Končno   se   ii-reka v pismu želja, naj bi se Čim-preje   doseglo   med   Italijani in Slovani   spora zu mljenj e  v varstvo   proti   skupnomu   bo-vra ž n i k u.
Položaj na Ogrskem
Budim pusta, 17. marca. Zbornica nadaljuje debato o indemniteti. Poa!. Len^yelj© govoril proti predloži ter straatno napadal KosautbOfO stranko. Oćiul ji je brezdelnost, ne-stanovitnost in pomanjkanje trdnega prepriĆanja. Ljudska in Szekerdeav-jeva stranka sta govorniku ploskali. — Ker se je razneala vest, da na-merava grof Ti^za nagodbo in carinski tarif dognati s £ 14., oiivela se je takoj opozicija ter eklemla da taki nameri  odgovori   z   obatrukeijo.
Iz Srbije.
B e 1 g r a d , 17. maroa. Prvi kraljev adjuUnt, polkovnik Damjan Popović, postane poveljnik dunavske divizje, a polkovnik Mašio priđe za načelnika v generalni štab. Mesto I. adjutanta se ne spopolni več. — S tem je menda velesilam popolnoma ugodeno, kajti njih za-stopniki se Že vračajo v Be'grad. Prvi se vrne avstro - ograki poslanik D u m b a. V teku meaeca pa se vrnejo tuđi zastopniki ostalih velesil. Italija podije za svojega poslanika v Đelgrad dosedanjega dip). agenta ▼ Sofiji, grofa  Imperialija.
Nemški cesar v Španiji.
Madrid, 17. maroa. Nemški cesar se je pripeljal z dvema parni-koma v pristanisče Vigo. S kraljem Alfonzom sta se drugi dao vozila po reki do morja. Pri banketu sta vl&darja samo trčila brez običajnih napitnio. Cesar ViJjem je namreč zopet bolan v vratu in zelo bripav. Pri odhodu |e kralj Alfonz cesarja ppremil do meje Španskega morja. Cesar Viljem je imeooval kralja Al fonza za admirala nemške mornarice.
nepričakovanega,   velikega? Ves  večer
ci je tako nekaj izprehajalo: tako Ićudno veselo in nemirno cutilo! Da, ■gotovo . . . in zdaj ve, kaj je pome-fcilo to. Evo, priđe ta ženska in takoj fca vsega zavzame in pojde ž njim in Ina podari srečo. — I Ah, prečudno je to: ali Marka je ta darovnica vsega obnovila! Stara tjegova kri se je vnela in gori, in za-paan jo hladi jesenski   vihar  in   poliva
lurzli dež . . .
Bližata se koči. V strmini njej iz-
podrsne in z obema nogama stopi Marku
ca žkorenj.
IrPazi!u jo svari on. „Tukaj ^'e trmo in zelo spolzko. Primi rajša ti ^ene, tako na roko se mi obesi in >obro se drži. Bom opirai malo palico, ojde lazje ... Ali te kaj zebe V Ali te Ludo moči ? Le trdno se me oprimi lu
„Gorko in suho je tn spodaj, zelo e dobro."
„Pa strah te ni nič — te  nevihte Pi teme?"
I „Zle noči se je bati in zlih ljudi, |ii dobrih ljudi se nič ni bati/ od vrne llasno ona — glas njen zveni kakor Irepek zvonec.
Marka zopet ne more prav razu-meti njenih besed, ali ngajajo mu silno'/.'.
„Takoj bova zgoraj pri koči. Po-tem si na varnem in ni se ti treba bati nikogar. Pod mojo streho lahko ostaneš dokler hočeš. Za zmeraj . . . Ali bi hotela ostati ?"
„Pri dobrih Ijudeh je vedno dobro biti."
„Imaš mene torej za dobrega človeka?«
„Da, gospodine} Vi ste dober človek!"
Marka je od blaženosti nezavesten; zasmeja se, ali niti smejati se ne more: kratko in hripavo laja. In tuđi ona se smeja — vse čudno in glasno, da se razlega naokoli.
„Kaj se smejes?"
„Tuđi vi se smejete!"
„Da tako! Haba . . . Jaz sem dober, pa bodi tuđi ti dobra in ne vikaj me več. ,Ti' mi reci, Marka je moje ime . . . No, reci enkrat !u
Pa ona le potajeno hihita pod plaščem.
„No, glej jo, kako se pa že • . . Le reci mi, le. Saj sva že kaj prijatelja, ne? Tukaj je zdaj najina koča."
„Ti Marko!" reče ona zdaj s povsem izpremenjenim, globokim in iskrenim glasom — in on čuti, kako se je vsa pritisnili k njemu —
Po vsem životu ga pretrese, ob-stane . . . in potem hlastno in nerodno grabi po njej, da bi jo objel —
Ali on grabi v prazno temo. Ženske ni več nikoder . • . Noč jo je požrla naenkrat kakor jo je izbljuvala!
Osupel stoji Marka . . .
„Na!" pa vzklikne potem dobrovoljno in tipa sem in tja po temi — stvar se mu zdi Še šala.    „Kam   si se
mi pa skrila ? Ti porednoat, čak no___
Kje si? Pojdi sem, doma sva. Slišiš?"
Ali le vihar mu odgovarja, ki ma žvižga tuleč okoli ušes, in Šum dežja, ki lije nanj. Sem od vaši pa — kakor daleč od nekje se zdi — se oglase zdaj  brneči,   slabotni   udarci  ure . . .
In tu popade zdajci grozen strah Markovo dušo in kakor hitro ga neso noge, beži nazaj v vas ♦ . .
Skoro nato ga je zopet čuti kli-cati uro, ali na tem strtem, klavrnem klica bi nihče ne spoznal glasa Marka Čuvaja.
Tisto jutro leži Marka na svoji postelji in strmi v bledeci somrak zu-naj s trndnimi očmi, ki jih neČe zazi-bati spanec — ko plane zdajci v kočo učenec iz županove Štaeune.
Marko naj hitro priđe doli, v županovo Štacnno so ulomili ponoći tarje in odnesli blaga in denarja strašansko veliko!--------                                          j
Medtem ko dirjata doli v vas, poroča fantič Marku nadrobneje o hudi nesreČi. Tatovi da so vlomili zadaj z dvorišča v prodajalno, potem ko so usmrtili — najbrže s strupenim mesom — psa čnvaja; odprli so vse miznice in pobrali vse do zadnjega krajcarja, kar je bilo denarja, od blaga pa so vzeli vse najbolje in tuđi neznansko veliko . . . eno polico najtinejšega zira-skega   sukna   da   so   izpraznili    ćelo!
v
Škode da bo pač nad tisoč, gospod kar nori od obupa . . . Tatov da je moralo biti večje število, kakih Šest najmanj ali pa še več, ker po dvorišču je vse polno sledov, in tuđi bi dva ali trije ne bili v stanu toliko pokrasti in odnesti . . . Odšli pa so tatje tu gori čez hribe, ker tam pod hosto je našel hlapec zabojček cigar, ki  so ga izgu-
bili- gotovo so biti  Hrvatje od onkraj granice . . .
Marka sliŠi vse to, sliši kakor iz zamolkle daljave, kajti v njegovi glavi buci in Šumi, megla mu lega na oči, in siromaku je, kakor da leti v poguben prepad . . .
Davno že je zapopadel vse! Lepa ženska ponoči — njo so tatovi poslali k njemu, in ona ga je zamamila in ga je zavodila, on pa ji je sledil kakor pijan in ves brezumen . . . O!
Strah, ki ga prevladuje, je res brezmejen.
Po pomagal mu ni nič. Tatov'niso dobili, ali Marka je izgubil službo in Še zaprt je bil zaradi zanemarjanja službe . . .
No, danes je izgubil že davno tuđi svojo kočo, svojo njivo in svoje dve kozi; danes je Marka berač in pijanec, službo nočnega čuvaj a na vaši pa opravlja zdaj drugi 5 ure sicer ne zna klicati tako čudovito kakor jo je zrial Marka, toda zelo je čujeČ in za njegove straže se ne zgodi v vaši nobena ponočna tatvina več, niti v najhajši temi ne.
Vipavski torbar.
Nepričakovane      ovire    pro vzročile so, da je izostal  rVip. torbar"
—  preteklo  soboto.    Usoda  je namreč hotela,   da je moral dosedanji redakter odložiti to častno raesto, ker — — no
—  molcimo. — ln slisal   se   je po Vi-pavskem glas :  „Ali torbar ja ne bo več ?" ■— In klerikalci so bili veseli. — Mene pa je objela velika žalost in sklenil sem polastiti  se   uredništva „torbe"   kar na svojo roko. To pa sem storil toliko raje, ker smatram te podatke za potrebne — našim vipavskim  razm.era.ui.   Da bi pa morda kdo krivo ne sodil, izjavlja pod-pisani,   da   ni   sedanje   uredništvo  niti visoko na hribu, niti uizko v dolini.
Torbar II.
S kakšnimi pošten jaki se nam je boriti, dokazalo je zopet vipavsko sodišče. V Podkraju živi inož, pravijo mu Sajevic. Ta Človek, o katerem nič več ne dvomimo, da ima v glavi mesto možgan kaj drugega — sajam podobnega — bil je obsojen že številnokrat radi — častikraje. Mož torej, ki bi moral zahvaliti Boga na golih kolenih, da ga vzlic njegovi hu-dobiji še živi, tožil je vrlega gospoda Trk mana, da mu je — Čujte! — ukradel neko verigo. Seveda se je izkazala ta obdolžitev kot popolnoma neutemeljena in katoliški Sajevec je sam kriv, da ga je "moral sedaj gospod Trkmau posaditi na — zatožno klop.
Jarkdop.
K a j je g r e h ? „Preljubi kristijan, greh je uekaj tako velikega, da bi ti tega ne mogel povedati niti sam Bog ne7 ker bi mu za to zmanjkalo besedi". Takega-le kozla je ustrelil neki govornik pri duhovnih vajah nekje na Vi-pavskem. — S katero lastnostjo božjo je prišel navskriž gospod pater?
Morda se vendar kdo dobi na svetu, ki ga bode zanimalo, da imamo tuđi na Colu — klerikalno po-sojilnico. „Bankirji" so sledeči „kniečki osrecevalci": colski mežnar, Lazar iz Vodič, Lokvar iz Polja, Lampe iz Višenj in — kaj pada — nunček Janček. — Samo Š e e n e g a pogrešamo v tej važni korporaciji, namreč — sanaborskega Dakselna in brez dvoma pade potem prav gotovo colska liberalna  ..Plevna".
Loc.
Šentvidski klerikalci bili so, ^akor čujemo, svoje zmage pri obein-skili volitvah (klerikalci 15, liberalci 11 obc. odbornikov) tako veseli, da so baje streljali v Orehovci z možnarji, ki slu-žijo za — streljanje zoper točo. Oe je to poeenjanje   dopadljivo   vsem Ijudem
—  nam je tuđi.
Katere so vecje — obcinske ali cerkvene doklade'? Cerkvene. Izračunali smo, da znašajo letos v neki vaši obcinske doklade 25" „, cerkvene pa 50" „ in to — brez hire, brez krstov, brez blagoslovov, brez porok, brez po-grebov, brez Očenašev, brez cerkvenih ofrov, brez fehtarije za škofove zavode.
—  Ali naj povemo kje?
Župnik Marčie, znani katoliški rkolfoktar", ki je iznašel znamenito vipavsko-kitajsko „špraho", je včasih poln rmuh'i in takrat ima rad tuđi svoje farane — za norca. Pred par dnevi je bil oznanil, da se bodo opravljale en dan vsakega meseca pobožnosti v čast
—  Marijinemu spočetju. Ljudje so prišli doloceni dan v cerkev; čakajo, Čakajo, a Marčiča   od nikoder,   od nikoder ni. Slednjič jim   vendar   nekdo   pove,   da danes ne bo nič, ker ima gospod opra-vek v Vipavi. — Ljudje pa so bili ne-
* voljni in čudili so se župnikovemu po-stopanju. — Mi pa pravimo: priđe Čas, ko bo še veliko slabše, kajti v vsako reč vtaknejo svoje nosove, le tam, kjer bi jih moralo naj bol j zanimati, so na-vadno najbolj površni ti — katoliški reformatorji.                             P a 1 s.
Neki klerikalec je pisal v „Vaterland", kakevelikanskevspehe je dosegla letos pri raznih obČinskih volitvah — klerikalna stranka. Nam drugi kraji nišo znani, a na Vipavskem vemo, da se ni skrčilo stevilo napred-njakov nikjer, obratno, povsod seje povećalo. Glede Sentvida, ki ga smatraj o klerikalci za tako važno pridobitev, da se eelo na Dunaju ž ujo babajo, pa ne rečemo za sedaj drugega, kakor po-čakajmo malo, kaj poreče — rekurz. Kdor boce kupiti slabo vino, naj gre v vipavski katoliški hram. Eden izmed mnogoterih vzrokov, radi katerih ne moremo priporočati te zadruge, je že to, da je njen načelnik Še vedno — petjotar. Ne trdimo sicer, da zadruga ne kupuje od kmetov tuđi kaj izvrstnega vina, a obče se mora reČi, da priđe iz vinarske zadruge med svet — najveČ mešanice. Opozarjamo torej vinske trgovce, da dobro „poku-Šajou, Če jih morda zanese slučajno pot tuđi v   to  nesrečno  katoliško klet.
—  Toliko z ozirom na tozadevni „Slo-venčev" inserat, ker se nam milo stori, da bi imel UrŠič   res  vsakega Človeka
—  za norca.                     Divtneš.
Med Vrh poljem in Vipavo, nekako v sredini pota, stoji zapuščena kapelica, ki pa je vsled slabega svojega stanja gotovo vernemu ljudstvu v po-hujšanje. Večkrat se je že govorilo, da se bo popravila, a ostalo je vselej le pri   besedah.    V   interesu   religiozitete
torej opozarjamo pred vsem gospoda vipavskega dekana, da postavi to važno zadevo, takole gotovi Četrtek na dnevni red dnhovniške konference. Mislimo, da bi bilo to Bogu veliko veliko bolj dopadljivo delo, kakor da se je trudil z ogujenim peklom in s smrdljivim sirom napraviti — katoliški občinski odbor. SreČna Vipava! Kakor čujemo, so sklenili tuđi vipavski klerikalci ustanoviti katoliško izobraževalno društvo. ResniČno nas je razveselila ta no vica, zato pa tuđi kličemo iz dna srca: „Vivat, tloreat, crescat — ad maiorem Dei gloriain!a Aineu.
Slovenskemu narodu!
Ko je pred 11. leti 166 redoljubov izdalo oklic za nabiranje prispevkov v ta namen, da se genijalnemu našemu pesniku dr. Franu Pre^ernu postavi v beli Ljubljani dostojen spomenik, bili so ti rodoljubi prepričani, da jim požrtvovalnost slovenskega naroda orno-goci odkriti spomenik ob stoletnici rojstva Prešernovega — leta 1900. Žal, da se to pričakovanje ni izpolntlo. Do-neski za spomenik prihajali so namreč tako poČasi, da je odbor tega leta sele mogel razpisati natečaj za najboljši osnutek ter — računajoč z nadaljnitni zbirkami — oddati izvršitev spomenika.
Leta je sedaj gotov in tuđi že v bron vlit. Delo je to do ma čega uinet-nika Ivana Zajca; delo, ki bode delalo Čast ne samo umetnikovemu imenu, temveČ vsemti narodu slovenskemu.
Odbor je želei spomenik postaviti že letos in odkriti ga ob vsesokolski slavnosti; onemogočeno mu je pa to vsled nedostajanja sredstev. Za postavljanje spomenika potreba je namreč še najmanj 25.000 K. Dokler se ta svota ne zbere, moral bo spomenik sli ranjen ostati v cesarski  livarni na Dunaju.
Zalostno bi bilo in slabo izpričevalo za našo narodno probujenost in zaved-nost, ko bi ta prehramba imela dolgo trajati. Saj je Preseren vsemu našemu slovstvu dal pravec, v katerem se sedaj razvija in vsled katerega smo stopili v vrsto prosvetljenih narodov.
Izpolnimo torej dolg hvaležnosti do njega! Res, da so narodni davki pri nas nenavadno veliki; a pri vsem tem nam ob količkaj dobri volji ne bode nemogoče zbrati v nekaterih me-secih nedostajajoČih 25.000 kron, ako se ves narod zave svoje dolžnosti. Ne smelo bi biti zavednega Slovenca, ki bi ne dal prispevka za Prešernov spomenik.
Z zaupnostjo se torej obrača odbor s prošnjo za prispevke do vseh Slo-vencev, ki čutijo, kaj smo dolžni spo-minu velikega našega pesnika. Naj ne bo letos ne javnega in ne zasebnega sestanka rodoljubov, da bi se na njem ne zbrala svotica za Prešernov spomenik; naj ne bode veselice, katera bi ne dala temu namenu primerne svotice. In če bode tako, dvigal se bode kmalu na najlepšem ljubljanskim trga v kratkem spomenik, bi bode vsakomur molče go-voril o zavednosti   slovenskega naroda.
V Ljubljani, dne 1«. sušca 1904. Simon Gregorčič      Josip Stritar
castna predsednika.
Ivan  Hribar, mestni župan itd.
predseduik.
dr. Ivan Tavčar, odvetnik itd. Rajko Perušek, c. kr. profesor
podpredsednika.
Fran Trdina, mestni knjigovodja
tajnik.
dr. Makso Pire, odvetnik
podtajnik.
dr. Josip Stare, c. kr. fin. prokurature
pristav
blagajnik.
Andrej Senekovič, c. kr. gim. ravnatelj
blagajnikov  namestnik.
Dnevne vesti
V Ljubljani,  18. maroa.
—  Osebne vesti. Trgovinsko ministrstvo je potrdilo izvolitov g. Jos. LenarčiČa predsednikom in g. Fran a Kollmanna podpredsednikom trgovske in obrt. zbornice Kranjske. — Sodni nad-svetnik pri tržaškem deželnem sodišču, Earol   Dejak, je   postal   predsednik ondotnega trgovinskega in pomorskega sodiŠča. Sodni svetnik  v   Gorici, Josip M i 1 o v č i č, je postal 8vetnik nadsodišČa v Trstu. Henrik C r u s i z, sodni svetnik v Trsta, je dobil naslov in značaj sod. nadsvetnika.
—  Bisaga na delu. li Pod-gorja   pri   Kamniku   smo dobili  na-slednje pismo:   »Ne  zamerite, da ae obraćamo  do  Vas.    Iz   našega kraja menda še nikoli ni bilo niĆ pisanoga ▼ Vašem listu.  Kdo naj bi pisal, ko nas kamniški duhovniki tako nadzoru j ej o, kakor kamence. Ali kar ne je pretečeni  teden   pri  nas  igodilo, je že vnebovpijoč greh. Takih stvari ni
veft mogoSe prenaiati. Žito Vas prosimo, ■prejmite našo pritoibo. Ta je umri neki Mttija Dolinšek, doma ii Rafolfi v brdskem okraju. Dolinšek je služil mnogo let za kravarja pri Kecelnu v Kamniku. Mož je bil uže njen. Ko je žena sedaj videla, da ni nobene pomoći, da bo mož umri, ga je nekega dne vpraŠala: »Matija, glej, ko si tako slab — povej, kje imaš tište šparkasne bukvice, na katere je ravno letos 26 let, kar je bilo naloženih 500 gld.« Na to vprašanje pa žena ni dobila odgovora. Drugi dan je zopet začela mož a spraševati: »Z% božjo voljo, Matija, kje bo čpir-kasne bukvice?« Dolgo časa ni dobila odgovora. Nazadnje je mož glu-boko zdihnil in napol glasno od govorit; »Ah — so že dobro spravljene.« In ko je žena le silila naj pove, kje da so bukvice, je moi re-kel: »D al sem buk viče nek e mu poštenomu gospodu, ki bo zame »večne maše« brat!« Žena ja strahu skoro omedlela. Tako dolgo let sta trpela in shranjevala, zdaj je pa vse izginilo v poŽrešni duhovniški bisagi. Uboga Žena je nagovarjala moža, naj popravi to nesrećo, ali bilo je vse zastonj — mol je umri, šparkasne bukvice pa ao ostale v bisagi. Tako se godi po deželi, koder ko-mandirajo duhovniki. Pri nas imamo premoine vašĆane, ali take ćasti le še ni bil deležen nobeden, da bi ga bili iz vaši nesli v Kamnik, kjer mu je bunkalo kakor papežu. Pa sa] si tuđi še nobeden ni dal vzeti vseh svojih prihrankov, kakor Matija Dolinšek. Tiati gospod, ki bo za Dolin-škov denar večne maše bral, se smeje, da je kmet še tako zabit, Doiioškovi oropani vdovi pa se delajo pajfievine po trebahu. Pa kaj bi se čudili, da duhovniki tako delajo, ko pa jim je škof v posebnem pastirskom listu naročil, naj nagovarjajo umirajoče ljudi, da kaj zapuste za Skotove zavode. O lutrskih duhovnikih, ćetudi so bolj revni kakor katoliški, se kaj takega nikdar ne slisi Kaj je Izve-ličar rekel apostolom? Rekel je:» Poj-dite po svetu in oznaaujte Ijudem božjo besedo.« Krist us pa ni re kel: »Pojdite po svetu pa lovite testamente in šparkasne bukvice.« — Božja beseda se že davno več ne oznanjuje, lov na testamente in šparkasne bukvice je pa tak, da je groza. Gospodje v Ljubljani, usmilite se vendar nas ubogih kmetov in pritožite se pri papežu in pri cesarju zaradi početja našega škefa in duhovnikov.     Pogrebec.
— Rožni venec — zdravilo proti     praiičjim     boleznim.
Te dni je bila pred nekim sodiŠčem na Dolenjskem, kjer ima Viljem Pfeifer svoje uajzvedtejše volilce, zanimiva ka-ženska obravnava. Zagovarjati se je imel neki clovek, ki je kmete na ta način goljufal, daje z molitvicami in s polaganjem rožnega venca izganjal bolezni iz svinj. Rabil je tuđi neko knjigo, v kateri so napisane ali natiskane različne kljuke7 povrh pa je v pragu izvrtal neko luknjo in vtaknil vanjo neko baje blagoslovljeno stvar« Pri tej šlep ariji je vedno posnemal geste duhovnikov, sploh pa zmerom na-stopal kot velik tercijal. Na razpravo je bilo klicauih vež Pfeiferjevih volilcev za priče. Ti kmetje so skušali „coper-nikau opravičevati in Še zdaj vzlic ob-sodbi so prepričani, da ima slepar čeznaravne moči. Izpovedali so; da so „copernika" klicali iz dalnjega kraja in mu plačevali nekaj manj, kakor plaČu-jejo v današnjih dragih časih — ko so se tuđi sv. maše in molitve znatno po-zdražile — gospodom župnikom in kaplanom, da zmolijo očenaške in Če-ščenasimarije za bolna živinČeta. Ali ni to skrajno žalosten pojav? V naših časih sredi Evrope, pa Žive ljadje, ki 80 na taki nizki stopnji? In s takimi rojaki hoČemo resiti slovensko narodnost, taki ljudje naj se zoperstavijo navalu omikanih nasprotnikov. In je-li res kako Čudo, da na taki nizki stopnji stojeČi ljadje, ki jih Že lahko kmetski „copernik" za norca ima, slepo hodijo za duhovniki. E, kaj hočemo, ko so naši duhovniki vzrok, da je ljudstvo še tako neumno. Naši duhovniki jemljejo od kmetov še po tri in Štiri desetice za  molitvice   za  ozdravljenja   bolnega
živinčeta. V knjigi r rituale roman umu so dotične molitvice tiskane poleg onih, g katerimi dabovniki izganjajo hudiče iz ljudi in iz živali. Kksorcizmi in druge take stvari, so v tej knjigi na-tančno popisane. Sploh je ta knjiga navodilo za katoliŠkega duhovnika, po-tijena je od papežev in po njej se duhovnik tuđi ravna. Sicer se tuđi najza-bitejši duhovnik na skrivnem smeje, kadar se pripravlja na „pananjeu h udica, izvrši pa to iz ganja uje [hudiča veudarj resno in svečano, kakor kak indijanski „Medicinmaan". Trcijali po-zuajo prav natančno to proceduro in časih se najde tuđi kak prebrisanec, ki zaene na svojo roko izvrsevati to obrt. Samo cenejši mora hiti kakor duhovnik, pa gre in še prav dobro. —
V  nekem drugem kraju iz Pfeiferjevega volilnega okrožja živi stara   šlepa ženska, ki hudiče iz ljudi   izganja. Kadar ta ženska hudiče „pana" se   trese vsa bajta.   Ženska   sama  je   takrat   kakor božastna.   V kočo pusti samo  kmetske ljudi in ti radi prihajajo in radi verja-mejo, če jim ženska pove,   da  je   kdo po hudiču obseden. Duhovniki  vedo to prav dobro, ali   tej   konkurenci   se   ne smejo   upreti,   ker bi se ti zabiti ljudje znali raztogotiti in bi nemara duhovnikom pri njih obrtu škodovali. Sicer pa so duhovniki   veseli, da jih   je   usoda postavila v kraje, kjer žive taki ljudje, kakor so ti Pfeiferjevi volilci, kajti vzlic konkurenci nese praznoverstvo še vedno lepe tisočake. Mi   pa   pravimo   vzpričo te prežalostne kulturne slike: Lieb  Va-terland, magst ruhig  sein  —  na  teh kulturnih sadovih spoznaš, kako blagoslovljeno je delovanje in nehanje tvojih duhovnikov, in kako izvrsten učitelj in vzgojitelj slovenskega   kmeta je ta duhovnik.
—  Usiljevanje  nemsčine
V  slovenske cerkve. Iz Do nazal se nam piše:   Za   gotovo Čujemo, da nameravate g. benefic i jat, vsako prvo nedeljo v meseca imeti za tu naseljene Nemce v naši cerkvi nemško pridigo. Kako   skrbite    za    dušni blagor svojih tirolskih   ovcic,    to  nas   naposled sicer prav   nič ne   briga, ali   da   bi  v   naši cerkvi kdo nemski pridigal, pa naj bo sam   škof   ali   papež,   tega   nikdar in nikoli ne dovoliuio! Ali se je mar zato uvedla ob nedeljah dopoldanska služba božje, da se po nji polagoma vtihotapi nemščina   na prižnicoV    In če   ste na-brali   g. beneficijat   pri Tirolcih   nekaj sto   kronic   za   ustanovitov  samostojne župnije na Goricici, ali so zaradi tega že dobili kaksne pravice do cerkve, ki je   stala   že   stoletja   prej,   predno   so Domžalci   sploh   vedeli,   da leži   daleČ od njih nekje v hribih tirolska dežela? Skažite se jim hvaležne,   kolikor  Vam drago, nihče Vam ne bo branil; a kjer se gre   za to, da   se spet  izpodmakne ena   izmed   opor,   na  katerih   še sloni slovenski   naš   živelj,   tu   bi   Vam   pa moČno svetovali, da poprej povprašate, kako mi mislimo,   kajti navada   je po svetu,   da   se   gospodar vpraša za svet in   do voljenje,   predno   se   z   njegovo stvarjo kaj zaČne. In mi mislimo tako, da v cerkvi na GoriČici nemških pridig ne bo! Še teh nam  je treba; do vrha dosti   je,    da   prenašamo   izzivanja   in psovke na zemlji, koder   Tirolec ne bi smel žugniti s prstom. Svarimo Vas, g. beneticijat, Se je   čas :  če hoČete imeti neomadeževano   svojo   narodno   zavest in žnpnijo kmalu pod streho, se morate radi ali   neradi ozirati   tuđi   na domaćine.    Povemo   Vam prav   zaupno,   da navadno na mig pokornim našim Ijudem ni   vse   prav   ko  to slišijo,   in   da   bi utegnili   zadrgniti   svoje   moŠnjičke, in župnije ne bo. Radi   Iju bega mira Vas prosimo,   pustite   to nesrečno   misel in ne kopljite si na  glavo težke odgovornosti in sovraštva!   Pomolite jim prat, in zagrabili bodo   za ćelo roko; Če bo ta   nemška   kolonija v  dosedanji   meri še nekaj let napredovala, se je bati, da borno    naposled    slovenski    Domžalci prišli   do   tje,   kamor   žele  priti sedaj naši nemŠki  soobčani,  namreč  do ene pridige v mesecu. In zakaj se dela vse tako pod roko, na tihem, g. bene ti cijatV Ali nas mislite   presenetiti,   ko   bi bilo za nas že prepozno, da bi se branili? Iz te moke   ne bo kruha,   a   Če bi ga le  poskusili   peči   g.   beneticijat,   tedaj lahko   pričakujete   od    vseh    pravih Domžalcev krepkega odpora. Caka gro-bišče   in caka   župnija,   ponavljamo še
enkrat! Ne trošite torej ognja med slamo in nikari ne sejte prepira! -Sicer pa prićakujemo, da nam odgo rite in pojasnite, koliko je resničnega na ljudski govorici. Stvar ni malenkostnu. če do konca sušca ne odgovorite, sma trali borno vse za resnično in poteuj izvajali posledice, ker imamo še vedno toliko narodne časti v sebi, da nam ni vseeno, ali naj Domžale ostanej» liomžale   ali  pa   postanejo   Domschale
Več občanov.
—   NajstrupenejHi   vipavski klerikalec   ali   Janez Saj u
vic iz Podkraja   --   je  zopet  obsojen Ni še dolgo temu,    da   jo   je   pošteno dobil po   svojih   obrekljivih   ustih, ker je   načelnika   gozdnega   odseka,   gosp. Alojzija   Kobala  lažnjivo   in   grdo   ob rekoval pri deželnem odboru. Toda  ta bridka izkušnja   pri tem farškem peto Uzniku ni rodila prav nič dobrih sadov. In Sajovic je ostal   tišti   nesramni   de Duncijant, kakršen je bil vse svoje preg Šnje dni. Samo,   da   si je sedaj izbra, drugega prijatelja za svoje podle ovatlb - I j in začel zopet   g.   Gregorju  Trkmanu, I bivšemu županu v Podkraju, krasti čaši  I in dobro ime.    Najprvo   ga  je   ovadil orožnikom,    da   mu   je   izmaknil   en* vozno verigo   in  jo   rabil   pri   svojem vozu.    Orožniki so   stvar   preiskali   im podučili Ivana   Sajovica,   da   t« ni re«, da naj    le   lepo   pusti   stvar   počivati Toda maščevalnost  »Sajovčeva ne pozu a prav nobenih mej.    In tako je Sajovi napravil   ovadbo   in   sicer   neposredno pri sodiščn, češ, da hoče svojo „ketujo nazaj itd.   Zoper g. Gregorja Trkmau a se je v istini   uvedla   kazenska   prei> kava radi   tatvine,   kakor se je to   ž * dvakrat v pretečenem letuedinol      j vsled Sajovčevih ovadb zgodilo    i Vendar je ta  kazeoska   rasprava,   pri    j kateri je bil g. Trkman seveda sijajn«   \ oproščen, dognala zopet samo to, daje I Ivan Sajovic zopet  enkrat iz  nepopia   L nega   svojega   sovraštva   oe sramu    I in nečuveno obrekoval enega^izmeu  I najuglednejših liberalnih inož v Podkraju   i Gregor Trkman je seveda udaril  nazaj in   tožil    Sajevca   radi   častikraje.    In včeraj je   ovaditelj Sajovic   zopet sedel na   zatožni   klopiei   in   se   začel   prav nedolžno-milo in jokavo zaguvarjati, da I; je   hotel   samo „ketnjo-   dobiti  i. t. d, | Za^štopnik g. Trkmana, dr. Konrad Vo- I dušek je predlagal, da se prečitajo ya\ I kazenski spisi o razpravah, ki so se i/   I vršile   zoper tožitelja  vsled  feajovl čevih ovadb, kar se je tuđi zgodilo  I Potem   pa je  poudarjal veliko  opravi  t Čenost, s katero danes Trkman zahteva  I da   se   preganjalec    kar    uajobČutnej   1 obsodi.   Kajti kdor svoje sovraštvo te^i ti s tako podlimi, neprestanim! in nesram   I nimi ovadbami, kakor to uganja Sajovi<  1 v Podkraju, ta ne zasluži nikake milosti I Sodnik je nato razglasil sodbo in obsod.  f klerikalca in   cerkvenega k 1 j     j Čarja   Ivana Sajovica  v ^00 kron al  I 20 dni zapora.    S pravično   kaznijo m | je tedaj   pošteno  stopilo  na   najgrŠi vi I najbolj   lažnjivi  jezik v Podkraju.    Vi. I g. Sajovic, pa se kmalu spreobrnite, č   I ne,  se Vam bo —   kakor vse kaže       I godilo vedno boljse   in labko se zgodi da Vam pravična roka božja povrne šc vse   tište   dobrote,   katere ste svoj Čas kot    Župan    izkazovali    revežem   IV: kraj c em.
— Iz Železnikov se nam piše Katoliško - klerikalni   časopisi   so  nekaj časa   sem   prenehali    pisati    iu   hvali u dobroto konzumnih društev za ljudđtvo Škot  je pred   dvemi   leti v pastirskem listu   priporočal   konzuuma  društva  n\ I zadruge.    Menda jih   sedaj ne bo već ker vidi, da so ta društva le v nearec* Ijudem. Okoristil se ni pri teh drnŠtvih noben   kmet,   niti   delavec.    Pri nas v Železnikih se   lahko  reče,   da je  imel samo   predsednik  konzumnega   društva dobiček   in   korist.    Ta   predsednik,   < imenom  Janez LotriČ,   po   domaće Re nove,  je bil   poprej preprost kovafc-de lavec,  ki je služil 70 kr. na dan.   K> je avanziral za predsednika, je dobival meseČne plače 30 gld. To plaćo ima še sedaj.   Predsednik je postal 1. 181*7. iu in od takrat ima v konzumnem društvu založenega 4000 K, kupil si je hišo za 1400 K, v Ljubljani Šola hčerko, ki ga gotovo stane do 30 K mesečno. Zraveu tega   se   ta   „gospod" predsednik praf imenitno   redi   in   ne   malokdaj diši ii
■V Da|j« v prilogi. ~^g
2. Priloga „Slovenskomu Narodu" št 64. dn6 18 marca 1904."
njegove hiše po peČenki. Iz tega je raz-ridno, da konzum za Renovca ni ravno ilaba stvar, toda druga je z ostalimi odi. Ti nimajo danes niti eno krono več premoŽenja kakor so ga imeli pred gedmimi leti, ko se je nstanovil konzum. PaČ pa je ie marsikdo zapravil v kon-zumu več*, kakor pa bi tako, ako bi ne bil vpisan t konzum. Pred enim tednom so zaslediii pri nas mlade tatiČe. 11 do lDletni fantiČi, sinovi pravih katoliških rnoi, so kradli cevi pri gosp. Leopoldu Globočniku in jih prodajali katoliškim Martinvrharjem. Sin predsednika kon-mmnega društva je tuđi zraven, ta je tuđi kradel denar iz predaleka v koii-zumnem društvu. Zares lepa katoliška vzgoja! Kaj bo rekel neki tišti slamni, se reče slavni JStrajnar? Ali bo kaj zlo grižavo gledal ? Štrajnar, kaj bo pa na zadnjo uro s takimi ljndmi? Kaj je bolj pregreŠno,  „Narod" brati ali krasti?
— Repertoir slovenskega giedalššča   Jutr, v s o b c t o ura g?u)    častn i   večer    prvi   tenor čaše    opere,    gosj-cd    St&nislav 0 r i t? 1 s k i  in  sicer  v Strausaovi ko-iviičai   operi   »C igan    baro n«,   ki so poje v tej   sezoni l a d n j i Č.    G. 0 r ž e 1 s k i je Ijubljeneo našega ob-einstva, saj je vri   pevec   in   marljiv član slovenske opere. Tekom sezone ie   pel   mnogo   velikih   in   napornih u cg  tako Oteila, Lenskega, Kudolfa, E>?iiborja, Janka, Petra Svačića, Vasea de   Gama,   Mds.nelli,   Feodcrja   Ži-danskega  in Bsrinkeva.    Većino teh ulog   je   moral   studirati   nanovo   in jih je pel pri nas prvič. Zato pa mu gotovo izreče slavno oDčiustvo   jutri S70J0 zahvalo za njegov trud! Kakor čujemo, se izkažs gospodu O r ž e ! -tkemu   priznanja   na  odru, kar ta č:an vsefeakor zasluži.
—  Učiteljska vest.   NaduČi-telj v Preserju g. Liko zar je   imenovan    voditeljem    salezijanske   sole   na Kakovniku.
—  Slovensko giedaiičče.
KorsČno je vt-i>dar s.cp^c eukrar. gostovala na ngž^m odru gospa Irmii Polako va N&stopila je v »tari iprri, v kateri smo jo že videli in vendar }a bil navai na gledališče tako veh-kanski, kakor le malofedaj. Vse poino ij'udi ni moglo dobiti v&topnic; mar« sikdo, ki sicer Bedi v prvih vrstah v parterju, se je> moral pri ti priiiki za dovoljiti 8 sedežem na galeriji. To pač kaže, kako popularna in priljubljena je gospa Poiakova, v kako pri jaznem sporninu jo ima ljubljansko giedališko občinstvo in kako se ve-seii na veak njen naetop In rts je bil pravi vžitek, prisostvovati sinoćni predstavi ljudske igre »O d stopnje do stopnje«, v kateri je gospa Po lakova igrala vlogo šiviije Jehoe. Ob* <Mnetvo jo je koj, ko je stopila Da ođer, pozdravilo z burnim plo3kanjem in to plosfcanje se je ponovilo po vsakem većjera prizoru, po vsakena kupletu in po vsakem dej*nju in ae koncem predstave epremenilo v pravo ovacijo. In gespa PolakGva je to tuđi v poini meri zaslužila. To je subrata, ki zna ćelo giedališče pokonoi spra viti. To je ohic, to je temperament, to je eleganca — se lahko reče. Ga. Pclako^a je iz Jeiice ustvarila pravi tip in ma znala dati pristen lokalni Jjubljaneki kolorit. I*totako velik uspeh kakor z igro, je inteia tuđi b pevbk.mi vicžkami, pri katerih se je izkazala re samo s bvoj'n* l<*pirn, zvonkim glasom, nego tuđi a fioim nuancrsnjem in pradnašanjem. Iz-kratka: gospa Poiakova je zepet tri-umfirala in splošna sodba je bila: Skoda, da tako redkofedaj gostuje. Poleg gospe PolakovB je imela naj-važnejšo vlogo gdč. Riickova. Iz-vedla jo je prav lepo in hvaievredno. Priznanje zasluži tuđi gosp. Lier. I Ostale vloge so manjšega pomeos, a uvedene bo bile vobče zadovoljtvo. Koncertno točke eu poleg gospe Po-i&kove pele gospa Glivarčeva, gdč. Kalivodova in g. Betetto, ti je zopet obudil obćno pozornost
— „O svetovnih  jezikih".
Kakor amo že javili, priredi »Splošno slov. žensko društvo« v ne-deljo, 20. t. m, točno ob 8 z večer v veliki dvorani »Meetnegadom«a velezanimivo predavanje »O sve tovnih j e z i k i h«, na katero opozar-latno iznova ljubljansko občinstvo. Predaval bo veliki učenjak, ruski državni svetnik, vseu6ilidčni profesor dr. Vinko šercl, katerega ime je že izza preišnjih predavanj *Splož Đega slov. žanskega društva« vsako r:;Ur v najprijetnejSem spominu. GoBp predavate.'j je prepotoval mnogo, li! no gro sveta, ki ga je gledal vedno in povaođ z odprtimi oAmi, prou6il Je teoreti^no in praktično velikansko fetevilo jezikov kulturnih ter nekulturnih narodov,  in ie sploh učenjak,
kakordnih ima evet malo. Zato je naravno, da vlada z* to njegovo predavanje vsepovaod najvedje lani-manje, tembolj, ker govori g. prof. dr. uerol najkrasnejdo slovenščioo. Vatop k predavanju je proti in vsakomur dovoljan.
— Koncert l9Glasb«n« Matice". OoAinstvu ae natnaujat da mora za nedeljo popoldne napo-vedani koncert zaradi n e p r i č •-kovanih zaprek od pasti? Od pade torej tuđi vaja pevskeg^a zbora, ki je bila na 11. uro v nedeljo dopoldne napovedana. Nasnanja se pa pevakemu zboru, da je pri hodnja peveka vaja v sredo, 23. marca, za ženski zborob x/»6. uri v Matici za m o 5 k i zbor psi ob  8.   uri.
—  Pevftko  diMiSttro ,Ljub-]janttc    priredi     zabavni    većer    na ć»8t  vsem  Pepcam ia  PepČkom jutri v soboto   19.  t.  na.  v   društveni   dvorani na Turj-nlkem tr^u št.  1.   Sjde-lujejo   tamburaši.    Začetek ob 7. uri zvečtr.  Vđtupiiiiia.   20 h.    —   Spored: Pr.   P«rjanfti2:    »Oj    8»ovenska    «ern Jjicact      moski     zbor;    P.     S.    Viihar: »Lunica«, mešan zbor;   Vinko Krek: »Dtkietu«, meški   zbor z bariton aa-mospevom;   C.  L6wf:    »Škotska   ba-lads«t s&niospev   ?■«   alt   s   spremije-vanjtm klavirja;  »Ž*ne 'z Iblane pred sodnijO«. burka v enern dejauju, spisa! * , *; cir. Ant. Schw^b: »Sianica«, moški 2Dor;   J. AtJaniČ:  »Lipa«,  me-š&ni   zbor;   H   Volarič:   »V   zvečtr«,
Imešfci zbor z bariton sanuc^pevom. — Slov. trgotsko dnuštvo „MerkuH1 opozar)^ gg. ćl^ne :n prijaielje društva še en&rat na današnje predavanje in zabavni večer, ki se vrši ob 9. uri zvečer v »Na-rodnem domu«.
—  Bolniško   in   podporno dnu&tvo pomožnih in  zasebnih uradnikov  za  Kranjsko ima v soboto, dne 26. marca t. 1. ob 8. uri zvečerv A a rov em stekle-nem   salonu svoj redni občoi zbor 8 prejšnim     dnevnim     redom.    Gospodje elani se uljudno pozivljejo, da  se tega občnega zbora polnoštevilno ude-leže. —
—  Zadruga kr-ojaćev, klo-bučarjev,     rokavičariev     in Bcpznarjev v Ljubljani ima svoj redni  občm   zbor  v  nedeljo,   dne 27. marca  1904   leta  ob  10  uri dopoidne v  gostilni   »pri    Kron^«    z   običajnim dnevnim redom. Ako bi slučajno zbor ne  bi!   sklepćen.   sklšče  at*    dru^i    na dan  10.  aprila  t.  i., ravnotam    in    ob isri uri, ne oziraje   se na Žtevilo  ns. vio&h Alanov.
—  Naučni miniater v raz« stavi slovenskih umetnikov.
V sređo »i je o(^ff(1*J r»zdtavu gio-veoskih umetnikov pri Mioheteju na Dar-aju naučni mitii^ter dr. pl. H*r-tel v spremstvu sekc>isk^^a načelnika Siadi^rja pl. Wo!ff^r8grtiaa Nftačno ministrstvo se je odlo&io nakupiti tele slike: Groharjevo »R*f;)j8ko polje«, Jakopićevo »Breza v jasen?« in J a ra u v a »Ampera«. Kakor se poroda, ao že prodane tuđi te le slike: Grobarjeva »Ziimka studij*«, Jakop^čeva j»Odpo čitek« in Jamova »Br^ze« Gr< i Harrach pa je kupil B^rnekerjev »Dekliški portreta.
—  Hrvadko drudtvo ,Koloc vabi dvojH ćlane na redni   društveni seotanek, ki bo v nedeljo dne 20. t. ro. v   društvenih   proBtorih   »Pri   črnem orlu« 7 Gospodskih  uiicah  št. 3   ob 8. uri zveder.
— Javna vinska pokusnja ihcoj,   v   pett-k,   od   7   do    10   ur* ivećer.
—  Društvo  sv. Jeronima v   Zagrebu   izda   letos:   1.   „Danieou, ihi8trovan koledar za 1905.; 2. Zgodo-vin8ko povest iz dobe tatarskih navalov pod   naslovom:   „Za   krst   časni   i slobodu   zlatnu";   to zanimivo povest je spiaal narodni učitelj Milutin Majer, znan po svojih iz vratnih  „Mn-čencih"   ki so  prevedeni   tuđi   na slovensko; 3 .„Pripoviesti   izhrvat-
I eke prošlosti" profesorja dr Radolfa Horvata; 4 „Pčelarstvo sa pokretnim saćem," spisal zagrebžki mestni učitelj Kvirin Broz. Tem stirim knji-gam se najbrže pridruži še peta. — Šv. Jeronima društvo, vztrajno delujoč na polju narodne prosvete, je vredno, da bi je podpiral vsak Slovenec. Sramotno je7 da se razširja med nami nemška „8t. Josef Bruderschaft", ustanovljena od celovbkega škofa za širjenje nemštva po naših pokrajinah — na stotine Slovencev se že nahaja v njenih vrsUh; a koliko jih je zapisanih v bra-tovski šentjeronimski družbi V Komaj par desetin! Društvo sv. Jeronima sprejeme dosmrtne člane za plaćo 10 kron in letnike za plačo ene krone do konca meseea sušca. Za poštarino naj se izvoli dodati po 20 vinarjev. Društveni poverjenik je trnovski župnik I. Vrhovnik v Ljubljani, njegov poobla-žčenec pa : gosp. Ivan BonaČ, tvorili čar in knjigovezec. Knjige izidejo meseea grudna.
—  rivalska surovost. D ^ nes je  prićel  v nade uredništvo neki gospod, ki nam je povedal o dogodku,
I kateri ae je primeril te dat v Dom tslab. Junaka tega 4narod** nt% veHfei oa  oiliDdrani   podlagi   ■tojeći   kl©-rikaleo vulgo Antonov io njegov pa* 0lork.   Iikasala  tta  avoje   juoailTO nad nekim peom.    Slari Antonom je psa drlal,  njegov   paatork  pa je ia-vrflil operaoijo.   Stvar je taka, da ae ne da railožiti.   Omenjamo dogodek samo mato, ker  kaše  živaUko  surovost klerikaloev,  ki jih  ikof in nje gov  Susterflid   proglaaata   sa   »naše dobro ljudstvo«. Žandarmerija je An tonova eeveda nasnanila sodn>ji.
—  9lPo2igal6ewa  hii".   li Kamnika se nam piae:   Nadi vrli di-letantje   so   nam   pretočeno   nedeljo zopet priredili lep večer. Vodatvo je bilo   v   rokah   neuraornega   režiser)» g. Josipa Stt>letat   ki   ja   dokazal, d« nau v tej stvari v  Kamniku  m mhČe kos.    Predstavljala   se je igra  »Požt galĆeva bči«.   Že dejatvo, da se rao rejo   pri   nas   uprizarjati večje in te žavnejša igref pove mnogo. Da 60 pa predstave jako dobre, zato gre v prvi vrati   čast   in   hvala   neinemu spolu, ki je vedno  nadlegovan,   naj  bi raje igr&l pod   klerikalno  firmo.   K»ko  ist-bjrno  so   naše   dilet&ntke,   se  je  po
kazalo pri nedeijski predstavi. Ne rmislitn nažttiti poasmeznih irneu nadih vrlih gođpic, ali vsem in vsaki bodi izrečeno toplo priznanje. Tuđi go* speidie so bili većinom:* na svojih rnebtih. Na& mtsstjane bi iskreno veselilo, če bi imeli večkrat kak tak VrČer. R%dt bi se jih udeleievati in marstkattri bi se tuli cdvadil huditi k tiatim neumnim pradrtAvam v preče; zadoiŽeoi hisi na trgu, kjer imajo skoro vsako nedetjo »tejntera, da bi vsaj cbreati mogli plačevati. Slavni £italniški odbjr   naj  bi to željo uva
|žeyai!                                     Ćuk.
— Ma Rudnem pri Selcih so se v gostilni GaŠperja Šmida, po doruače Matevža, dne 13. t. m. ob 9. uri zvecer stepli klerikalni fantje. Jožef Režen je s steklenico pive udaril po glavi Janeza Lotriča in ga težko po-skodoval. Takoj drugi dan je bil misijon v Selcih.
—   Prostovoljno    gasilno društvo v Begunjah pnr-di d  e 19.  cr»»rca  t. !.  v safona  *<. V. Šturma v Poljčah drMn^tično pr^dste^o. Uprizoriti ae igri »Doktor Hrib^ra  in »Hratranecc    Z^Četek    ob    7.   uri zveČer.
—  Žrebljarska zadruga v
Kropi. Na notico od 16. marca 1904 pod gorenjim zaglavjem, dobili smo danes od dobro podučene strani na-stopna pojasnila, katerim dajemo tu lojalno mesta :j „Žebljarska zadruga v Kropi se je res ustanovila nekako pred devetimi leti z namenom, da bi priskočila na pomoč na tleh ležeči železni obrti v Kropi in Kani ni gorici ter da bi z delom in zaslnikom odpomogla bed-nema prebivalstvn teh, nekdaj cvetoČih indnstrijalnih krajev. ImajoČa edino le ta Človeljnbni namen pred očna i, stala je od početka do danes izven naših strankarskih bojev ter je vselej odločno zavračala tuđi vsak peskns, da bi se zadrugo spravilo politično v službo ene ali druge stranke. S tega stališča pre-sojati je tad i izstop nekaterih zadružnih Članov, ki se je izvŠil leta 1902. Kakor /e zgoraj omenjeno, je bil in je Še edini amen zadruge, pomagati z delom in zaslažkom svojim zadražnikom, med '■atere spada dobra polovica vseh de-Uvcev v Kropi in skoro polovica de-iavcev v Kamnigorici. Vsled tega si res zadruga, ki se je ves čas morala boriti z oštro konknrenco, ni mogla na-kupiciti zakladov. Nikakor pa ni res, da bi bila zadruga danes pasivna, tem-vee je aktivna, kar bode dokazala bilanca za leto 1903, ki se bode v krat-kem zakonitim potom razglasila. Vsak korak ki ima namen, begati zadruŽnike, oškodovati zadružni kredit in s tem posredno koristiti konkurenci, se nikakor ne more odobravati. Kar se pa tiče podrobnosti in številk, katere so bile navedene v notici z dne 16. marca 1904, se bode pa našel na iste gotovo točen odgovor v bilanci. Če bi pa zadruga res ponebala, bi bila to največja ne-sreča za Kropo in Kamnogorico — vender pa pri sedanjem imovinskem stanja zadruge na to še misliti ni.
—  Iveia slovenskih štajerskih učiteljev in u6iteljic v Celju   ima   dne   5   april*   t. I. v Ćelu v Novih ulicah Št. 9. v I. nad-Btrop-u svnj prvi občni zbor. Pr?6etek točno   ob   pol   11   uri   z nasleđnjim eporeriom:  1  Porodilo upravnega odbora o doat*d*»njem drlovanju   2 »Kaj hoćemo«   (govori   gosp.   V. Strinšefc) 3   Vt)lit?e.    4    Eventualije   (predlogi
naj se pred zborovanjem izrofie odboru) Ker se gr* tu pokazati, da je »Zveza« res aktuvelne važnosti, je pad odveć Se posebej opozarjati b!o vensko učiteljstvo na Stajerskem, udeleiitt se tega zbora dira sterilne,e.
—  Umri   jw   v   proriSki   bolnici g   Iv»n   Koren,  učitelj v Mftvhinjah.
—  Švedski   kralj    Oskar priđe danes ali jutri popoldoe s posebnim vlakom iz Opatije  v   Postoj no, da si ogleda postojnsko jamo.
—  Tuđi tnžasfci Nemci de-monstrirajo.   Čedaa violimatinja
!M,a r i i a   H e r i t e ■ je priredila 16. t  m    kotcert   v   dvorani   Sohilkrje-v©ga draitva.   Nemci io demonitrati vno isottali.    Se   pad  de   nišo   po vi pel i na splofini kulturni nivd!
—  Laakožidovska hudob-nost«    »Picoolo«   poroda,  da •© je triai^a mestna  delegaoija  ie  dogovorila   z   nekim   bandnim   zavodom, da mu  proda  trg  pred   novim »Narodnim domom«. Delegacija hode, da se sa sida tiati prostor,   da bi »Na rodni   donr*«   bil   s   tem potisnjen   v stranaka ulice in isgubil   na  ugledu in na otaterijelni  vre^nosti.
—  V Voloski-Opatiji  je  bil
te dni v poslopju »Narodnega doma« otvorjen nov hotel »Liburnija«. V hoteJu je 34 elegantnih sob, ki so vse električno razsvetljenn in iroaio razgledi aa naorjf>. R-«t%cr<§cijO in hotel je prevzel g. L. M*saryk prej rrstavrater v »Narodnem domu« v Ljubljani
—  Pridobninski davek za leti 1904—1905- Posebna komisija za kODtingentuvanje   pridobninskega divka je svoje delo dognala.   Davek
fe  d")r>č>~n    2a    prihodnji  dve  leti  na 35,568 856   K.   O t   t»   svote O ci pad* na Kranjsko  459818   K   t.  j.    l-29v0 na Štajersko   1427 987   K   t. j   402<>0 in na KoroSko 483 811  K  t. j. 136«,0. Za  Kranjsko    zn  žajo    olajšave 4483 kron,   nai»protno    pa    eo   so   dohodki tiga dfivka   za 3.  razred    v  redovit!-&s.t:ixi okraju zv.žali za 10°/0 t j. 851 kron.
—  Izpred sodi46a- Kazenske
razprave pri takajšnjem dež. sodišču. Janez Aljaž, posestnik v Imenah je zveČer 1. svečana t. 1. pri Sv. Valburgi pred Žerovnikovo hišo grozil, „da mora gospodar še nocoj crkniti.u Aljaž je jezen na Žerovnika, ker ga je iztiral iz svoje go8tilne. Od tistega časa ma obdolženec ne da miru in mu vedno grozi. Ker se je izkazalo, da je bil obdolienec ob Času dejanja močno opit, ga je obsodilo sodisče le na 2 meseea zapora. 2) Matija Čeruivc, mesarski po-močnik iz Šmarja je vzel pri Ani Gore v Ljubljani bicikelj v vredaoati 1G0 K na posodo. Mesto da bi bil kolo last-nici vrnil, ga je prodal nekemu dru-gemu mesarskemu pomočniku pod pret-vezo, da gre v Ameriko, denar je pa zapravil. Vse to je obdolženec odkrito priznal-, obsojen je bil na 3 mesece ječe. 3) Franc Mihelič, tovarniški de-lavec v Zgor. Zadobrovi je dne 29. listopada popoldne lovskega čnvajaT ko je zasledoval dva lovska tata, ustavil, zagrabi) za suknjo, rekoč: nnikamor ne pojded za njima!1* pobral tuđi kameu, ter ga hotel žnjim udariti. Sele, ko ga je Čuvaj udaril s puškino cevjo, je od-skočil. Lovskima tatovoma je zaklical: „Laufschritt, bežita!1* kajti bil je eden izmed onih njegov oče, ter se je bal zanj, da bi ga zasačili. Kasneje je pred okrajnim godiŠčem kot priča zasli-Šan krivo izpovedal, da ne ve7 če je bil tišti dan njegov oče na lovu. Obso-je bil na 6 meseeev težke ječe. 4) Anton Križaj, delavec v Rovtah, je prišel dne 14. grudna m. 1. v Kavčičevo go-stilno v Cestah. Tam je bil tuđi njegov brat na katerega je jezen, ker je en-krat pred sodiŠčem proti njemu priČal ter je bil nato obsojen na 14 dni zapora. Takoj mu je začel groziti, „da bo še danes kri tekla1*, in kerjepostal tuđi drugim gostom nadležen, ga je Janez Rode tiral iz gostilne, pri Čemer ga je Križaj dvakrat sunil z nožem na-zaj in ga zadel v levo roke, ter ga težko poŠkodoval. Obdolženec, ki se je zagovarjal s pijanostjo, je bil obsojen na 15 mesecev teike ječe. 5) France Kocjan, tovarniški delavec iz Dobrunj, se je dne 9. vinotoka m. 1. pred Plav nikovo gostilno v Vevčah sprl zaradi ne&ega konja s poseetnikom Valentinom Peterca. Kar naenkrat je skoČil Kocjan v Peterco, ki je stekel, a Kocjan ga dohiti ter sune z nožem v glavo in v levi podlehti. Sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev ječe.
—   Nezgoda na električni zeleznici«   D&nes ob   '/412. u~< i*-^el 83  let stan  ».aa^biik  Aatin Čer-nivc nssproti Cadnove prodttjaln'ce v Preš^rnovih uljcah čez ceste«, ne me-neč se 2h zvonenje elekircoe^a voz>», ki   je   vozfl   z   M»rijine^a   tr^a  prct> pošti.    Ktr   je   gledal   proti   p-»ftti, je milili   veznik,   da   ne   bo   fiei fiez tir električne   ieleznic*',   marveć   mimo etivb« hranilnidnega poHlopjn, toda v hi u, ko je voz do njega pripeljal, je kremi n* ielezmčni tir in voi ga je podrl   na   tla   tako,   da  je ptdel pod voz io ee na levi atrani obraza in na levi roki znatno p išiođoval.    Prepe ljali   bo   ga z rcSnn*m   vozom  v de-ielno   bolnico.    Č^rnivc   olidi   in  vidi slabo.
—  Med  vajenci.   Včeraj popoldne sprti so  tso  Brr>Akvar|evi knji-goveški vajenoi   Karol Koprivo, Ivan Zupmnćič   in   Pavel Nedvrd  v delav moi   Po konfiauena   H^lu el<% Koprive m N^dved  (.r.čakaU Zup«n6>da v špi t»lt»kih ulioaii  in  ga je Koprivo nunil v   rebra,   Nedved   pt*   ga   je udarii  z
zsprtim   nittem  po  giav  in  ga   rnnil
—  Z voza  padel.    Oi   3 412 uri   ponoćii   se je  laletel  na franćtd kanskem mostu Gjakaraki hlapeo Jos.
Menoe, iUnujo6 na Opekarski e«sti dt. 5 a svojim vozom v tovorni voi posestnika Antona Kssteiioa ii 8as>-berjev s Uko silo, da so se pri n|e-govem voza slomila peresa in ja on padel i voza in se na levi nogi znatno poikodoval.
—  Pretep v jami za gra-moii Dtilavca Josip Ž^»nk, sUnojod na   Poljanski   cesti   št. 15   in  Martin Tacir,   stmnujoč   v  Streliikih   ulioah At 20, sta «e včeraj popoldce v mestni lami ob Vodovodni   cesti sprla in je Žgank   podrl   Tavčarja   na  tla in ga pretepel.   Taoar  je   na   glavi   in   na
obrazu ranjen
—  Popadljiv pea. V6eraj ive-čer   je   na   Doienjski   cesti   neki črn
debei pea popadel 2l , leta starega dečka Leopofda B jt Čaf se vsp* 1 pe) otroku in ga podri n& tla. Otrok ee j« pst* hudo preetrašil in je obolel. Gospod, katerega tast je bil pea, se j© odpeljal z električnim vozom v m*>8to. — Zaradi hudodelstva OSkrumbe je mestna policija vće-raj zvečer aretovala 16:etoega Aleksandra Pirkerja, sina znanega nem-dkrg« pletikarju Pirkerja, stanujočeg« na Stare eri trgu St 21 in ga izrodila deŽelni   s^dni|i.
—  Napad   nm  Sv. Jakoba
'trgu* Dmes ponoći ata na Sv. Jakoba trgu dva ponoČnjaba napad i a d^lavoa Ivana Kosa, aianujočega v Roinih uiicah št. 33, ga vrga na. tl» in ga z nogami osuvala. Kos ni pozna 1 napadalc«*v.
—  Ma Westfal*ko je odpoto-
valo   včeraj   100   delavce?.
—  Izgubljene   in   najdene
l*e£i. Nati»k»ric* Apolouija Hr^sovec, HtsnujoĆa na Re^ljevž cesti dt 12, je izgub>.la včeraj na poli po R^atjevi o+sti, čez Ce?arja Franca Jožefa ju-hile;ni most ia po Solakeir, drevc* redu do Mestneg« trga slat prat&n + diamact jm. — Postreikioj* L^opol-dina Ma)inovaky, stanujoć* v Wcl-f i vi h uiicah št 2, ;e naŠU včt-raj ▼ Vodfnaiu hramlniČĐO knjižico ;>o&tne hranilnic^
—  „Društvena godbaf< kon-certuje v sobuto  v   restavracijskib pro-storih   „Narodnega doma".
—  Tedenski izkaz o zdrav-stvenem   stanju   mestne občine ljubljanske od 6. do 12  marca 1904. $te-vilo    novorojencev    22    (s29'4°/'o#), mrtvorojenci 3, umrlih 23 (=3O8°/00), med nj i mi jih je   umrlo  za jetiko 4, za vcetjem sopiln'.h organov 3. vsled nezgode 1,   za   različnimi   boleznimi
15 Med nj im i je bilo tujc^v 9 (=391°0)l iz zavodov 12 (=521»0). Za infekcioznimi boleznimi su obo leli, in sicer za cšpicami 1, za škarlatioo 1, za tifuzocn 2, za vratioo 1, za užinom 3 osebe.
—  Oelovanje   mentne  po-eredovalnice     zm     delo      isi
Službe. Mestni tr^ St. 27, telefon Sievilku 99. Od 11. do 17. ra.rca je dela iskalo 16 moških in 33 ženskih usluibencev. Delo je bilo ponuđeno 13 moikim in 34 ženskim ualuibencem, v 36 sludajih se je delo sprejelo. Od 1. januarja do 17. marca je došlo 619 prosenj sa delo in 575 deloponudeb. V 362 slućajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj moski: 1 krojač, 1 vrtoar, 12 konjskih in kmetskih hlapoev; vajenci za trgovino, pe-karijo, pađaratvo; Ženske: 1 pro-dajalka medanega blaga, več nata-karie, 1 hotelska »obarica, 2 gospo-dinji, 2 fini sobarici, 7 deklic za vdato deiot 6 deki c k otrokom. — Službe idčejo moiki: 1 gra-sdinski oskrbnik, 1 hotelski »tuga, teć trgov^k h in pUftrmikih slug, 3 hidniki; ženske: prodajalke me aane in spccerijske stroke ter saćet* meet 2 blagajničarki, 4 ra£una;OČa natakance, već kuharto in sobario, 1 kolestautinja. Posredovanje stanova n j in me tečnih sob. Pismenim vprašanjem je priložiti zcamko za odgovor.
—  Hrvaske no viče. Proti-ruske    d e m on s tr aoi j ©    v    Zagrebu.    Vćeraj   bi   se   bila   morala vršiti v pravoslavni oerkvi   masa   za zmago ruakemu oružju.   Pravoslavni Š&of  Nikolić   pa   je    mado   zadoji trenotek    prepovedal     Napredni    iu srbski  đijaai so bih zbrani v vseuči-Itdću, odkoder so Mi na ulico. Dijaki St&rćevtet*ve   stranke   so   za^eh   demonstrante zasmrhovati, valed ćesar je nsstal pretep. Pomeje so se Star* ćevićevim dijskom pridružili tuđi de-latci ter klicali: »Proć i ruskim de-spotismom!« Polici|a je p >etjpala zelo providno,   vsled   česar   ni   pridlo  do hujSih posiedic.   Nihće ni bil areto* van. — Župnik Jeraeriič,   ki je presedel    zaradi    afer    v    Khuenovi dobi većisesedno jefio,  je   bil   včersj upuičen. Pred sodnim po^lcpjem ga je pricakovaU velika moož:ca ter mu priredila viharne ovaoi|e. — Hrva-ski   vseudiiišoniki    v    Prag i. Z»radi zadnjih    unajskih izg^redov in pristrtinske strogosti proft-8ur|a Wit tembauerja   je   odilo   ii   Orado«   20 brtaSk'h    vseučiiišćnikov    v   Prago. Tuđi hrvašfei tehniki se  selijo  sredi leta v Prago.
—  Prodajo „Slovenskoga ■aroda11 je nadalje  prevzela  gospa Marija S c h u t z, trafikentinja na postaji driavnega kolodvora v Pulju.
—   Najnovejae  novico.  —
Duhovniško m a š 6 e v a n j e nad tovarile m. V griko - kato lidkem kapitelju v Lvovu je hotel neki duhovnik zastrupiti kanonika P a k § i ć a. Pomešal mu je ▼ jed »trupa, tuđi v kozareo mu ga je na-troail. K sredi kanonik ni zavžil jedi, a iz kozaroa je pil njegov sorodnik Sohacti, ki je tuđi   kmaiu umri.
—  Bogat berač. Na Dunaju je umri bivši pismonoša Dresoher, ki   je   živel   kot   berač   ter   spal   na tleh.   Po njegovi smrti bo našli med starimi Časopisi vrednostnih papirjev za 45.000 K,  ki  jih   dobita   njegov« revna brat in sestra.
—    Volilna    pravica    za i e n s k e. Angledka zbornica je skle-nila z   veliko   većino   glasov,   da   se volilna   pravica    raztegne    tuđi    na ženske.
—   Rodbinska   drama.    V Vitkovoih na   Moravskem  je   umoril godec A. K>iž svoja   dva   otroka   in eebe, ker mu je nedavno umrla Žena in dvoje otrok   za   jetiko   ter   se   je bal, da mu ta   bolezen   pobere   tuđi zadnja dva otroka.
—  Vojvoda Kembridški, oiji sorodnik  angleške kraljeve rodbine, je umri 86   let   star.    Do   lan-skega leta je  bil   vrhovni   poveljmk acgleške arm&de.
—   Samomor    usmiljene sestre zaradi ljubezni.    Pri Dunajskem Novem meatu se je ustre-lila usmiljenka  Ana Žiška zaradi nearečne 1 ubezni.
*   Kako   papeži   kolnejo. Gesar Ludovik Bavarski se je bil 2a-meril papežu Ktemenu   VI.,  ker mu ni   stonl   po   volji  v   neki   posvetai zadevi.    Papež   je   proklel   cesarja s ■ledečo »molitvicoa:    »Ponizno   pro-e'mo   boijo   mogočnost,   naj   zdrobi Ludovikovo besnost, naj potlači nje govo ošabnost   ter   ga izroči v roke njegovim eovražnikom. Naj bi padel v nastavljeno   past,   ki   je   ne   vidi. Proklet bodi njegov prihod,   proklet njegov   odhod!    Gospod   ga    naj udari z b 1 a z n ost) o in si epo t o! Nebo naj izstrese svoje strele nad   njega!    Jaza    vsemogoćnega Boga in   sv. Petra  in Paviu   naj   se razvname prcti  njemu v tem in p ri hodnjem življenju. Zemlja naj sa bo juje proti njemu!    Odpre   naj   se zemlja ter  ga  živega   požre! Njegove   inr.e   nnj   se   pozabi  in  iz gine 8 sveta!    Vsi   elementi naj mu naaprotujejo! Njegovo stanovanje naj bode opustošeno!   Njegovi sinovi se naj  preteno ter   pridejo   pred njegovim!   očnu   sovražnikom   v roke,   ki jih naj uničijo! V treh mesecih mora odložiti  naslov iu ime  kralja   ali cesarja, vojvode ali spioh kakega dru-gega dostojanstva ter ne sme uprave, imena ah naslova nikakor več spre-jeti   brez   dovoljenja   apostolske stolice.« — Vendsur pa si takozvani   papežev   »Svllabua«   iz leta 1864.   drzne    navajui    stavek    (23) »Proklet   bodi,   kdor   trdi,   da bo rimski   papeži prekoračili naeje   svoje   oblasti  ter  pose gali v pravice linezov.«
*  Clani ruske carske rodbine na bojišću. Vehk* kneginja Olga,   sestra   ruefcesra   carja   se   je odločila,   da   gre   na bojišče ter pre Tzamo v Mandžunji   načelnistvo ru dečega   križa.    Veliki   knez   Boris, ■in  vel'kega kneza   Vladimira, je že odpotoval  na bojišče kot ataše  v ge nc-ralaem štabu admirala Aleksejeva. Njegov brat Ciril,  ki je mornarski častnik,   je   odsei   že   pred   njim na Dalmi  Vztok
* Doba velike naglice je naše stoletje. Seveda stoje Amerikanci v tem oziru na vrhuncu. Blizu Filadelfije bo nedavno v stirih urah postavili že-lezno eerkev, ki ima prostora za 200 oseb. V Mew Jersevu so postavili lani za stavo veliko delavnico za tesarje v 4V2 ure. Poslopje je dvonadstropno, ob-aega 8000 kvadratnih čevljev sveta ter je popolnoma leseno. Đelavnica je 80 devljev dolga, 50 čev. široko in 45 Čev. visoka. Pred določenim časom ništa smela biti niti dva kosa lesu, ražen okvirjev pri oknih in vratih. Se večja naglica se je dosegla v Cikagu v fa-brikaciji papirja. Ob osmih zjutraj so še rasla tri drevesa, na katerih so že tiskali večerne liste.
* Prodana nevetta. V Aradu sta se dva kmtčfca fanta po tegovala za bivšo Solsko tovarisico Margito Koosa. Deklica si je enega izmed nju izbrala ter se dala okli-cati. Zavrženi tekmeo je predlagal ■re£nemu ženinu, naj mu deklico od&topi za 100 gld. Ženin je zahte-▼«1 fie 15 gld. po7rbu za stroške, ker je bil deklico takoj k eebi vzel. Zaroka se je prekltoala ter sta se oklicala z novim ženinom. Kmalu pa se je sačel prvi keeati, da je deklico prodal, ker je prišel do prepri danja, da ne more brez nje živeti. Zaćel je deklioo zalezov&ti ter jo za-
kiinjati, naj se vrne zopet k njemu. Deklica pa mu je sugrotila, da bo svojemu novomu ženinu poredala, da ne drži pogodbe. To je ljubo-eumnega fonta tako razka&ilo, da je zabodel deklioi nož v tilnik ter je takoj umrla.
*  Vpliv alkohola na rast. Dr. Livanov ¥   Petrogradu   je   delal zanimive poskuse na doma&ih lajoih, kako   vpliva   kronično   zattruplje je e opojnimi   pijačami na razvoj orga nizma in posebno možgan.   Poskusi so pokazni«, da alkohol zelo zadriuje razvoj organitmov in moigan. Alko-holizem v rani  mladoili   ima   bu>še posledioe kot v poznejiih letib.   Te-lesna   teža    nazaduje   za   35    60*/,. Največ   izgube   trpe   pri   tem   koži, žleze in mišice.    Pa tuii pri ottahh orgaoih   nazadujeta   teža   in   obseg za 30%     Rast   kosti  na doigost za ottaja,   na   debelost   za   celih   13'/r
Splodna sestavioa možgan nazaduje 10—208;t. Todi v primeru na v»e strani bo možgani za 8 —12 •, maniji.
*  Drage obleko.   Možje  raz vajenih   žeusk.   v   kulturnih državah si gotovo na tihem žele, da bi živele njihove boljše polovice  kje v  deželi div-jakov,    češ,   da   bi  obleka   ne veljala toliko.    Ti   nazori   pa   so v marsičem napačai. Ravno v nekaterih   kraj ih Indije nosijo ženske ob slovesoih prilikah obleko, ki bi se zdela najbolj razvajeui evropski dami predraga. Obleka je napravljena   iz   kozlovega   usnja,   ki   je tako um etno  obdelano,   da  je   mehko kakor bombaž.    Mesto  Čipk so na ob-leki beli zobje plemenitega jelena. Taka obleka   velja   do   7000 K  našega   de-narja.   Naj draž ja   obleka  je   bila   raz-stavljena na ribiški razstavi v Londonu leta 1893.    Bil je   to   namreč  kraljev plašČ iz   Sandviških-otokov,   sestavljen iz   crnih,   rumeuih   in   rudečih   ptičjih pereš. Ftič,  ki je  morad  dati  rumeno perje, je   bil vsled tega popolnoma iz-trebljen.   Bil  je   že takrat tako redek, da so   rabili  poldrugo  stoletje,  preden so jih nalovili  zadostno   število.   Plašč se je cenil na 1,200.000 kron.
' Japonsko ateklaratvo. Japonska bo kmatu preplavila ćelo evropske trge s svojim steklom. V enem letu se je ustanovilo na Japon-skem 60 novih steklaren, tako da ima daod&nes 211 takih tovarn. Dosedaj se je ua JapDnsko uvaževaio ie tako zvano namizno steklo, v bodoče pa si bo tuii tako pteklo doma pride!o-valo Vladi \e namrać dovolila neki ■teklarni 1250000 K subvencije, a pogojem, da bo iivt žbala na leto 65 delavcev zase in 50 za vlado v ijdt-icvanju namiznega stekla. Vsak me-seo t*e mora v tej tovarni izdel&ti 80000 m* ramiznegd stekla. Poklicati se mora tuii 32 ateklarje* iz Evrope, da poučujejo  deiavce.
' Operacije w hipnozi. Aq-g'eški zđravnik dr. Fr**n* Atdrich v GlaptoRU je prvi, ki je iivršil veliko operacijo na osebi, ki ni bila uspavana z narkozo, temuć hipnotizirana Ta adravnik se je dolgo temeljito bavil a bpnozo. In ko so ga nedavno pokucali k neki dami, ki je imela nevarne stekhne v nogi, začel je z dovoijenjem njenega očeta na njtsj s hipnotićnimi poizkuai. Spravil jo je tako daleč, da je ostala pol ure hipnotizirana ter se ni prebudivša prav nič epominjala, kaj ae |e z njo godilo V tem stanju je bila tuli neobčutn* ter je ni naibujdi ropot spravil k zavesti. K operaciji je povabil vefi kirur^ov. Htpnotizovani dami je poreda), da ji bo odvzel n^go pod kolencrn Z^ame-jala se je glasno: »Dotro, Ie driite me z* roko!« Poloiiti so |o n& rr.izo ter ji zaće'i rezati nogo. Strežnc* j» ddjola bjlnioi moćno vino in vodo piti ter se ves čas z njo pogovarjala, Operiranka ni niti trenila z o6mi ter ni občutila najmanjše boledine Operacija se je donro posrećila ter j* sedaj ženska v ostmlem zdrava.
" Nekatcri izreki Leva Tolstega« Ako cepimo trdo klado, odakoći prvi udarec kakor od jefcla, in čiovek. misli, da je vse sekanje zaman, ter da ne bo ntkoli z đelem gotov, rilabo ja, ako se pojavi taka bojazen. Ako pa sekamo dalje, kmalu odmevajo udarci votlo. To znači, da udarci dobro tadevajo. 5t» neka) ud»r-cev in klada se razkolje. Ravno tako ae godi svetu s pravim kršćanstvom. Mislim na čaše, ko so udarci odleta valij takrat aem tuđi jaz mislil, da J« vae zaman. — D/a naČioa imamo za spoznavanje zunanjega sveta. Prvi način najsurovejsi način spoznanj«: s petimi ćuti. Potom tega spoznanja bi avet, ki ga pomamo, v na« ne naetal; bila bi to smednjava, ki bi nam dajala razlićn - občutke. Drugi način spoznavanja nas uči s samo ljubjem najprej same sebe in potem z Ijubezntjo k drugim stvaretvom ista ■poznavatiJufii t nas mislih prestaviti se v drugega čleveka, žival, rasthno, da ćelo v kamen. Na ta način spo-znavamo aestavo sveta. Ta naČm spoznavanja je to, kar imenujemo pesniŠki talent. To pa je ijubazen. Ista je praviaprav oboovitev motene enote vseh sttarstev. Ore iz Bene ia
preide zopet v drugo. V vse ae lahko priđe. To ae pravi: s Bogom, s v§em ■e združiti. — Vsako dobro delo je teiko in stane naporov; ako pa se n»por veČkrat obnovi, postane delo navada. — Resnično je Ie, kar je nevidno, nečutljivo, duševno. — Vst vidno in čutno ie Ie navidezno: je stvarstvo naith čutov. — Človek je drobec (zdrobljeno stevilo). Stevnik pomeni vrednost pred drugimi, ime novaleo pa mnenje o sanoem sebi. Noben človek ne more svojega stev-nika povezats vsak človek pa labko svoj imenovaleo zniža. In Čim manje misli o sebi, tem bol j se bliia idealu popolnogti
*  Japomkl vojni psi.   Po evropskem   načinu   so   Japonei   ćelo pie izučili za vojne namene ter ćelo kardelo   tako   izurjenib   psov   prtpe-Ijali v Čemulpo, odkoder se razpuste. Psi so v dveh cddelkih, ki so »odko-rakali«  proti reki Jalu. Na ovratniku nosijo usnjate torbice   ter   se   porab Ijdjo najveČ kot kurirji   Njihovi vež bilci trdijo,   da   psi   prav   dobro   po-znajo   uniforma   sovraŽnikov   in   prijateljev.    Z   lajanjem tuđi   takoj   na snanijo,   ako   je v blizini   kak   tujec, dočim so popolooma tiho, ako imajo izročiti kako naročilo. Iz vsega tega pa se vidi,   kako   premiiljeno   so   se pripravljali Japonci na vojno.
' teleznidki tlri iz usnja je najnovejse, kar spravljajo A ni eri Čant v promet. Odp&dki usnja pri čevljarjth in »adlarjih se fino zrne-Ijejo in stitnejo v oDlike. dtisek pa s^ labko uredi tako, da nova snot Še sprejme žebij^ ali pa postane tako trda. da ni mogoče v njo zabiti žeblja. Taki tiri so baje boljsi od želetnih in lesenib, ker ne zrlave niti ne razpokajo, ko se pnbtjajo v nje žablji. Preden so jih spravili v promet, posku^ali so jih d?e leti, ne da bi s* bili obrabili.
*   Ljubezen    —    bolezen. Neki   angtedki   zdr.ivnik   ući,   u<*   je tjubezen   bolezen.    Znafci  te bolazni so, da se človek za eden »predmeta posebno zanima, vkljub temu, da ima inorda na    azpolago   već ravno tako privlačnih predtuetov. Nadalje se kaže nagnenje za zaspano krotkost, kri aiii pogOBto v glavo, zmedenest v govor-jenju   in   mišljenju,   (i i han je narašča do zdihovanja, člo^ek   ni ma teka. ne spanoa.   V skrajnem  slučaju nasttpi ćelo   potreba   pesoikovanja    (v   tem sluča.u ne pesnenjn!) Ljubezen jt? na-iazljiva bolezen.   DostiKrat zadostuje dotik   r >k,   da se prenese, Desintek Gijska sredstva so se izkacala dosedaj kot brezuapešna. V ljubezen kot bo-lez»-n nihče ne veruje, dokier je sam ne izkusi. V marsičem je ta bolezen podobna revmstizmu. Tolažilno je p*, Ha te. bolezen   re  traja   gost tednov. Sredstva    za    zdravljenje   so:    Spra rmmba  podnebja ali  pa ljubezen do d^eh enako privlačnih oseb istočasno Najbolj  zanesljivo zdravilo, ki to bolezen korenito ozdravi pa je — zakon.
*  Jubilej.    Pred   skoro   petde-setimi lt?ti jt? feonstruir&I J. M. Smger res poraben   div&lni   stroj   in   narav noet Čudno   je,   v   kolikih   množinah in v kako različnih vratah   so   9e   v tem času razširili ti stroj;. Preko 18 mihjonov jih je  izđeUla   in   prodala Singerjeva,   ta   na   vaem   svetu   naj većja   tovarna   za   šivainc?   stroje   in jih je za 700   različnth   vrst spravila na evetovni   trg.    Originalni   Singer
j t> vi šivalni Btroji so kot don.ače orodje pri gospodinjstvu nenadornest Ijivi, Sij ve pač vsaka gospodin ja, da na takem stroju lahko najraziiu-vrstnejSe Btvari šiva, pa tuđi veze ali krpa. Naj torej vsakdo posebno pazi na ime: »Originalni S.ngerjev divalni stroja. Z* tovarnarje in obrt-n ke je na razpol&go za vse Ie mo goče namene sto različnih specialnih strojev; takth na eno Sivanko, pa. tuđi takih, ki šivajo z 12 Šivankami obenem Originalni Singerjevi šivalni stroji se lahko gonijo z nogo ali s katerokoli drugo silo, saj izdaluje ta naivečja tovarna na svetu slroje po 30 K vrednosti, pa tuđi take, ki ata-nejo čez 1000 K in ni je skoraj industrijske stroke, ki bi zanjo ne bila zgradila Singer & Comp. kakega epeoialnega stroja. Nadi avstrijski tovarnarji za perilo, obleko in oDutev se imajo zahvaliti SiDgerjevim strojeii , da morejo ■ konkurenco tako vspešno tekmovnti, ker delajo a temi stroji hitreje, lepše in vspedueje in hranijo s njimi denar in čas. Na A vatro Ograkem bo se okolo I. 1860. uvedh Singerjevi stroji in imajo ▼ vsakem veČjem mestu zaloge in so tukaj, kakor sicer po vsem svetu znani za najbo jle in prve vrste Si valne stroj e. TukafŠnja zaloga je v Ljubljani, na Sv   Petra cesti 8t. 4                     S 736
Telefonska in brzojavna poročila.
Rusko-japonska vojna.
Petrograd 18. marca. Ta-kajšnji listi potrjujejo, da smatra Rusija Korejo   kakor   vojujočo
se silo in kršiteljico obljubljene nevtralnosti ter da bo iz tega izvajala konsekvence.
London 18. marca.   Iz Šang haja se poroča,   da je  10. t. ra. pripeljalo    več    japonskih    ladij mnogo  moštva v Kinamfo.    V kratkem   priđe   tja   še   30   transportnih ladij, ki pripeljejo 20000 mož  V Ć e m u 1 p o priđe ta teden 2000 mož, 3000 pa sa jih še pri čakuje.
London  18   marca    Po izpo vedbah  cčividcev  dovažajo   vlaki neprestano   vsakovrstnih   živil   v Port Artur.    Popravljanje ladij se izvršuje z najvećjo naglico.   Port artursko posadko so Rusi pomnožili na 30 000 mož
London 18 marca. Reuterjev biro javlja iz Cifu. da je ruski razdiralec torpedov „Skori" pri vhodu v portarturski pristan za-del ob mino in zletel v zrak. Resili so se samo štirje možje.
London 18. marca. Manjši japanski oddelki se približujejo reki Jalu.
London 18 marca Rusi so zasedli korejsko mesto Jun čun. S Korejci ravnajo Rusi jako lepo.
London 18. marca. Iz Port Arturja so opazovali v dal ja vi 4 japonske topničarke in 1 križarko, ki pa so kmalu izginile iz vidika.
London 18. marca. VLdivo-stoška eskadra je baje odplula domov na Rusko, da poleti spremlja baltiško brodovje na Daljni Vztok.
Dunaj 18. marca. V današnji seji poslanske zbornice je trajalo čitanje predlogov ter inter-pelacij samo */* ure, potem se je začelo Čitanje petici] in pri vsaki peticiji glasovanje po imenih. Zbornica je jako slabo obiskana in nemške stranke se boje, da nastane vsak čas nesklepčnost.      g
Dunaj 18. marca. Današnje posvetovanje Ćehov, Jugoslovanov in Italijanov je trajalo dve uri. Udeležili so se posvetovanja: dr. Pacak, dr. Kramar, baron Malfatti, dr. Ricci, dr. Fer-jančič, Plantan, dr. Ploj, Spinčič, Š u kl je in dr Šu-steršič. Predsedoval je dr. Pacak, ki je v svojem odgovoru povdarjai, da bi bil modus vivendi med Itali ani in Jugoslovani dale-kosežnega historičnega pomena Razprave so se udeležili vsi ome njeni poslanci in soglasno se je povdarjalo, da bi bilo sporazum-ljenje mogoče. Pogajanja se bodo nadaljevala
Dunaj 18. marca. Iz poslanskih krogov se čuje, da je z bi i žanje Slovanov in Italijanov napravilo na najvišjern mestu silno slab utis.
Dunaj 18. marca. Daues opol-dne so se zopet sešli zastopniki Čebov, Jugoslovanov in Italijanov na skupno posveto vanje, da se ustvari modus vivendi in s stem zagotovi skupno politično delo.
Dunaj 18. marca Poslanca Berks in dr. Ferjančič sta bila danes s posebiio deputacijo pri železniškem ministru Witteku in sicer zastran železnice Kam-ni k-Polzeia.
Dunaj 18. marca. Nemske stranke so danes sklenile odgovoriti poljskemu klubu, ki je prevzel posredovanje med Cehi in med Nemci, dane raorejo sprejeti poljskih predlogov, češ, to ne gre, da bi se iz kompleksa vprašanj, iz katerih je sestavljen česko-nemski problem, iz trgala posamična vprašanja, vendar pa so Nemci pripravljeni, u a d a-ljevati pogajanja.
Dunaj 18. marca. Miaistrski predse<inik dr. Korber je bil danes v posebni avdijenci pri cesarju Dr. Korber baje namerava odrediti d^legacijske volitve že za to-rek, čemur pa odločno nasprotu-jejo nemške stranke
Brno 18  marca    Nemški di jaki so sinoči uprizorili veliko pan-geni; insko demonstracijo. Cehi so uprizorili protidemonstracijo.   Poli-
cija je morala demonstrante dva krat razgnati.   Nemci so pred ki pora   cesarja   Josipa  II   prepevali „ Vfacht am Rhein". Poslanec P r a-žak je prosil vlado,  naj prepove nemdkim   buršem   takoimenovani wbummeltf.
Budimpešta 18. marca Za ča^ni proračun se je danes po-poldne sprejel. S tem preneha ex lex-stanje.
Berolin 18. marca. Urednik „ Kreuzzeitung u ,[baron H a m m e r-stein, je umri.
Poslano*>
Gospodu Franu 6emažarjuv iup-nerau upravitelju v Vrabčah.
Pricnavam Vam   satno  to prednost, da dobro  razumete prctikrčan eko moralo: oko za oko in da znate tam,   kjer  se  Čutite   Bakrosanktnegra, agitirati   tako   kot   vsak   a^ent z zakrivljenim nosom za svojo robo. »Meni je   na   tem   toliko   kaknr   psu.   ki v  ' luno laje«, tak« gc b$se>de Knstovega naelednika   v   bolji   hisi   na prižntc!. Primnr« sicer niate mogli bolje« K^d^ti
Dolžite me, da ne posvećujem praznika in da ne priznavam niti božjih niti oerkvemb zapovedi. Ja/ pa trdim, da niaem prekrSil oiti ent izmedi boljih zapovedi in dasir/ivno zapoved: posvećuj praznik, tolmačim jaz Se stroijrt1. avet naj ti bo nele pr**7nik, smp%k vsak dac, vsak tre notek  ti  bodi del  većno^ti.
Kar se t če   cerkvenih zapovedi, je Vaša prva in kardnalna rm: trobi v  moj rog, bodi euienjski kler kal<-c vs«  drugo ti  bo privrženo, vue drugo je postranska stvar. V tem znamenju zrna tras.    Križ   Vam  je   Ie ornameiJ ornament tegd stremljenja,   aredtttvo v do^ego  neoirtejene oblasti.
Človek, dober ćlovek, Vam je postranska stvar, glavno Vam ie vera. M*ni pa r*vno nasprolno. V tem ae točimo, to priznavani. Dober filovek mi je prvo in prepričan senit da ima dober ćlovek vedno tuđi dobro vero, dečim slabemu človeku ne pomaga vaa njecrova vera nift . . . Zgt^di io blt?u   Veste jih tuđi Vi.
Sicer je v^b zaman   Midva se n^ razumeva. Zakaj?   Zato, ktr sem bil jaz oni, ki  je clomtl Vaš) &b<K>)utt.o moć, ki Vam je prišel dolat    konku rt>nco s Hohdnejaim blagom, ne ero je Vaše.   •Napredno-iiobr«iiev«!no dru štvo« Vas skeli.   Khj ne?   Pnzuajmu si to   Vee   dru^o,   kar se podtika, ;a neresnicK. Jei. Vas, di se n« Btnnja z  Vsmi  n^ptombirana većina.
Z B g^m!
Karol Škapin,
pravni k.
Vrabče, dne 8   marca 1904
*)  Za vsebino tega spisa jo urodniStvo odgovorno  Ie  toliko, kolikor doli>£a zakon
Avstrljska specijaliteta. Na želodcu bo .ehajoCim ljudem priporoCati je porabo|pri8t nega .,Moil-ov«»sa S**itllitz-prn«»kat4, ki je pre Bku&uno domaCe zdravilo in vpliva na želu dec krepilno ter pospeSilno na prebavljenje in Bicer z rastočim uspehom. Skatljica 2 K. Po poštnem povzetji ra7;po5ilja txD zdravi! ■ vsak dan lekarnar A MOLL, c in kr dvorni zalagatelj. DTTNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLLh»v pre parat, zaznamovan z varnostno zn&mko ir s podoisom.                                         B 8—4
B^Pfc^M '""^/r^F7^ u uporabljanajn" 1 ^^?S ^^" :< " vejSi eter „For H             1                      '   min*,   ki bo ga
^ _:f^ _^:J[ __  -■ -^-.: ---- _[y     Ž6 pOgO8tt)
^^=^:^"g-7 ^==~r-^f *  zdravniki   spo
m"           j^jfi              /     znali za ideal m
VI   ~m'^ftHi                delujoče sdravi
_   j^^^^-y /         /        lo proti nahodu
^ ^^v^^Š^        J        wForman"   je   -/
^^s^^^Bi   jŠ^        mentolom   klo-
^^^*    -JP-jb^              rovani eter meo
^   S "      ^\             thyla.    Za  laži i
\   \^    /j£             ^                 nahod naj ee
rJ^     ^3t^'\^...:::  i/p             uporablja   wPor
jjr        ^s^tefr^ž'jsjir                   manuva bata*
(pusica 4U vm ), za hujfti nahod pa »Furma nove paatile** (75 vm ) za vdihavanje s po močjo vdihavalne steklonice   Učmek je fra-panten, ćudovlt  in   zlastt  v   poretku   na hoda presenetljlv.    „Furmaii' »e dobiva v vsaki lekarni                                     1 5<iH- "
Častiti bralci   se   opozarjajo   na ir serat .Wilna-   (najnovejSe kostumno krili > firme MladJ  & Pu5 v Hrudimu, ki je xeK solidno izdelano  in ima valed  tega mnog,-odjemalcev    Dopisuje se v v«eh jezikih.
se mora paziti,   da »e rana iele takrat |k
polnoma zaceli, ku se je že odstranilo i/, nje vse nezdrave dele.   Kratku povedanc rana  se  mora  obvarovati   pred  vaako   ne snago   in   se   mora  uporabljati  sa  obvan> Tanje  pred   vnetjem  uredstvo,   ki  hladi   u. olajSuje bol. Staro, dubro domače sredatvr ki   k temu  dobro služi,  je  najbolj   znan-„prasko   do mače   mazilo"   ta   lekaroe B. Fragner, c. kr. dvorni založoik v iVagi. ki pa se dobiva tuđi v tuk&j&njih lekAni&h Glej inserat!                                                  a
Najođličnejde zdravnUkcavturitete rabij<»
rogiski „Sjrii-mlic11 — "^
kron. katarjih v požiralniku \ in bronhialnih  katarjih.         JL
3. Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 64, dne 18. marca 1904.
Mnogo denarja SSSS
obleke, bluze, trakove, nogavice, otro&ke obieke itd. itcT Pobarva ae brez truda v par minutah, uspeh je nepnčakovano lep in ne stane ekoraj niC, če rabite za to za^ gavarTbarviio zaTlago „ri^O^". Posku-snTTavitki po 20 h, originalni lončki vs^ke barve a 70 h (Crno in viSnjevo tegetthof-llau) 1U h večjC Poskusnl zavitkl so za-stonj, ker se za to založenih 20 h pri na-kupu originalnoga lončka odSteje.
^F li O X«     3031-n
(jodjetje    barvll    za    bla^o
Dunaj, VI., Wallgasse 34.
rY ^ S HH a^m m ■ bpB Bfl li fi L   I
redilno in krepilno sredstvo,
Redi kri, Jaci živce, pospešuje slast do jedi.
UHnirno    prefzkuiienot     oclllenl drAvnlhl fca prlporočajo za slabo srvne in prebolele ljudi in slabotne otroke. Na prodaj po vseh  lekarnah  in drogenjah, k:  prašek 100 gr   K 5—,  v tabletah  100 fcesov K 150 in v Čokoladnih  tabletah 100 kcsov K 1/80.    Posletliije  nalatie  za otroke.           2998-36
Vprašajte svojega zdrarnlku.
Ediiio čistilo za zobe brez klnlln >: so ga zđravniki preizkusili ia priporoCili : pristni
\natherin |
.   in kr. dvornega zobnega zdravnika   «lr. J. <-. Pop pa, Dunaj, XIII 6.
Pristen le v gori vpodobljeni steklenici višnievo franc. etiketo   zlat tisk) in mojo ■.rmojpo K 2.80, K 2 in Kl.
-Že več let rabim samo VaSo ustno in bno vodo „Anatherin" in se vselej, kadar v.-: je zmanjka, bojim, da me začno boleti '■•\q, ali da jih ćelo izgubim. Le Vaša ustna Jia. mi hrani zobe sveže in zdrave." A. pitalsa» veleposestnik.
,,Anatlierlti'* ereme za zobe  v !-:nčkih je kaj  prijetna  in   eobe   temeljito 'sti,  jih   ohranjuje  zdrave   in   svetlobele. icad po 60 vm.
Dobiva se v lekarnah in boljših trgovi-
kakor tndi  pri  F.  M.  Selim Itt  v
i ubijani.                          2966-10
Nič več kurjih očes
a podplatih, na prstih ali med njimi, če se
' SIBBBpPPBH^^^^^^^MH    patentov.
;|g§»|&^^^^            ^^^^H     makanja,
'■v^&vS^^^^^                  ^^^^H     mazil ali
■■."r^p^^T-v                      _^^J[     obližev.
stane došle] edino sredstvo za popolno od-pravljanje kurjih očes brez boleCin.
.argoi za na prate  ali podplate  po  1 K, za med prste 5V: vin.
:.zpošilja po povzetju a poStnino vred  ali iiiko, če se denar naprej posije, izdeiovalec
Viljem Runge ■ T'niniii s»x*l. Xoplicalt
Kulmerstr. Kalser v. Osterr.
-iznalca in zahvalna pisma pri izdelovalcu na ogled.                  737—1
Proti zobobofu in gnilobi zob
Izborno deluje dobro znana antiseptična
ielusine  ustna in zobna voda
ka:era otrdl dleano in odstranjuje neprljetno  sapo Iz umt.
± steklenie« z navodom 1 §L.
uielusine zobni prašek
1 »katljlea GO vln.
Razpogilja se vsak dan z obratno poSto. .        Edina zaloga. ==
Zaloga vseh prelzkuSenifc. zdra-vll, međic. ni 11, medicinaluih vin, specijalitet, najflnejšlh par-fiunov, kirurglonih obvez, sve-žih. mineralnili vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Leuste ka
y Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
pcleg novozgrajenega Fran Jožetovega
jubil, mosta               88—11
Zdraviiski
konjak
zajamčeno   pristni
vinski destilat pod
stalnim    kemiškim
nadzorstvom.
Destilerija
Camis I Stock
Trst-Barkovlje.
»/, steklenica K 5'—,  V« ste-
kleoice K 260. — Na prodaj v
boljSia trgovinah.    21
„Le Delice"'
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsođ.       671—2 Glavna zaloga; Puna], I., Predfjergassa 5.
Frideno- preparati
Edino pravi higiensKi preparati, fiziologično presku&eni, od zdravstvene oblasti preiekani,   spričevala  od  zdravnikov  in
visokih ariatokratov. Unu   tle   FritSetio   pure proti
gubam in hujšim nečistoBtim polti 5 kron |]au de l'rldeno liyslćnltftue
za gojenje polti.......5 kron
liti u  de  Frideno   double se
pri umivanju pridevlje vodi . . 5 kron Crnine de IVitl«*no . . 5 in 7 kron Poudre de Frideno ... 3 krone litnft voda........2  kroni
^(igienski preparati za otroke:
l Nina voda za otroke . . 1 krono Uab>-(r«lnie .... 1 krono 20 vin. lepotllna moka......80 vin.
Generalna zaloga .FRIDENO'
Dunaj, l.9 Graben 28.
Filialka: London.   Tovarna: Trst. ObŠirni cenikl zastonj.      664-1
Darila.
U^ravniBtvn naSega lista so poal^ : Za družbo sv. Clrfla In Metoda: Slovensko đelavsko pevsko društvo „SIaveca v Ljubljani 20 K, darovalo povodom sklepa občnega zbora z dne 27. fefcruvarja 1904 iz blagajniških prebitkov. — Živel „Slavecr ! — Naj bi ga posnemala razna naSa druStva!
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna  banka" v Ljubljani.
Dradni kurzi dunaj. borze 17. marca 1904.
KalOBbenl paplrjl.             ,   Đeaar   j   Blago
4 2°o majeva renta     .   .   .      99 70J    9990
4270 srebrna renta     .    .   .      99 «0    9980
4«.-0 avstr. kronska renta    . ;    9^-46!    99 65
*°/0     „     zlata          „        .    I»9l5i  11935
4°/0 ograka kronska „        .     9^05;    9825
4°/o        „      zlata         „          .     118'20j  llh'40
4°/0 posojilo dežele Kranjske     1OO-—!  100'76
4V,°o posojilo mesta Spljet     100*26   10125
*V,%       m            ,i      Zadei     100'-i  10n* -
4 Vo bos.-herc žel. pos. 1902 .  ICC-   1( 0 90
4° o CeSka dež. banka k. o.     .  , 100"—   100 25
4%       „       „         „      «.o-  ,_-   ! 100--   Ift)-30
41/tc/0 zet. pisma gal. d. hip. b.    101-50;  101*85 4\V/o  pest.   kom.  k.   o.  z ii           \
10°/0 pr......'  10570   10670
41',70zaat. pisma Innerst. hr. :  101'—   102.— 41///«     i,       «   ogrske cen. .;            !
dež. hr.     .....100-50   10120
^V/o z   Pis«  °ST   frp- ban«     100-10   10110 i1/*0 o obl- °Sr-  lokalnih že-               !
leznic d. dr.....lOO"—'  101*—
4V'o obi  ceSke ind. banke     100'fr t  101 — 1°'   prior. Trst-Poreč lok. žel. |l   98*5«
4°o prior. dol. žei.       .    .   .      99-50   100*—
3°;0     „      juž. žel. kup. Vi Vi     29760   299*60
4Vi°/oav8t. pos. za žel. p.o.    .     101'—   101'90
Srećke.
Srečke od 1. 1854 ....      15075    15176
,.....1860*/,      ...     1*1-   184-
„      „„ 1864    ....     258 -    262 -
„     tizske......     18660   16850
„     zem. kred.  I. emisije     25*5*—   303 60
„       „     II.     „       ; 288-   292-
„      ogr hip. banke    .          265—   269 —
„     srbske a frs. 100 — !   89 -     91 50
„     turSKe......     125 25   126 26
Baailika           sreCke    .    .    .       21" 10     2210
Kreditne             „        ...     463"—   473 —
InomoSke            „        ...       81"—     85-—
Krakovske          „         ...       78—     83-
Ljubljanske        „        ...       67'—     72 —
Avst. rud. križa,,         .    .    .       52—      64 —
Ogr.      „               .....       2886     29 85
Rudolfove            „         ...           70*—        77-
Salcburške          „        ...           77—        80*50
Dunajske kom. „        ...        503 —     513 —
De.'nlce.
Južne železnice       ....       80 —     81*—
Državne železnice   ....     63575   63675
Avatr.-ogrske banćne delnice   t6()4 —  1614
Avatr. kreditne banke    .   .  jj 638 75   H39 75
O^rske       ,.            „         .   •     766-    757 —
Živnostenske         „        .   .     249—   25r —
Premogokop v Mostu (Brtix)  I 63460  635 —
Alpinake montan    .    .    .    .   ! 4C675   4)775
Praske žel  indr. dr.   .   .   .    1895 — 1905 -
Rima-Murdnyi.....     471—    473- —
Trbovljske prem. družbe    .     361*       368 —
Avstr.  orožne   tovr. družbe     454—   458 —
ČeSke sladkorne družbe .    .     157 —   161-—
Valute.
C. kr. cekin......       11-34     1139
20 franki     ...*...       190«     19*11
20 n-.arke.......       2353     23.57
Sovereigns.......      24-~      2408
Marke........     11745   11765
LaSki bankovci.....       9515     9535
Rublji........     263 7fi   25175
Dolarji........|      484      6 —
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 18. marca 1904.
Termin.
PSenica za april .   .   .   .   za 60 kg E 818 „   okt. 1903  .         „  50  „   „  811 Rž            „   april      .    .    .    „    60   „   „   6 5*
Koruza   „   maj 1904   .   .     M  50   „   „  6-30 Oves       „maj   ....    „60 „  „ 547
Ef^litlr. 5 vin. ceneje.
Meteorologično poročilo.
filln« n«đ morjem »06-1.   Srađnjl naćal tlak 78«-0 mm
|  opazo- ^JJa   f £     Vetrovi      Nebo
2   ^Smm,   11___________
17   9. ZV     735 2        65  brezvetr.   oblačno
18   7.^     736 0        6 3     si. jug      oblačno SL pop. 734 7      12 0     si. jug     oblačno
Srednja  vCeraj&oja temperatura:   68°, aorm*le: 3-8°.   Mokrina w 84aimb :  00 mm.
Zahvala.
Za vsestransko izkazano sočute povodom bolezni in smrti ter aa mnogobrojno spremstvo k većnemu počitku našega prelju bega soproga, oCeta in brata
Pavla Weinbergerja
izrekamo vsem sorodnikom, prijate-liem in znancem najiskrenejšo zah^ alo. Pristojna zahvala bodi iz ečena na tem mesta p<eč. duhovSćini, slavnemu obć. zastopa zagorskemu in kotredeš kema, slav. kraj. šol. svetu zagorskemu, gg. uradnikom trboveljske družbe na čelu »im gosp. ravnatelj Wriessnig, c. kr. okr. Sol. nadzorniku g. Liud. Stiasnyju, gg. učiteljem in učiteljicam tukajšnje   in topliške sole.
NajprisrĆneje se tuđi zahvaljujemo telovadnemu društvu „Zagorski Sokol" za korporati no udeležho, BZ*gor-skernu pevskema klubu" za ganljive žalostinke, kakor tuđi vsem mnogobrojnim darovalcem prekrasnih vencev
Konćno bodi izražena vsem še enkrat najiskrenejša zahvala.          7&7
Zagorje ob Savi, 15. marca 1904.
Žalujoča rodbina VVeinberger.
Zahvala.
Povodom smrti našega iskreno Ijubjjenega nepozabnega brata, ozi-roma svaka in strica, gospoda
Frana Vidmarja
c. kr.  poStnega   komisarja
katerega nam je tako nepriCako-vano in prerano ugrabila ljuta uaoda, se Dam je na tej britki izgubi izrazilo od toliko strani odkritoarCno 8ožalje, da nas veže dolžnost tem potom izreci za primerne dokaze tolažilnega sočutja vsem surodni-kom, prijateljem in znancem svojo najpri8rčnejšo zahvalo.
Posebno se pa še zahvaljujemo dvornemu svetniku, visokorodnemu gospoda Moricu pl. F^llicettiju in vsem drugim gospodom urađaikom c. kr. poStnega ravnateljstva in postnega orada v Trstu za poklonjene vence in za tako mnogobrojno udeležbo pri pogrebu bla-gega ranjcega.
Osobito izrekamo na§o iskreno zahvalo tuđi c. kr. poštnemu komi-sarju gospodu dr Ivan Slejkotu, , kateri nas je s svojo tolažbo in z dobnmi nasveti tako požrtvovalno podp»ral v bolezni in po smrti biagopokojnikovi ter nam bil res tolažba in težilo v teh britkih urah.
Ljubljana,   16. marca 1904. 768          Žalujoći ostali.
MATTONI-JEVA
GIESSHUBLER
naravna
alkalićna kiselica
katera je kot zdravilni vrelec Že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal i' prebavil, pri protinu, želodčnem in rnehurnem kataru. Izvrstna je za otroke, I rebolele in mej nosečnoatjo.           6—3
fi'jboljša dijetetična in osveževalrra pijaca.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
"Potnik
špeceriJ8ke stroke ki lahko dokaže da je potoval po Kranjski,  se  išče.
Ponudbe pod ,G-ewandter Rei-sender'1 poste restante.                    779
2ju%>tjana
dzcrocznovc  iiticc   9
uljudno   tta vita iv ta ta.   £a   so
# m iw po-fetie-
781—1        sa^tonj in fcanfio.
Preklic
Podpisani prekličem, ako sera iz-rekel kako žaljivo besedo čez gospoda Kolenca, restavraterja na GoriČanab, ker nič slabega ma ne morem dokazati. ,
766                         Ivan Stare.
Sprejmejo se         760
šivilje
pri A. Singer
G-ospod-slse  -o-lice -4.
Išče se
spreten Hoirist
vešč alovenskega in nemškega jezika in izvežban v dvostavnem knjigovodstvu. Pismene, s spričevali v prepisih opremljene ponudbe naj se pošiljajo upravništvu „Slovenskega Naroda" pod „Komptoirist".                                  780
Zastopnika
za Kranjsko iŠČe proti proviziji tovarna za steklo.
Gospodje, ki so te stroke vajeni in pri odjemalcib že uvedeni, naj pos-ljejo ponudbe upravništvu „Slov. Naroda"  pod flD. D.11                       776-1
Dobro ohranjen
glasovir
se kupi            771
proti takojšnjemu plačilu
Kdo? Pove uprav. „Slov. Naroda".
Hitra uplaja!
4  pari  čevljev  za  2 gld. 5o kr.
Vsled nakupa velike množine obuval se od-daja le malo Časa po mzki ceni: 1 par moftkih in 1 par ženskih čevljev z jermeni, rujavih ali Črnih z dobro zbitimi, trdnimi podplati, dalje 1 par moSkih in 1 par ženskih modnih čevJjev, vsi 4 pari zelo elegantno opremljeni, zelo lični in lahki Ve-likost v centimetnh Vsi 4 pari stanejo le gld. 250. PoSilia prr-ti povzetju ali pred-p!ačilu II. «A(IITFIJt ra?potl. IJalnlra obutal, krukuro 1.». Za-rrena dovoljena, povrne se tuđi brez ovir denar                                                   7b7
Pozor!
Naznanjam, da kupujem maklenov, gabro^ ia mocea les. Omenjeni les mora biti ravan, brez grč in ne pod 20 cm premerne debelosti, — hruškov in jelšev les, a ne pod 25 cm. Dolgost brez pomena Za debelejsa debla se primerno več plača.                       784—1
VVilliam Prym
tvornica za lesene izdelke na Polzeli. ____________(Heilenstein).____________
Več sto divjih
tatanjfiv
krepko drevje za drevo-
rede in nasade
i in a ii a proda j
tržko oskrbtlištvo
v Postoj ni.    775.!
150.000
iii;i n\ j i
prve in druge koš uje domaših travnikovl
se proda. I
Več ge izvc pri Iliji Pnedovićul
v Ljubljani, Ambrožev tr^ 8t. 7.          I
Preklic.
Podpisani preklieem, kar sem ža-ljivega govoril o gospodični učiteljici na Hori,   ker  jaz   nič  slabega  ne vem
0  njej in njeni  družini.
765                        Ivan Stare.
Izjava.
V zadevi Reze Papež odgovarjam le toliko, da je ona vso stvar po svoji stari navadi zasukala — ali istine ni navedla; zavija naj kakor hoče, preklicati pa nimara jaz uičesar. To so moje zadnje besede!
Šmartno   pri  Litiji. 763                      Fr* Juvan ml.
Kiti ni sliti
se prevzemajo v snaženje, in moderniziranje  na   Resljevl   cesti   6t. 22.
786                 C. Brilli.
StavbišfifT
nasproti krakovske kapelice, na vogalu, s 251etno prostostjo davka, kakur tuđi kamenje je na prodaj.
Več pove A. Derganc, brivec v Ljubljani.                                 787   1
iSiiii
z dobrimi spričevali sprejme
Franc  Benedičič
urar                        tot*U    4
v   Škofji    Loki    na   Clavnem   trgu.
Gostilno
na lepem prostoru v blizini blejskega kolodvora, kjer dela sedaj velika množina delavcev v tunelu in kolodvoru
odđa takoj
pod ngodnimi pogoji                          777
Ivan  Rus na  Bledu.
najstarej^a ljubljanska
posrenovaimca sianovan; in siužeb
G. FLUX
Gcsposke ul'ce št 6     758
prlporofH   In   namciifii   le bciljivr
službe iskajoče vsake vrste
za IJublJnno In dru^oil. Poliilna luk.Mj. — .\atMiic>tie|t» v |ilHitrnl. — VeitiiiH    I ti    U«»lll4or   hioziio   lillrti
poiilrczba /u«;ulu\ljeiia.
¥ komptoir;
se iS^P za takoj šnj i vat p deklica »M mož, ki zna perfektno9 brez
pogrešku  >n   pnu< Iooiiih  s^nti■■Ntr'j'U)
hrvatsko, slovensko in nemsko korespondirati; **t»-n.'^r-ii e zmožni tmajo prtdn 8t. — O^iralo s** br> le na take, ki so bih že dli^ fl*** v - n^ki s'uibi. Ponudbe b fotografijo z navedbo ibht^vant* plać-* in rtft-rencami   nai  a**  n»«iovi|o   na:
Jcllcr, Stubica9 hrvatsko.
Čudovita navost!
325 komadov za 1 gld. 95 kr.
Krasna ura z jako lepo verižico, točna idoča, za katero se da.e dveletria garancija. Velikolepa Laterna magfca s 25 krasnim! podobaml. 1 jako tina kravatna igla a aicnli bnljantom, 1 krasen kolije iz urieiitbiserov, patentni zaklep, najmoderneji nakit za dame,
1  fin usnjatJ mofinjtCek, jako   elepanrni na-stavok  za  smutke    I   garnitura  ff. double-vJatih manSetnih in srajčnih sumbo?,   1 ff, žepni nožec, 1 tf toaletni- zrcalo, belg steklo v etuiju, 2U pređmeto? za dopi»ovanje in fi© 2OO raznih komadov, vse, kar se  potrebuje v hi5i.    Krasnih  3ii5 kuinad»»v z aro,   ki  ie sama tega denarja vredna, poSilja proti poSt-nemu povzetju za 1 gld. 95 kr. razpoSUjaJnica
S. Kohane, Krakovo
Ako ne ugaja, se denar vrno.       788

Dobro ohritnjen    2
omnibus
za 10 oseb  je  napredaj.   —   Pojasnila
daje Jožef Kinn,   sedlar v Postojni,
Kjer se omnibus tuđi lahko ogleda.
Ueenca
—   v   trgovino   z   mešanim blagom   —
sprejme  takoj   754 2
Alojzij Jerančic v Ljubljani.
Iz proste roke se proda lepa
novozgrajeua Irisa
v Zerovnici na Gorenjskem z 10 sobami, 200 korakov od železniske po staje, pripravna za vsako ol>rt in posebno lepa in priinerna za Ietovišearje. Natančneje se poizve pri Mariji Vovk v  Mostah   št.  9.                  747—2
lita site
3 in 41etne, vzgojene v visine 1000 m nad morjem se oddajajo s postaje Trbovlje za eeuo 4 oziroma h K za 1000 kosov.                                    633—3
Naročila sprejema
M. Kirchschlager  v   Ljubljani.
V Planini pri Sevnici
se   ceno   proda    lepo   zemljišee
z  novo z^radbo  in  kmetijskim orodjem. Lepa in zdrava lega. — Takoj je plaćati  100  gUl.7  ostanek  po   dogovoru.
Pismene ponudbe naj se naslavljajo : Vciova Marija Wolldo v Planini pri Sevnici št. 49.              730-3
za postelje in puh
priporeča po najnižjih cenah
F. HITI    B-u
Zrmanja naročila se točno izvršujejo.
Zaradi opustitve trgovine na
Koroškem se vsa           ;
1 1
taiioj   ceno  proda«
Oprava obstoji iz portala 2 8 zrcalnimi šipami, pri vhodu 2 zrcalni sipi, 1 delikatesna miza pudel) z marmonato ploščo, kakor tuđi vse štelaže in omare za manufakturijo in galanterijo. Od portala pošljem lahko podobo. — Vpraša se pri Ivanu Jasser, Vrba na Vrbskem jezeru. (Velden a. AVurthcrseej.               Gb2-6
Ot> IjaUcrsuaimoTcni drevoredu.
Od sobote, dne 19. marca dalje
ie   malo  časa
orijentalski dresurni
športni cirkus
nad 100 živali: ponijev, opic, psov, oslov itd.
lUrhVrt f       Smejal se bos in moraš ■ »vlVvJ ■                 se smejati!
Cene prostorom: I. proster 80 vin.. II. prostor 60 vin., JI I. prostor 40 vin , sto-jišč«1 20 "vin. — Otroci plačajo na vseh sto-jiSCih polovico. Blagajna 8e otvori vsakokrat pol ure pred zaCetkom predstave.
Za mnogobrojen poeet prosi z velespo-štovanjem
770                        H. Prechtl.
Vabilo
na
deseti redni občni zbor
Posojilnice za II. Bistriški okraj
registrovane zadruge z necmejeno zavezo
kateri se bo vrsil w uradnici  v  Trnovem
dne 30. marca 1004 ob 3. uri popoldne
DNEVNI RED:
1.  Poročilo načelstva
2.  PoroCilo in nasveti nadzoratva.
3.  Odobritev letnega računa za  1. 1903.
4.  Volitev načelatva in nadzorstva. b. SlučajnoBti.
Ako bi ta obCni zbor ne bil sklepCen, vršil Be bode 1 uro pozneje drugi občni jsbor, kateri bo sklepa! brezpogojno.
772                            Načelstvo.
Kdor trpi na pađavici, krCih in drugih živč-
nih bolezrjih, naj zahteva o tem brošuro, ki
jo zsstoDj in poStnine prosto razpofiiija
l>rlv.   $?liwaneii-Apotliel&*
Frankl'urt a. Jtl.        541-4
Kontoristinja
zraožna   slovenskegti   in   nemškega   jezika, išče primerne službe.
Ponudbe   pod  „Kont oris tinja"
na npravništvo nSl. Narodau*       746—2
Zahtevajte Ie
čistilni ekstrakt
Globus
kakor ga kaže ta podoba
X    ĐiiTr^-    S AlleininenS.
fv^^.ć-u i^Si^ur icht mit M pSf   .   , *<;hur2i^firmaH.5lebiiy«
ker se ponuja         2 510—2 mnogo malovrednih
possnetltov.
Fritz Schulz jun.
Act.-Ges., Eger und Leipzig.
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
!       Ljubljana, Rimska cesta IV II
priporoča svojo bogato zalogo novih    j in že rabljenih        2^7—8
i                                             _                            i
! I___________________I;
Mediiarodoa panorama.
v Ljubljani — Pogačarjev trg.
Fotdplastični umetni zavod I. vrste.
Svetovnoznana po neprekosljivi plastiki, perspektivi in barvah.
Potovanje po vsem svetu v po Ini  resničnosti
V soboto, 19. marca I9G4: zadnji dan  razsiave:
Moravska Švica.
Od  nedelje, 20.   marca   1904 ■ do seboie,  26. merca   I9O4: ■
tmnm*xu»utm\*\ iwiiwii   i ■ ■ ■■■! ■■.....■■iimm iii imiwiibi_wb   |
!
Momentni prizori dohoda
cesarja Franca Jožefa I.
v Berolin dne 4, maja 1000,
Interesantne    stereo-slike   kažejo   to     j krasno serijo   v bajni plastiki,   perspek-  \ tivt    in    prirodni    resničnosti,    kakor   /ih slikar    ne   more   naslikati.     Vsak   teden obišče   na   tisoče   abonentov   ta   umetni zavod.                             i
Serija 40 vin.    Otroci 20 vin.      ; 6 serij 2 K.         IO serij 3 K.
Za sole in društva znižana vstopnina.
TnuU dnn —   I«uli oh ia#*«lclj«li In
|ir»Aitil4ili —   otlprto  od O. «lo 19.
ure dopoldn«   In «»cl   9. tlo 9. utg
l»oiiolci*!«».
Z odličnim spoStovanjem
7G i              rav n.a.t elJstTro.
i   R1VIER/1- i 1   V1JOL1CE   I
I PRAVI VIJOUČNl  QUH  |v
I/J.M0TSCH&C2 1
AVGUSTREPICI
sođar        12
Ljubljana, Kolezijske ulice 16
(•v   I1 r aa. o *v e 23a.)
izdeluje,   prodaja  in   popravlja
vsakovrstne
O3ST »Ode "3tB
po niijnt^jlfti efiialft.
Prodaja stare vinske sode.
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
(tik    glavne     prodajalne na   voglu).
Največja zaloga
klobukom
najnovejše   fa9one.
Prodaja na drobno In debelo.
C2Z<pz     l'«ulki   l»rt^z|>lHruo.     ^^S^O
Glavna trgovina:
Stari trg štev. 21.
Pekarija
in slaščičsrna
J. ZALAZNIK
?itijatke •
Glavni trg 6
in
Sv. Petra cesta 26
| Avg. Apela
Ljubljana
Dunajska cesta št. 13.
Velika zaloga
stektenine,  porce-
lana, svetitk, zrcal,
šip itd. itd.
! Stektenice, kozarci, vrčki itd.
po najnižjih cenah.
Dve stanovanji
v I. nađstropju, (ibstoječi iz ?> sob, kabiuje i u pritikliu se s 1. majem 1.1. oddasta.                                         724  3
Vpraša se  na  Sv.   Petra   nasipu št. 37, I. nadstr.! popoluđue.
s= Agentje =s
ki se bote pečati s prodajanjem*" oe-kega razširjene^a predmeta se iščejo po vseh občlnah proti gotovi plači in visoki proviziji.                   72t   5
Ponudbe   na:   Arnest   Agular, Budapest, VII., Josefsring 16.
Poskusite
y^^^,   pristni
$[£biw  rastlinski
^^m^ Elnrinn*
aBa.^^^v^^l           Po okasn in zdra-
/K&SgEagaf.,,,          vem t,gin^u prvak
VarBtvena znamka.              likerjev.
Ogreva In oilvlja f\o, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanjo.
Lastnifc:                                          6—64
EDMUND KAVCIC, Ljubljana.
Vzurci^8e rađovoljno dajejo trezplaCno.
Kje »lom j© moj,
Kjt^ dom jt." moj ?
Tam k.)er Cvekov brinove tefe,
K'terga on nam sam I«? peć«*,
Tam preljub* mi dom je moj!
BŽS" o<3. leta, ieee. sa "ga Bergerjevo   medicinsko
kotranovo milo
ki    ga   pnrorocajo    odlicui   zJravniki.        »koro    »    v««h
evrofskih dr/avab   i odličnim uipeliom   upor»blja proti
vsake vrste izpuSčajem
eUiti siroti tri)ULČ!stu Ušdjera :n pj.r:u. lzpd^v-.o^"'. iiaije l>roti rdećici nn doju, i'tetihuam, poteuju nog, luskinum i-a  ulavi  in  v  bradi,   W<»rt/rr>/-tH> kutri*TM>vo w%Uo ima v
si bi 4O odatotkov Irantga katrana in  ■• rasli kuj« hi-
atveao    od    r»eh   drugih rail,    ki   se   n»haj*jo  t trgovini.
Pri   nevtdtavJJMK %t*tltnih   boi+znUi  se na m»cto ko-
trđnovey« mila m uapehom upombljk
Bergerjevo kotranovo zvepleno milo.
Kot blajje kotranovo tnilo u odpr»vlj»nja
nesnage s polti,
proti    tpuščajem    ua    polti   in   Klari   pri   otrocih,   kakor
tuđi   kut    aeuadkriljivo   kosmetično   milo   zefc   t*micanje
in  kopanje  ga vmakdanjo rabo služi
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
▼ katerem ja 35 odat. glicerina in ki j« fluo parfuuiOT&no.
Cdsa komada raake vreta  %     4 ^»   A navodilom oupora'bi 70 v       &Ć^%A
Z*ht«vujn i>o lekaruab i a z*tlevuih tr- ^^ J\J&, ^^j Kovinah Ukljueno lierywjeva kotruuov* ^»^"^^flUT^^L mila iit patite ua poleg atojuco Taratveno    I^^Zz£^^
enamko in na predstojeći rirmin po.ipi« iZ. Hrli X i'o. ni v»aki etiketi. OJlikovan • laatno diplomo iu l>uuaju ^h;> in e zlato ■viUinjo na nvet mzaUvi v l'arizu H*oo. /.* osei.e, ki kotranovej?^ duh* ne marajo «li k» «'> more jo prouii.iti, izdolujHin« \l tir»'tharvi>oij* itčiioeneaa ko-tr*na nuti<izttl,t,t tniltt, ki jih pro:!iti:»ini> p.nl oe >nnu'-nilom Alellitra autraroltut tttihi (brl*g Lotmm>i'<t $nil,i) (tliivoe vr«ta so Iittnt~i>lno mito ;»« .1 in IO ottotot. (iHtffizoluo fx>rfikM<>n>   milo.   A>tfrazvitn»  zvtfil    tnilo.
aittrur.   ~vej>lt'tiomlrruo   mito,   untraz.   (jlirer. twi-
It'tno  milo.   Antruzoin*  mila  s»  ee Tslt?.i  iilrsvniite   pre-
iEkuanje poaelmo   obnesla  proti  izpušcajem   ia   ueiiiitoati
polti.   \ **k kod sta.-o »0 vin. Naprudaj   v  lekaraalt   in  zadevnih  trgorin*h.
Glavna razpošiljalnlca: O. Hell A Comp., Dunaj, 1., Sterngasse 8.
^r I^Ji*I>J»iil 86 dobiva v lekarnah: *1ilt«n I,e«i«tel4, 91. ^lttrde«M€*hlU-K«r.   J.   *IMyr,    C2.   Plcroll,    1 .   pl.
Trnhocz) in v vseh drugib lekarnah na Kranjskem.              (741—1)
Lepo stanovanje
se odda sa 1 maj.36736
J. J. Ka^las, Turjašbi trg št. 7.
Conucrjation ««" fran$ai$e.
L' adresse   dans   Ie Journal.                           -*,-■■
Takoj se odda lepo slikano
stanovanje
z dvema sobama in kuhinjo s posebnim vbodom v Spodnjl Štški (gostilna pri l(Anžoku".                            727   ;;
2 učenca
iz boljše Liže se sprejineta takoj pri
Ernest Hammerschmidta naslednikih
Madile, Wutscher & Ko.
Pes
— velik, krotek in prav ilober čuvaj —
se proda.      7D1 2
Peter Kersic v $p. Šiški.
Ker bivam  sedaj   v Amcriki
prodam iz proste roke
hiso z vrtom
na Studencu (Igu) pri Ljubljani,
Naslov  ia  ceno pove  upravništvo »Slov. Naroda«.                           710-B
V naj em se odda vsled bole/.ui gospodarja
strojarija
z   vso   opravo,   le/eča   pri   glavni cesti blizu  vode.   —   Več o tem  se izve  pri lastmku  Matevžu  Zavržnlk,  stru jarju v Cerknici.                       7.2-12
„Skrat" ž
edini slovenski humoristično-sati-rient  tednik, l^i prinajla 13ključno
originalne 5//^?.
Jjhaja v Jrstu vsako soboto. — /faročnina 3a vse leio 6 Jf, $a pol leta 3 tf. Posamejne številke
Se  prodajajo  po tO stotini Zahtevajte brezptačne števi/ke  na ogledi
Drenikov vrh.
---------------*#<*i«>r&---------------
Odslej naprej se toči
pristni cviček
iz pokusevalne kleti iz viiiogradov ^osp.
V. Pfeiferja v Krškem
dobra starina
iz leta 1900
iz  vinogradov   prevzviš.  go3p. biskupa
Strossmayerja v Djakovem,
Za obilui obisk se najtopleje priporoča 478—10             JXll»t
»Ljubljanske kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v  CELOVCU.
liupuje   In   prodaju
vse   vrato  rerit,  zautavcih   piscrjc,   prijoritet, ko- | munalnih  obligacij, areCk,   đeinic, valut,   novcev -
in deviz.                                  >
Promaše Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski   kapital   14   1,OOO.OOO»—
ZuiMJavi ta ikskMMtiji                               0a|« prednju« u tradaostit paplrja.
I izžrebane   Trednostne   papir jo   in       ^a.^ra.r-vxj«   srečk«    proti j         vnovCcue zapale kupono.                      1c-clxxiiA lKg^o.'bi.          j
Vinkulujo   in   đevinkuluje   vujaSke   ženitninska kavcij«.
ICJT    Eskompl Ia IttkMso  Htaale.   1Ok        KT    Bornu   bato«!!«.    "Bi
Podružnica v SPLJETU.
<3?5= »ratirnr vloge nprrjfiit»  <S5*>
v tokoCem računu ali na vlažne knhlice proti i agodnim obreotim, Vlo2oal denar obrasta jo od 1                     dne vloge do dne vzdiga.         39— iU
Promet s čeki In nakaznloami.
45     Razpis službe.     ""
Pri meatnem magistratu je popoluiti službo
mestne klavnice  oskrbnika
; prejemki IV. cinovnega razreda magistralnih uraduikov, to je 8 plaćo letnih ?:200 K in s pravico do dveh v pokojQino vštevuih ftletnic po 200 krou. Mesto jejulnostne doklade uživa taestue klavuice oskrboik brezplačuo naturalno stanovanje v mestiri klavnici.
Od prosilcev se zahteva, da so diplomovani Živinozdravniki. Prosilcem, ki ;e izkažejo s tizikatskim izpitom, se daje pred drugiiui prednost.
Pravilno opremljene prošnje je vlagati predpi3ii.nim potom pri predsedstvu mestnega magistrata
najpozneje do 15. aprila t. I
Zakasnele ali pa pomaujkljive prošnje se ne bodo vpoštevale.
Mestni   magistrat   v   Ljubljani
dne i>. marca 1904.
1 Julija Štor i
Prešernove ulice St. 5
Ljubljana«
Velika zaloga
cevljev
za   gospode, dame, otroke in častnike.
Gamaše,  galoše. Solidno blago.
Nizke cene. Zaloga
ob u v al
D, H, Pollak te Co-, Punaj-  25
Velilt   krali!
i N'ew-York   in London ništa prisanaSala   niti evropski celini t«r je bila velika to-
I vama  Brebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo 2golj proti majhnomn   pla-
J čila d.elavnih moči. PooblaSčen sem izvr&iti ta nalog.   PoSiljam torej vsakomar
sleeteče predmete le proti temu, da b© mi povme gld. 6*C0 in sicdr:
6 komadov najfinejSih namlmih nožev s pristno angleško klinjo; 6 komadov amerikanskih patentiranih srebrnih vilic iz enega komada; 6 komadov           „                     „                „        jeiilnih šlic;
12 kemadov           „                     „                „        kavnih žlic;
1 kemad amerikanska patentirana ere'crna zajemalnlca ia juno;
1  kGtnad amerikanska patentirana erebrna zajemalnica za mleko; 6 komadov angleSkih Viktoria čašio ia podklado;
2  kemada efektnih namiinih svečnikov;                                                        10- 12 1 komad cedllnik za čaj;
1 komad najfinejSa sipalnica za elaiker. 42   komadov   sknpa|   samo   gld.   «5*€5O«
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je mofii sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Američansfco patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bejo srebra 2b let, za kar ee garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na miha l*gin* sleparl|l zave-zujem se b tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vseč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to Hrinan« garnituro, ki je posebno prikladna kot  prebranno
žesitovaĐJsko  in priložnostno đarilo
kakor tuđi z» vsako boljfie gospodarsno. — Dobiva se edloo 1« v
A.  IIIRSC I1BEKC--B
eksportni   hiši    amerićanskega   patentiranega   srebrnega   blaga
na Dunaju  II.,   Rembrandstrasse 19/M.    Telefon 14597.
PoBilja se v provincijo proti povzetju, ali Ce se znesek naprej vpoSlje.      ^C^
ClnClliil prašek za ujo itane IO Ur.                ^T ^fc^
Pristco le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).    ^J^W^
^^                     Izvleeek Iz pohvalnih pišem.                     *Gw^r
Bil sem a poSiljatvijo krasne garniture           S patentirano srebrno   garnituro sem
jako zadovoljen.                     Ljubjana.        jako zadovoljen.
Oton Eartusch, c. inkr. stotnikv27.pešp.                  Tomaž Eožanc, dekan v Mariboru.
Ker ]e Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna,  prosim,   da  mi pošljete 5e jedno. — Št. Pavel pri Preboldu.
Lr. Kamilo B6hzn, okrožni in tovarniSki zdravnik.
HAVRE-AMERIKA
New-Vork I    Prevaža potnike z brzoparniki,   ki za-
^^^^^Jj     nesljivo prevozijo  v 5V»   do   6y8   dni
#             j|     |       I      preko morja,    po najnižjih
Cena   je   iz      J^^^a^k          ==== cenah v =====
BUKSA   na  omenjena        philađelphla I      <g>
pnstanišča:              jmmmtmmmmmmm^mS
II. razred (kajite)          K 250—       I 4C alif a^I
IH. razred (medkrov)     K 148—       Mmmi^ž
25-16              Pojasnila daje brezplačno takoj zastopnik:
Ivan Bihelj v Buksu^Švica) ,r:iy
^Sv         Vožnja LJUBLJANA-BUKS velja         /^f^
"KK   ==  samo 5 gld   3 kr.   =====   /*Jfi
FR. P. ZAJEC
urar =^=
\  Ljubljana
Stari trg št. 28.
NikelnaaU remonto&r ara ođ gld. !•»«.
Srebrna cilinder rem. ara ođ glđ  4*—.
Ceniki zastonj in franko.  ^|
Milostiva gospa!   I
Blagovolite   zahtevati
moje najnovejše
vzorce
svilnatega blaga
franko.
Henrik Kenđa
v Ljubljani Mestni  trg  št. 17.
Važno!   Za   Važno!
gospolinje, trgovce i& živiEorejce.
I   Najboljša in najcenejša postrežba
|   za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja,
II   korenino Itd. tud   po Knelppu, ustne vode in zobni  prašek, rlbje olje, re-dilne   In posipalne   moko   za otroke, disave,   mila  in sploh vse toaletne predmete, f«to£raflene aparate in poirfbMrtne,  kirurgična obve-zlla vsake vrste,   sredstva  za desin-I  lekcijo, vosek in paste za tta itd. — i   Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka.  —  Zaloga   sveiih   iiil-|   neralnlli vod  In   soli]  za  kopel.
I     Obiastv. konces. oddaja strupov.
I    Za   žlvlttorejce
I   posebno   priporočljivo:    grenka   sol, dvojna sol, sollter,  enejan,   kolmož, I  krmilno apno itd. — Vnanja naroCila |         se izvrSujejo toCno in solidno.
|       -+* Drogerija z+-
|Anton  Kane
I  Ljubljana, Šelenburgove ulice 3. |
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11.
Zadnje novosti vsakovrstnih
klobukov
cilindrov itd.,   iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn.
Solidno blago, nlzke cfnf.
Anton Presker
| krojač in dobavltelj unlfonn avstrlj-skega druitva žtlaznlikib uradnikai
I Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
|   priporoć«   svojo   veliko   zalogo
gotovih oblek za
gospode   in dečke,
iopio in         I plaščev i za gospe,   |
nepre-      12 i močljivih
havelokov i
i. t. d.
Obleke po m*ri se po najnovejšfh tuorcih in najnižih cenah isrrlojejo.
Trgovina z železnino
Vaentin Golob_____
Nateza za gnjat. (prej Andr. Oruftkovič)
Ljubljana^ Mestni trg 10 ^
_^_      priporoča veliko zalogo razne železnine, kuhinjske posode, poiod»»ma»t     uateze za gnjat, robe iz kositar)a,  kolačnlke,  posode za mast,   lonce za perilo,   zalivtće,   žehtarje,   konvice   za mleko inpetrolej itd. —vse domaće trpeino ročno delo; štedilna ognjišča, stavbne potrebšćine, železniške sinje,   nosilce,   roman in portland cement, poljedelske stroje tovarne Umrath St Co. v Pragi.
09"  Velika   zaloga  tehtnic,   utežl   in meril,   mesoreznic, plaht xa vozove tn pristno pozlaćenih    nagrobnih    križev.    "^Hl    ■ Staro   kovino, baker,  medenlno, svinec,   cin    in   cink    kupuje   v vsaki     množini    po    n»J % ImJIIi dnevnih   cenah.       6C9-2
PeCno torilo.
Kotel za gnjat.
Specialna obrt za gradbe iz betona, želez. betona in monirske gradbe
SPECIALNA  IZVRSlTEv'
stropov in streh, varnih pred ognjem, zvokom, potresom in glivaml, brez vporabe  železnih   opor.
ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM!
FALESCHINI & SCIIUPPLER o o
INŽEMR IN MESTNI STAVBIN.SKI >IOJSTER.
C. kr. deželnosodno zapriseženi zvedeBec in cenilec.
285-9
IzvrSitev   nadzemeljskih    T TTTDT T11T X in podzemeljskih zgradb    ^ UDLJAnii
Dalje stopnice, ra&mr-varje, mostove, vodne in kanalizacijske naprave, čistline naprave za kap-nico, utrjevanje kleti proti talni vodi« prosto stojeće masivne stene, cementna deta vsake vrste.
NACRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO.
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. obeinstvu v Daročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa solidno lzgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Vclllia zaloga, raznovrstne izdelane oprave xa salone« »palite In Jeđllne sobe je na izbero ce-njeuim naroenikom v lastnem skladiščn tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naročitev se priporoža
Josip Arhar
načeluik.                    95—11
I
Kaj je in kaj obsega A j
ravnokar v c. kr. dvorni in državni   tiskarni          W       \
dovršeno delo, ki sta ga pospesevali vis. c. kr.          ^fc       I
^A^      ministrstvi   notranjih   zadev in za trgovino:          ^^        I
^^ ^vstrijskt centralni kalasier
Ta doslej prva izdana, na podlagi  avtent. uradnih podatkov sestavljena
^^                                    eđina popolna
jjdresna knjiga za^ vse * *  *  ^vstrijsko
obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kupijo: Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja. Vse naslove abecedno   urejene po deželaht   krajih in obrtih. Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke. Popolni LEKSIKON KRAJEV in POST.                                 3182-20
V vsakem zvezku  v c.  kr.  vojaško-geograflčnem   zavodu  napravljeni zemljevid dotične dežeie.
Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja.
Pri vsaki občini se tuđi dalje natančuo razvidi:
okrajno grlavarstvo in okrajno sodišče, obseg1, Stevilo pre-bivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, §ole, poštne, zelezniSke, paroplovske,  brzojavne in telefonske  postaje.    I
Cena zvezkom:
Zv-     '• DUNAJ.....K 13- -        Zv.     VI. PRFM. I. DALM.    . K    © 60
Zv. II. SP. AVSTRIJSKO „ 14.60 Zv, VII. TlR. I PREDARL „ 12 -Zv. III. G.AVST. |. SLCB. #l 11.80 Zv. VIII. CESKO (d»a dela) „ 32 -Zv. IV. ŠTAJERSKO . .„10.- Zv. IX. MOR. I »LEZIJA „25-Zv.   V. KOR. I. KRANJSKO „    8. -       Zv.     X. GAL. 1. BUKOV.    . „ 27. -
Naroča se v
KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 5.
kakor.tuđi v vaaki knjigotržnici tufc^j in^.inozemstvu.
ZastonJ razpošlljam!
navodilo za vse one, ki trpe na
IV   kili,  zaprtju  telesa  in  "Tpf
Dr.  M.  Relmanns,   Hlaastrlclit  (Ulcozemako).
Poštnlna  za   pisma  25  vln.t   za   dopisnice   IO  vin.
Medičarska in svečarska obrt
v najboljšem obrata v kraja s slovenskim in nemškim prebivalstvom se zaradi smrti lastnika s hišo in nekoliko gospodarstvom vred takoj pod ngodnimi pogoji cen6  proda.
Pojasnila   daje   iz   prijaznosti   resnim   ponuđnikom   Viljem   Naitdl   V Gradcu, Feuerbachgasse 38.                                                          773—1
es. Kr. avstrijske    ^    državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Zavod  im vroM&«g* rtda.
tveijaven od dne 1. oktobra 1903. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PKOGA ĆEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenjf, ate, Inomost, Monakovo, Ljobno, Cez Selzthal v Aassee, So Ino grad, čez K'oin-Reifiin^ v Stevr, v Linč na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni 'ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljabno, Dunaj, čez Selzthal v Solno. "ad, Inomost, Čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ori 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiz, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 ari 66 m popoldne osobni vlaiv v Trbiž, Šmonor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monako vo, Ljubno, Čez Selzthal v Solnograd, Lond-Gastein, Zell ob jezeru, Inomoat, Bregenc, Corih, Grenevo, Pariz, čez Klein-Eeifling v Steyr, Linč, Buđjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj Čez Amstetten. — Ob 10. uri p ono Ci osobni vlak v Trbiž, Seljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (direktni vozovi 1. in II. razreda Trat-Monakovo). — PROGA V NOVOMESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 nri 5 m popoldne"- istotako, ob 7. nri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaj a Čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Linč, Stevr, 161, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak (direktni vozovi I. in n. razreda Monakovo-Trst). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaj a čez Amstetten, Lipsko Prago (direktni vozovi I. in II. razr.), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Linč, Stevr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost* Zell ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaj a, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Ce-lovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri BI m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMMK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoldne, ob 7. uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mesani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri « m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 56 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in 2amo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropejskem času, ki je za 8 min, pred krajevnim časom v Ljubljani.                                                                            1
Najvecje najstareje parobrodne
društvo na
svetČK
^f™*^
Njega
parobrodje
obsega
:   280
- vslikan^kih parni kov.
(v)5*\meriko ssi&s^A^ša
N^^^/direkfna.najhifrejša prekomorska vožnja z brzoparniki
iz Hamburga vNoviY6rk aii pa v Halifax.
Bre2prđ£na>«5ehovr5Tna pojasnila doje cd visoKe vlade pofrjeni zastopnih«-
Hamburg-Amerika Linie
Fr* Seunigv Ljubljani
L     Dunajska-cesfa štvž'l  poleg-velike mitnice ali šrange. j
Št. 8908.                                   m%                 1                                                   761-1
Razglas.
V smislu § 53 obČinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljana se daje na znanje, da bodo
računi o prejemkih in troških
I. mestnega zaklada,
2.  ubožnega zaklada,
3.  zaklada mešč. imovine,
4.  ustanovnega zaklada,
5.  regulačnega zaklada,
6.  3   posojilnega zaklada,
7.  loterijsko-posojilnega zaklada,
8.  mestnega vodovoda,
9.  mestne klavnice in IO. mestne elektrarne
za  leto   1903   od   danes   naprej  14 dni javno   razgrnjeni v tukajšnjem   mestnem knjigovodstvu obeanom na vpogled.
Pri    pretresanju   in   koneni    rešitvi    teh    računov   vzel   bode   obeinski   svet morebitne opazke o  njih v prevdarek.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne   12.  marca  1904.
Motorji ^= Patent Adam
80 najcenejfta  gonllna  moč  za
kmetijstvo in obrt pa tuđi za ml ine in žage, ki jim včasi primanjkuje vođe, ker stane ena konjska moč za 1 uro samo 4—5 vinarjev in ni treba ne kurjaca ne koncesije, ker ni nobene nevarnoati.
|   1^1. mMumZ^^   redllna stupa za konje, krave  in svinje.   Živina   po  njem wHM UTr I ■■   hitro debeli   in postane krepkejSa in  zatorej  tuđi  zdrav ej ša. *•"■■■                       Wm-   5 kil stane K 6 -   ~W
^^^ I ^^ ^^ -^ I ^_ J      *%Am^^2     za koso» s katenmi  tuđi   ženske in l\IRnHini     ST V Cl I    otroci pravilno lahko  klepljejo  kose.
^^"^*"1"1   ^" WJ       mm" ceni k a,- -mm
TI stroJI so na ogled in naprodaj v zalogi         753-1
Fran Zemana, Ljubljana       i
==   Poljanska   ceste  štev.   24.   ^=^=
DRAGOTIN PUC
tapetnik in preprogar Dunajska cesta fttev. 18
izvr&uje   vsa   tapetnlsl&a   dela
ter ima v zalogi v«e w to stroko
spadaj ote    predmete   last-
negR IzdrlUa.
Vodja ljubljanske podružnice pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega  | in risalnega orodja        !
v Ejubljani             |
Sv. Petra cesta štev. 2  |
Filijalka:                       I
Resljeva cesta štev. 7  \
priporoča:                       j
Najboljše urejeno  stalo««  raz-   i
llčnega   papirja,    trgov-
aiklh in ponio* nllt l4tijl^t
solakih 7,v<>zkuv, blljez-
nle, ernlla itd. llimtiik.   AvMtrlJiiUa  zko-
dovlna Ka ljudske sole. \ntitenike talile za C'rnlv-v reio  raeunlfo.                   i
bolske knjige   za ljudske   !
dole.                                     ;
Molitvenike   v  raznih  vezeh.   ] Tiskovine   za   gospode   odvet-   i
nike in c. kr. notarje.                j
I4lpe Mloveniikllillteratov.   i Kazno galanter. blapro itd.   i
Nizke cene, točna in solidna postrežba.         j
i JOSIP STUPICA
i
i         Jernifiiar In  sedlar
v Ljubljani, Prešernore ulice štef. 5.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
i    konjskih  opvav
I katere imam vedno v zalogi, kakor tuđi I        vse druge konjske potrebščine.       :
:       —♦-• Cene nizke. —♦-      I
!________                                                                                                                                                                        i
Ta lekarna obstoji že čez 300 let«
Bogastvo las z lasnim cvetom in po-mado .Linge Long' PO I  K; isernati zobje
2 jMenthol'-ovo ustno vodo
in zobnim praSkom po I K 6O h;
£epota polti in telesa z »Aida<< IVIVda milom:   cvet-
lično 6O h, cream i K. Dobiva se le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik.
Jurčičev trg ^ Jurčičev trg
v   lij u Uljani.
RazpoSiija   se   proti   vpoSiljatvi 1    zneska ali s poštnim povzetjem.    r
3v. Seunig
trgovec z usnjem na drobno in debelo      12
v Ljubljani, Stari trg št. 7
■ I        priporoča                 I
oljezoperpran
dosedaj najboljše, prosto ben-čina, smole, petroleja ter kislin
brez kojikurence, brez vsacega duba
po ma|nlž|ili cenah: 1 k§. HO h, &O k(. m 9O h, pri
nakupa veCje množine Sa ceneje.
ffOVO! Patentirano |COVO!
nepremoiljivo mazilo
za  počrnenje   rujavih čevljev, usnja itd.
TABILO
k
zaupnemu sestanku
clanov zadruge gostilnicarjev, kavarnarjev itd.
ki se bo vrŽil
dne 22. marca 1.1. ob 3. popoldne v gostilni „Miramar" na Stiirem trgu.         I
Ker so pogovori zelo važni, pričakuje najobilnejšol udeležbo                                                        ODBOR.     1
Majvečjo zalogo Qp|-V^ P^^^ 1 O mnogovrstnega C^^^AxX^^XX I CL
travnega,   zelenjadnega   in  cvetličnega,   za  katerih kakovest jamči, Inia na Kranjskem edina strukovno urejena trgo-i                             vina semen na drobno in debelo
Alojzij Korsika
umetni in. trgro-vslci T7"itrs.a-x   I
v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 5.
Velika zaloga suhih vencev in šopkov. —   Izdelujejo se tuđi
svezi Sopki   in   vencl   s   trakovi in napisi   ter  vsl v to
stroko   spadaj oči predmeti.   —   Prodajajo  se  cvetlice  v
loncih i. t. d., vse po najnižjih cenah.
Cenik za leto I9O4 brezplačno.                    (
Z odličnim spoštovanjem se priporoča
762-i          *              Alojzij Korsika.
E 79/4/2.                                                                                                                                                        --.,3
Dražba zemljišč.
Na zahtevanje upnikov v konkurzni zadevi Julija Schmidt star. na PilŠtajnu po konkurznem oskrbniku dr. Josipu Barle, c. kr. notarju v Ko-zjem, vršila se bode
—  dne 29. marca 19O4  dopoldne ob IO. uri  —
pri spodaj oznamenovani sodniji dražba posestev;
I. vi, štev. 182 k. o. Pilštajn — večja popolnoma arondirana kmetija, ležeca v Suhemdola ob okrajni cesti — 8 hišo za stanovanje in gospodarskimi p<> slopji. z zemljišni v površji 2 hi 29 a njiv, 5 ha 98 a travnikov, 12 ha Oj ; gozdov, 36 a pašnikov 8 6 65 soposestnimi deleži posestva vi. štev. 1 k. o. Pilštajn v površji 11 ha gozdov, 5 ha 46 a pašnikov in 25 a travnika;
II.  vi. Štev. 183 k. o. Pilštajn, v trgu Pilštajn tik fame cerkve stojeća enonad stropna prostorna bisa, v kateri se je izvrševala več kot 40 let do zadnje-a časa trgovina z mešanim blagom, z 2 a vrta in 32 a vinograda, oboje  pri hiši,  ter s 1 23 posestnim  deležem posegtva vi. štev. 136 k. o. Pilštajn v površji 1 ha 81 a  pašnikov;
III.  vi. Štev. 184 k. o. Pilštajn,  v  trga  Pilštajn  gtojeČa  manjša  enonadstropuu bisa  z obokanim hlevom  ter  z  zemljiščem  v površji   13 a   travnikov,  ti njive  in  z 1.5 soposestnim deležem poaestva vi. štev. 300 k. o. Pilštaju površji 4 1* a gozda.
Cenilna vrednost teh posestev znaŠa:   ad I. 11.087 K 65 v., ad II. in J; skupaj 12789 K 89 v.
Najmanjši ponudek je določen: ad I. na 4800 K, ad II. in III. sknpaj na 3000 K.
Vadija je položiti: ad I. 1108 K 77 v., ad II. in III. skupaj  1280 K 99 v.
Draibene pogoje in listine, ki se tičejo uepremičnin (zemljiško-knjižni iz-pisek, hipotekarni izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike i. t. d.; smejo tišti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenovani sodniji, v izbi štev. M, med opravilnimi urami.
C. kr. okrajno sodišče v Kozjem
odd. II., dne 9. marca 1904.
P. n.
Usojam si vljudno naznaniti, da seni prevzela po umrlem svojem soprogu I
trgovino s šuec. blagom, železnlno ii mom I
katero bodem dalje vodila pod neizpremenjeno tirmo                                I
Tomo Tollazzi v Logatcu,
Pn tej priliki si usojam  izrekati najtoplejšo zahvalo vsem  dose-  |
danjim   odjemaleem   za njih bla^onaklonjenost   in   toliko  let izkazano  I
zaupanje ter se priporočani,  da blagovolijo isto izkazati tuđi zanaprej  I
podpisani.                                                                                                   I
Z odličnim spoštovanjem                                       I
782                                 Josipina Tollazzi.
——-—                       _                                      ________    ___i
-■ ■                                 S tisoči priznalnih pišem odlikovana                  ■■
728—3                  (oiarn« dAniitUlh kontunuiih Urll
Mlady & Pušf Hrudim (teško)
ponuja, da vsaki dami da priliko spoznati  izvratni kroj svojih izdelkov,
velemoderno franeosko kostumno krilo v V pol
UU||mm       ^y      oblastveno varovano 11 111181         š        (kakor na sl.ki)
z elegantno garniro angleškega, dobro perilnega I beto meliranega cvirnato-volnatega blaga, osobito 8vetl»h barv: drap, siva, bordeau, myrthe in ulivno-zelena. Vsak kos se izdela. posebej po naroCent meri in zadoetuje, da se navede dolgosi spredaj, Sirokoat Črez pas in v kolkih (13 cm pod pašom merjeno). PoSlje se v 3. do 6. doeh. Razpošilja se le proti po-vzetju. Za popolno pristojnost se jamči. Vsaki poSi-ljatvi se zastonj pridene prelep ilustriran katalog za
leto 1804, da se labko naruče tuđi buljše struke. Tako čudovito ceno moremo proda Jati lev
ker smo posebno ugodno nakupili blago.
Vsakovrstne
VOZOVE
kakor tuđi              632-3
poštne vozove
izđelnje in prodaja tovanna in zaloga za vowowe:
Peter Keršič
v Siški  pri  Ljubljani.
Istotam se sprejmejo   dobri   kolarski, kovaški in sedlarski
pomočniki
.fcakor tuđi ućenci za ta rokodelstva.
lim i ii-lt
samo 6 dni vozijo zanesljivo najbitrejši brzoparntki
„Fraaccskc prekomorske družbe".
—* Edina *-*-direktna   in  na j krajna   crta.
Teijavno vozne lliite in brezplačna po-Jaiinilu daje edino         236—5
oblastveno potrjena potovalna pisama Ed. Šmarda
v Ljubljan'^ Dunajska cesta 6
blizo znane gostilne „pri Figovcu".
Đr. Friderika Lenglel-a
Brezov balzam.
2e sam raetlinski 8ofc, kateri teče iz breze, ako    se    navrta    njeno
deblo, je od pamtiveka znan feot najizrrstnejše iepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemič-nim potem kot balzam., zađobi   pa čudovit uči-
Ako se namaze zvečer ž njim obraz ali ■dragi deli polti ločljo se že drugi dan neznatne luskine od polti, kl postane vsled tega čisto bela In neina.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladost.no Barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in črrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavoat, cgerce. nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom Tred gld. V50.                                   871—21
Br. Friderika I*englel-a
Najmilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo nalaSČ pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja
lekarni in v vseh večjih lekamah. — PoStna
uaročila vzprejema W. Henn, DunaJ, X.
Dobra kuharica
je izšla       »»^TEL«...      je izšla
v založništvu Lavoslava Schwentner-]a v Ljubljani.
W               Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 0 K 55 h.
Obae*a na 576 atnmeh veC nego 1300 receptov za pripravljanje najokuanejSih jedi do mače in tu je kube, ima 8 fino koloriranih tabel in je. trdno io elegantno w platno vezana
Hvali jo vse: kuharica s svojega RtrokovnjaSkega ataliftča, literarna kritika zaradi lepega, labko nmevnega jezika, fina, dama zaradi njene lepe, pri slovenskih ku-harakih kpjigah nenavadne opreme, in konećno varčna, goepodinja zaradi njene cene, ker ni nič draSja, nego znane nemftke kuharske knjige.                          282—16  t
od tiakarja, Če se kupite moj aparat za tiskanje s ti parni. Z njimi lahko vsakdo takoj tlaka: vizitnice, adresne karte, aviise, cirkularje, uradna povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima vefi tip kakor drugi taki tiskarski stroji in stane z vso opremo:
|6B črkami fl. — "7O                              263 Crk fl 2-4O
:©O       ,.        „    —85                               38-»    „    „   3—
•37       „       „         I-2O                              468     „     „    3-eO
i«   -I   i4o    „       „     i-ao                              64O   „   „ 5--
[2U       „        „        2--                              8O9    „    „   6-~
J. LEWINSON# tovarna štamptlj in gumijevtfc tip, graverska dala. DU(fiiiotodiS!i79r ?
X»MtopnlUI   sr lUceJo.                 \(>uK«Joee se vznme iihzmJ.
, cenovnik o veakovrst-! nih &tampilijah. Najno-| vejSi stroji za nume-i riraoje, šablone, klešCe
za plombe, vžigalni    i peCati, pečatne marke z   vzbočenim tiskom. Preše za vzboCeni     ( tisek. Kli&eji po          ^^m^^-^
vsaki predlogi, moderni mouogrami in zobci za penlo, Bolidno izvrfieni
jn     ODE8A na Huekem,         j
"■■             PuSkinskaja 16.                    |
Onuvnlkl zastoiaj.      76—11 j
1900
„Grand ?\\f,
Najvisje odlikovanje.
Singer-jevi šivalni stroju
Original Singer šivalni stroji s°vaorni v tonstrukcm m izvedi. OHginal Singer šivalni stroji s° neutrpijivi za obrt m domaco rabo.
Original   Smger   ŠiValni   StrOJi   80 ^^J razSirjeni v tovamiSkih obratoviWih. Original    Sing6r   ŠiValni   StPOJl   8°.neprekosljivi glede trpežnosti in zmožnoati.
OriOlnal    SinOer   ŠiValni   StrOJi    so'poaebno  pripravni za  moderno   umetno   vezenje
BrezplaCni pouCni kurzi za vse domače Šivanje in za moderno umetno vezenje. Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posam- zne stroje za domačo porabo.
Singer Co. šivalni stroji, deln. družba
Ljubljana, Sv. Petra eesta štev. 6.                  360-3
Špecialitete v kravatah. Ovratniki. Jđanšete.
Osi toaletni predmeti.
POMLADNE
Čipke.    63-1 Uezenine.
Svilnato
blago. Pajčolani.
prcdpasniki.
NOVOSTI
JModercL
Rokavice. Trakovi
in
Hšp
vsako vrste.
80 DOŠLE!!
ERNEST SARK
Stari trg št. I.
Damski pasovi.   Posamenterije.   Čipkasti ovratniki.   Čepiće.
Srajce, bele in barvaste.
8 kožo 1 gld , brez kože 95 kr , brea kosti s kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr, slanina 82 kr, prešičevi jeziki 1 gld , goveji 1 gld. 20 kr. glavina brez kosti 45 kr Dunajske salame 80 kr., prave bolj&e 1 gld, iz ftunke 1 gld. 20 kr. Ograke Ia salame 1 gld. 70 kr, salame a la ogreke trde 1 gld. &0 kr. kila Velike klobase po 20 kr — PoSiljam le dobro   blago od 5 kil naprej proti povzetju.
Janko Ev. Sire v Kranju.
3381    7 rt          __       jp   •    V   __         fe
ki se želijo izobraziti v šivanju za do-
maeo  porabo  in   krojnem  risanju po
naJDOvejšem sistemu sprejema
3fran]a Jcsih
Ljubljana, Stari trg št.17.
Grah
sladek, zgodnji, nizek in visok,
zelenjadincvetlice
vsake vrste, zanesljivo kaljive,
velikanska pesa
kakor vsako leto zanesljiva, je že došla in se priporoea v postrežbo
i Peter Lassnik
j                  v Ljubljani         382-7
|        Wolfove ulice št. I.
Kogarnadleguje  kaŠelj
na) posknsi kaSetj ublaiu-Jo£e in veleoknsne
Kaiser-jeve
prsne bonbone.
i   A7I H   noUrtiko   o%eroTiJr-i   /|f!L||   Il!l1  "priffVRl   JHinrl
ft*a*IJu. Hrl|»tt\oMtlT   liaturju in zAMlizenJu.
(   Zacrnite, kar se vam ponađi đrugega ' Varujte se prevar!  Le pravi  z  varat-veno zLamko wtri jelke1*.
Zavoj 20 in 40 vln.      2780-2,;
Zalcgo imajo:   V Orlovi lekarnl poleg ioloznog«   mostu   v Ljubljani,   v   dež. lekarnl pri Mariji Pomagaj Milana Leu-   , steka   v   Ljubljani   In  pri  Ubaldu   pl.  ! Trnkoczyju   v   Ljubljani.   —   V Nov»m maštu  v  lakarnl S.  pl.  Sladović.         |
G^^                                   ^                                        velikega interesa za vsako damo, da je sposobnost znamenite, znane tirme
l|ll|%lll    \&    ""   Da LESSNER>   Dunaj,   VI.,   Mariahilferstrasse   Nr. 81-83   ~*M
iHMHM^H^I—i         Za pomladno sezono      'WS^^^^^  ttOHAftP¥tlSI
\ Mo\iio velika izbera ^olnatega, svilnatega in perilnega blaga po cenah brez konknrence. ^    m^^^r        9%i&%m%09^Am%&m
I        ^t3irli:e  vzorcev na ^alitevanje g*»«Lti« lrx fnainl^o.        i
Kadar se nar očaj o zbirke vzorcev, naj se nepogojno navede vrsta blaga in po kakšnlh cen blago se želi.
' NajnOVejŠe volnato  blago za sezijo  1904, meter od 36 krajc. do 4"30 gld. I Najnovejše svilnato blago za sezijo  1904,   raeter od 95  krajc. do 4-—   gld. ! Najnovejše  perilno blago za sezijo 1904, meter od   12 krajc. do   1'80 gld. |      aaf~   Sploh ni nikakršne vrste blaga, ki bi se pri meni ne dobilo.   ~*VA1     J
g>y   SlgiicvLite e&. hra.t3.a-T 3a.a.ro&att& Trzarca   na. ta časopis.   ^^                                                       ■
:=^=  Naročila od SO kron uaprej se tlopošiljtijo vsakemu poštniue prosto.             ■             eie-3     |
^P^LV^b^    a^L^afeVt5^B^fet^a^at iimLmVa5 Lm                   *                 *        I
=EDunajVI. yw ^m-^^^ww^w   DunajVL ^^1
i
Scliiiauerja IMiiMil.MJ.JliM'M^U
<lgm£nd8ka gren&lca) se prav posebno odlikuje pred ćelo vrsto prirodnik voda, ker je neprimerno boljše zdravilo proti teles. zaprtju in z njim združeni mi notranjiiui boleznimi n. pr. pomanjkanju slasti, slati žili, napenjanju, pritisku krvi, polnokrvnosti itd. Pol kupice pred zajtrkooi užite deluje brez bolečin in ue da bi se oslabi! notrauji organizem. — V Ljubljani naprodaj po vaeh lekarnab in trgoviuab s prirodnimi vodami v celib   in polovičnih steklenicah.  —
Navodilo je pridejano.                                     038-3
Sredstvo za odpravljanje las ■-^ -T« jT  * ^^>4     zakonito2 ^JJ/1  VJ^^         varovano odpravi takoj po enkratni vporabi lase z obraza s čudovitim vspe-    <3g§i^ hom in je zajamčeno neškodljiv.  ^8}^^^
Dobiva se v  l^karnah, cfr-oa(«-rlj«ftli in itarfunirrjjiih. nl^^fflT*   Sp^*jfc':) Cena 3 gld.              Direktno in tajno ga razpošilja        %J*kg&f>    %i^'
Fanny Stiasnv, Dunaj, n, Leopoidgasse 6. ^5^0*
^^^^^       .^H.        J^     --*^^     _^^^k         .^ik.         _^^&_        ^M^k      .^-^      ^^^k        _^^^k_        .^^^b.         ~^^k-         -^^^^       —         .^^^     _^^^_     _^^^     _^^k.     _^^k.      ^^^*_       _^__        ___          ■           .__         ____
Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča
tovarna stoiov
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
priporoča si. občinstvu, prečast. duhovSčini, imeteljem in predstojnikom zauodov in Sol, krčmarjem in ka-varnarjem. ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd.
natančno in trpežno izdelane
stole, fotelje, vrtne stole, gugalnike, našlo njače itd. itd.              I9i3—is
Blago je izdelano iz trdega, izhranega lesa, poljubno iikano ali v naravni barti imitirano.
Največja izbera   ste lov,   naslonjačev in gu-gatnikov iz trstovine.
Na željo  posije   tvrdka  najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami,  iz katerih je razvidna   oblika  blaga
in cene, zastonj in franko. Naročavaicem na debelo se doveli znaten popust.
C. k. privr. zavarovalna družba.      ^  C. kn prir. zavarov. družba za življenje.
„Avstrijski Feniks" na Dunaju.
Vclaoana delnišba glasnica Z 6,000.000.
Družba savaruje:
a)  preti škodam  vsled ogeja,   strele   in parrs s.'A   plincvs   razsirsite,   kakor    tuđi   proti
šicdam vsled gašenja, p^diranja poslopij in proti  Skođam vsleđ odnašanja  pre-
mičnih reci, nadalje proti požara im ško-dam živino, zaloge vsakovrstnega "blaga, kmetijsko oroije, pridelke itd.;
b)  proti pežamim škedam poljske pridelke in klajo v poslcpjih in kopicah;
c)  proti Skodam vsled slučajnega ubitja zrcal-sega stekla;
d)  raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanju po Buhem in po vodi;
ej proti Skodam vsled tatinskega vlcuu in V8led tatvine iz zaprtih in odprtih prc-storov;
/) proti    vaakovrstnim   telesniri   nezgedam,
nadalje sprejema jamstvena zavarov^nja Q"brtmh pedjetii, občm, lekarnarjev, hi&nih po8estnikov, voznikov, lovcev itd.
Vpla&ana delniika glavnica :     K      2,400 Cg
Sszervni fond......   ,.   33,600.000
Sta*j? aavarovamh S7ot   .   .   ,   135,C00.0O0
Letci dohcdkl ca premljat   .   „     4,950.000
Dnižta zavamje na člO7eš_ko 2l<rlienje po najraznovrstnejSih kembinacijah, kakor:
a)  za slučaj smrti, glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti l a njega zaostale ali kako drugo določeno osebo;
b)  za slučaj smrti  in msšana   zavarovanja z oproBtitvijo   plačila zavarovalnine,   ozir. s priz&aujem dosmrtne rente  ob nastali onemogloati; nadalje sprejema
c)  zaparovaEJa za dozivetje,  preairbljanjs   za starost, zararo?anje otroskih dott plačljivo pri dosegu dolučene starosti na zavaro-vanca eamega;
dj 2avaroyanje dosmrtnih rent, za preskrco vdcv in vzg3jnin3kih reat po najnižjih premijah in pod najugodoejSimi pogoji, kakor neovržnost in Lezapadlost police, jamstvo tuđi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd.
Natančneja pojasnila daje radovoljno
Sodnijske ulice štev. 6.                      n~3
Vodja generalnega zastopa: Jos. Prosenc.
Veliki požar
! zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
i      Sniekalovimi brizgaluicami
nove sestave, koje od desne   in leve
strani   vodo   vleČejo
in mečejo. Vvsakem položaju delujoče,
kretanje brizgalnice nepotrebno!
Pri razstavi gasil-nega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi naj-večjimi odlikovanji in sicer: S I. počastno diplomo za izboljšanje parnih- in motor-brizgalnic ter lestev, in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave.
R. A. SMEKAL
Z -A- Gr 12IE !B                        7-°
skladišče vseh  gasilnih predmetov,   brizgalnic, cevi, pasov, sekirip, sesalk in gospodarskih strojev.
Optični fzavod
m-am PR. P. ZAJEC /JUA   LJnbifana, Stari hi 28
fj^B^^H priporo^ a Teli ko saloge vsa-(■]^P"^Bp!  ^OTrs nm ocat, naočnlkov, V^ ——^^s    daljnogfttdov ter veeh opti-Cinh predmetov.
Popravka in po-       _■—^' ^ ^- "* Ste      aaro^itTO   £5*Si&S\\l^^SsN, se izvrše točno C^MfK-^/ V^'-^ifL^j ceno in takoj   ^■^^^     ^^^^.^^^
IŽalne klobuke
^ v bogati izberi od najcenejSih do , %         najfinejSih vrst prip^roča    12 J
i    salon modnih klobukov    i
U.S.Benedikt, Ljubljana J
|   alosiii Beicii
barvarija in kemična spirainica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozke ulice št. 4.
ee priporoCa za vsa v to stroko epa-
dajoča dela. PoMtrelba   (orntt.
Pariški modem!
Pariški moderci!
SpređttJ ravna oblika,
oo iž&k&k n?i želođe«-. prjporoča v ns^ečji  izberi
/llojzij perschć
v Ljubljani
Pred ftkof ijo 4*. 21.
Tovarna in prodaja oljnatih    ;
barv, firneža In lakov.         ,
j         -»-I   Električni  obrat.   H-       ]
| j^ finu mi[ i***, j
;             Prodajaina in komptoar:             (
Miklošičeva cesta št. 6.   ;
Delavnica:                       |
Igriške ulice št. 8.       I
Pieskanki nojstra c Ir. tfrž. !■ e. kr. prtv. |ož. žil«.    I
!       Slikar ja napisov.       | Stavblnska in pohlitvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Sclioenfeld-ovih  j
barv v tubah za akad. slikarje.    i
/.ttloKa čoplčev  za  pleskarje,  sli-   i
I   karj« In zidarje, štedilneg« mazila za   |
!         hrastov* pode, karbollnsja Itd.        '
I   Posebno priporočava slav. obCinstvu   \
I  DajnovejSe, najboljSe in neprecenljivo   i
sredstvo   za   likanje   sotnih  tal   pod
imenom „Ba-pldol1*. PriporoCava se tuđi si. občinstvu za
vse v najino ntroko spadajoče delo v   j
mestn \n Da deželi kot priznano reelno   \ in fino po najnižjih cenah.
r                     i
Pri nakupovanju
== suknenega =
in manufakturnoga
—  blaga  =====
se opozarja na tvrdko
HUGOIHL
v Ljubljani v špitalskih ulicah it. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov.
C. kr. priy. toTarna za ceraent
Trboveljske premogokopne družbe ▼ Trbovijah
priporoCa hvoj pripoznano iamrten ■v€»s*^lomaađ - r?«>B«a«>mit f tedne jednaJromenri, vao od avBtrijBkega drufltva inženirjev in arhitektov doloCen« pred-dpifi«  glo<^  tlakovne  in   odporne trdote il«le«   na>«fl&rlljujo^l dobroti, kakor
ludi svoje priznano izvratno ami»«B\«»>* l*rlporaćllf»   In «prleevul» rasnih   aradov   i n   cajsiovitoj&ib   tvrdk   ao   qs   raspol&go
Centralni urad:                     as*-21
Dunajj. I«. Ulazim? i&Mz^lrs ssa tl4
^B^B^BHa^BBIBVBBBBMHBlHH^a^B.    ^t   . i    ■ ■ i    li— hMi ■    M^fciitfcffl ilMi — -   ——■-- ■ ■-    —  - — —-------■ —    —-----—   -^—  —     — -  -   — -                    _^    —..     _ _          _ _      _   _                                     __ _ _^^__    —
------   )Yedvomnoje ^^=
rumburško platno najboljše!
Blago, ki sem ga uvedel,  je iz najboljže   preje  na   roke  tkano  in   na   travnika beljeuo ter prekosi po stanovitnosti in lepoti vse drage izdelke; cene so pa glede
na posebno dobro blago kaj nizke.                                   r
Namizni prti, brisače, žepni rob ci itđ.
Švicarsko vezenje   s svetio  prejo   za telesno   in   posteljno   periloj
-----    ifci*   uprave   l^vlrn«-   <o%t»rnl»lt»*   rrtir.    -
Specialna trgovina za belo blago:          m:~
V
Anton  JSiar"o ^yr Ivjutoljorai
Sv. Petra cesta št. 8, nasproti hotela „L!oyd".
Razg-las
o  gl&vnem  naboru  leta I3O4.
Podpisani  mestui magistrat mladeničem v uabornib letib ouznunja:
1.  Glavni  nabor   za deželno   stolno  mesto   Ljubljano   se bode vrŠM letos 18. in  19. aprila v „Mestnem  domu"  na Cesarja Jožefa trgu,   in  sieer   l£.  aprila   za   one   zutianje    miadeiliČ-e,    katerim   se   je   Jovol .• priti k nabora v Ljubljano,  19. aprila pa za mladeniČe, ki so pristojni v Ljubljai:
Začetek ob 8. uri dopoldne.
2.  Nabornikom,   odnosno   tuđi njihovim nioŠkim svojcem,   ki se pozovejo k naboru, je priti o pravein času treznitn in snažnim na nabirališče, ter uaj vio/ o pravein Času potrebne dokaze, če se oglase za ugodnost:
u) kot kandidatje duhovskega stanu, kot posvećeni dubovniki in kot nameščei
dušni pastirji (§31  voj. zak.;; i) kot poducitelji,  učitelji  in učiteljski kaudidatje (§ 3^ voj.  zakv :
c)  kot posestniki podedovanih  kmetij (§ 33 voj. zak.))
d)  iz rodbinskih razmer (§ 34 voj. zak. ;
e)  enoletnega prostovoljstva ''§ ^5 — 29 voj. zak.i.
3.  Naborniki, kateri   žele ugodnosti   po §§ 31—34   voj. zak.   in imajo tu I pravico do ugodnosti enoletnega prostovoljstva, morejo se zglasiti, ako bi seji odklonila prošnja   za kako prej omenjenih   ugoduostij,   za   ugodnost   enoletne^. prostovoljstva pri  glavnera naboru.
4.  Kdor zanemari   naborno dolžnost,   ali v obče   katero   iz vujnega zakou izvirajocih dolžuostij, se ne more izgovarjati, da mu ni  bil znan ta razglas.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubijane
dne 4. marca UH)4.
Župan: Ivan Hribar.
D. SERAVALLI
£)ubljana >  SlonSkove ulice štev. 19  ■  tjublJaiM
Izdelovatelj umetnega kamna in cementnih cevi.
Priporoča se č. gg. stavbenim podjetnikom, kakor tuđi »lavnemu obČinstvu za nabavo četne n trt ih   cevi.                                     2&u—©
Cevi Iz portlandskega cementa, vs ako vrstne stopaloe, plošče za tlak v različnih barvah in okraskih, cementa! streš-nlki, miže iz mozaika In cementa, vodovodne školjke, okraški za fasade, vsakovrstne podobe, konjski žlebovi, go-veje jasli,  korita   za  fivinjake  itd. se nabajajo vedno v  zalogi.
Prevzame vsa  v to  stroko   spadajoča  deia
# Delo okusno in solidno z garancijo. #
-    Cene po dogovoru nizke.     Postrežba točna.
Pozor!
Pozor!
PriporoCam svojo   bogato aalogo   puik   n«\|uo«r*J«lli ■Ulemo«   m ni^|ii«»-vejif    iriif,     r«*%«l\erje»     i.   t.   d.,    vseh    pripada i odi h     1*^14% %* I to %     in
■tiunlelje, puseboo pa opozarjam na
sartrocevne puške t»»
katere izdelujem ? stoji detamici in kaUro se aaradi tveje Uhkote m priroCBoaU vsakemu najbolje pnporočmjo.
Ker se f eCam samo 2 lzdelovanjem oroija, se priporoćam p. n obftinetru za mnogobrojna naročila ter izvr§tyem tuđi v svojo str > k > spadaio^e n»i-«»«>l»«' in p4»prai« tofino, solidno in najcenoje.
Z veleflpodtovaaj«m                                             4—19
Fran Sevčik
puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Stanovanje
v blizini justične palače z 1 sobo in kuhinjo se od da v najem.
VeČ se izve v Cigaletovih ulicah Št. 3 pri hiškniku.                         575 — 4
§«~  fdzno -»■
%& bolne nci želodcu \ po manJanje nlnuU, težave v iv -
]0>lt*i>4    s*l»boM|l,    ^lavobol    žara  cli 5iabega    prebavljanja,    zeludnir   mIa-
bo*ti, itftot^iijA \ pr** lm vijanju itd. odstranljo takoj znane
Bradyjere šelodčns kapljice
(marijaceljske).
Na tisoče zahvalnih  in priznalnlh pišem. >teklenica z navodilom stane «o vin   —
Dvojnata steklenica K l*-so. gflF"   Dobiva «« v   learnnh.   ~^MI
kjer bi se pa ne dobilo posije tjakaj centralna razpošiljalnica C. Brady, lekarna Pri ogrskem. kralju", Dunaj I-, Fleisch-"rnarkt i, Ce se posije naprej K 4*511 za 6 maiiii eteklemc ali d K za 3  velike ste
klenice franko. prf<l ponaredbami   se svari,  pristne mar iju-
eelj^ke želodčne kapljice mo- ^    «----—
tsjo imeti varstveno znainko^ l/Yt"*it'/* o20-2                in podpis.
fam. uuuah; Sidro«
Liniment Caps. Comp.
us Klehterjeve lekarne   w Prost
priznano Izborno, bolečlna tola-ioče mazilo; po 80h., K 1*40 in K 2'— se dobiva v veeh lekarnah.
Fri nakupu tega splošno priljub-ljenega domaćega zdravila naj se jemljejo le originalne staklenice v zaklepnicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Rlchterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izđelek.             2563—29   mp^.   ^pj
Riehterjeva lekar-   F^Jfc >J na pri zlatem levu   IIA    I    AH
v Pragi, L, Eli&čina c. 5.   i^A^j
iSjapslaiia
<llu*tro% aua   Izdaja)
je pričela izhajati v zvezkih po 15 kr. ; 30 vin.   pri založniku
Antonu Turku v Ljubljani
Dunajska cesta št. 5.
Naročita  sprejema vsaka knjigama. Pri isteru založniku je izšla tuđi knjiga:
Spretna kuharica.
Navodilo za irospodinje in dekleta, kako se naglo   in   dobro   izurijo   v kuhanju.
Knjiga obsega 240 str. Cena I K 8O v., po pošti 10 vin. več.
NaroOnina in poštnina se lahko   pošilja v poStnih znamkah.           634—3
Triumph-štedilna opjišča
za   gospodinj-stva, ekonomije i. t. dr. v vsakorSni iz-peljavi.   Že 30 }et so najbolje priznana.   Pri-«nana tuđi kot
_^_                     LJ              najboljSi in naj-
tr^ežnejSi izdelek.^NajveCja prihranitev goriva. Specijaliteta: Stodllna ognjisca za hotele, gostilrvo, reslavracijo, kavarne i dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlam znamki.                                           ^^   7
Tovarna za štedi I na opjišča „Triumph"
S. Goldschmldt At sin
TTTela    1S,    Ghoieza.3«    ^-vmtstimiBo.
VREDNOST
okusne hrane se ne kaže samo v vefijem, z jedjo združenim už tku,  kajti čim bolj  okusna  je  hrana,  tem lažje jo prebavi želodec in tem bolje se porabijo njene redilne snovi. To nam pojasni vspeh                       744
MAGGI-jeve ZAŠČIMBE za JUHO in JEDILA.     |
Ta je za skrbno gospođinjo preskušeno ceno sredstvo, ki podeli slabi mesni in Bouillr>n-juhi, polivkam, ze-   ^Gm lenjavam, jajčnim jedem itd. mofian, prijeten okus. Ker je zelo izdatno, se ne srne nikdar preveC priđe-   W^j jati! Sele, ko je jed gotova, naj se pridene! — Dobiva se v vseh trgovinah s kolonlalnim blagom, Jpt^L delikateaami in drogerijah, v stekleničicah od 5O h (Će se potem napolni od  4-O h) naprej.     <£-_ii^
MAGGljeva odlikovanja: 4 velike nagrade, 26 zlatiti kolajn, 6 častnib diplom, 5 častnih nagrad. Šesttrat brez teknovanja, med drugim: 1889 in  900 I. na svetovnih razstavah v Parizu. (Julij Maggi, sodnik o razpisamhnagradah.)
Anrrolinnun miln       CN sta naiboiikoristni štedilni mlli   Tovarna mila"*
HllgulJIlUVU IIIIIU .—to ^^ za hišno raboi ===== Pavel Seemann
Jtfarzeljsko(belo)tnilo. „2,82  W^9 Dobiva^ Ju p° žp*cer»j8kih predajainicah.       Ljubljana.
nrn 4«&4|Ama ^a ?dravniškem kongresu ,f* konstatovai prof. pl L^den, da je samo v nemfiki državi OKOli ljAMHSA) ijaaiaLalno bolam za jetiko. izmed katerih jih MM** J^%*%*»*»■ umrje na letO OkOll 180.000 Za tO grozno bolezOiJO. PljuCno bolezen provzroCujejo tuberkulozini bacili, kakor »o je spoznal To bacile vdihava aicđr rsak Clovek. ubraniti se jih ne moremo. Ako pa slučajno veliko ljudi, ki te bacile vđihavajo, ne oboli za jetiko, nam to neovržno dokazuje, da ima človeftko telo samo spretnost, vdihane   tuberkulozine   bacile  storiti   neškodljivimi. Ondi, kjer se sapnik   razteguje v fine vejice — takoimenovane „bronchie"  — ki vodijo V pljuCa, ležita dv© Žlezi,   takoimenovaill
„bronchialni ali pljufini žleziu; o katerih ufienjaki niao vedeli, Čemu da služita. Zdaj seveda vemo iz preiakavaoj drja.|Hoffmanna, da ti žlezi napravljati Cisto  poseben sofc, ki uni-
čuje bolezenske kali, predno moreno priCeti avoje razdirajoče opravilo v pljuCih. Kjer pa onPžlezi vsled podedovane bolezni, alabotnosti ali dragega organiCaega motenja ne moreta.
dajati dovolj tega soka, in kjer so postala pljuča vsled prehlajenja, prahu ali drugih vplivov obCutljiva, tam se kaj lahko vsiljujoči so taberk. bacili vaelijo in   preje ali sleje na tane Jetika Pametna misel je torej nasla, da se morata utrditi in ojačiti oni bronchialm žlezi, ako se namerava uručiti tuberkulozine bacile Tega se je oprijel dr. Hoffmann  ter je sam napravil iz one okrepčujoće snovi pljučnih žlez zdravilo, kifas pod imenom „Glandul^nu po zdravniSkih pon>čilih vz Bpehom rabi
zoper pljučoe bolezni in kronične katare.
V „Glandulenuu ni nič strupenega pa tuđi nifi kemiCno izmisljenega, temufi je napravljen iz avežih bronchialnih žlez popolnoma zdravih in pod živinozdravniSkim  nadzor-
stvom sveže zaklanih koštrunov — narava sama nam ponuja zdravila zoper bolezni, treba jih je le poiakati. Bronchialne 2Ieze se pri nizki toploti sade v brezzraCnem  prostoru  ter
8LlSfcaJO V tablete.   Vsaka tableta tenta 0 25 g. ter Obsega 006 g razmlinčenih Zlez in O2O g mlečnega sladkorja, da je stvar bolj okusna.
,,Glandulen" — rabljen po predpisu — Cloveka razvedruje in ma pospeSuje slast do jedi; telesna moč in teža se zvi&ata, mrzlica, kašelj   ili   potenje   ponoći   izgine,   iztQ6Čki
se odiočijo — človek je na potu zdravja. — Premnogo zdravnikov in zasebnih oseb je potrdilo »eliko vrednost tega sredstva zoper jetiko. Kjer Diso Ysa druga aređ8tTa pomagala, tam je Čudovito pomogel „GlanduleV.
„Glandulen*' se izgotavlja v kemiCni tovarni dr. Hoimanna naslednikov v Meerane (SakBonsko) ter se dobiva po zdravniskem predpisu v vseh lekamah, kakor tndi » zalogi: B. Fratarrj» lrlL»rnn, c. kr. dvorni dobavitelj, Vrmgm «O3S, v stekleoicah po 100 tablet a 5 50 K, 50 tablet a 3 K. — Natančne brošure o zdravljenju ter poroćila bolmkov podilja   na zahtevanje  tovarna gratis in franko.                                                                                                                                                                                  2685—10
Sprejema zavarovanja ćloveskega življenja po dajraznovrstnejaih kombina- : cijah pod tako  ngodnimi  pogoji,  ko : no bena   druga   zavarovalnica.   Zlasti " je  ugodno  zavarovanje  na  doživetje in smrt z zmanjsujočimi se vplačili.
Vsak Član ima po preteka petih let' pravico do dividende.
"vza.3©aaa.nat za.TreLroTrsLlra.a»"ba.aalrsL"^'I3reLgri. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine tn kapitalije: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
1                           z vofskozl nloTnnvko- narodno upravo.                    3-32
Generalni zasiop v Ljubljani, čegar pisarne bo v lastnej bančnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim fikodam po najnifjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa naj bolj Si slove«, koder poslu ie
Do voljnje  iz čietega dobička   izdate e podpore   v  narodne in obćnokoriatne ;                         namene.
Znamenito,  temnordeče,   izvrstno,  sladkobno,   močno   in  zajamčeno  pristno
dalmatinsko krvno vino
prodaja  samo   podpisana  veletrgovina  z  vinom   liter   po  48  vinarjev.
Vzorec franko, če se vpošlje poštna znamka za 20 vinarjev                         48i—10
JK£. ^IJVITTI, KLo%>&f (Capodistria).
Ljudevit Borovnik
puškar    v    Borovljali    (Ferlaeh) na  KoroMkem
se priporoCa v izdelovanje vsakovrstnih pušok za lovce in strelce po nainovejSih sistemih pod popobaim jamstvom. Tuđi pre-deluje stare samokresnice, vsprejema vsako-vrstna popravila, ter jih točno in dobro izviSuje. Vse puSke so na c. kr. presku&e-valnici in od mene preskušene. — Ilustro-82               vani ceniki zastonj.               11
W    ako je goljufija!   ^^
¥ Brezskrbno  rodbinsko ^
r srečo jamči knjiga o pre-1
obilem blagoslovu otrok. 1
Z več tiaoč  zahvalnicami |
.poSilja diskretno za 90 h J
k v avstr. znamkah gospa A
^ A. I4auptt, Berlin ^
^S.W. 220Linden-^
^^^strasse 50^^^
Esence
prve, neprekosljive kakovosti. za iz-
delovanje likerjev,  žgacja, vseh špi-
ntuoz in jesiha pošiljam  kamorkoli.
Vehkanska prihranitev,   neverjeten
uspeh zajamčen.       709— 2
Zane8ljivi špecialni recepti.
Ceniki In prospekti gratis in franko.
Karei Filip Pollak
tovarna za esence v Prajgl. (Pošteni: spretni zantopniki se iščejo.)
Bratie NOVAKOVIC
Ljubljana e^— Stari trg št. 15.
lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem  Primorju v  Dalmaciji.
Prvo vzorno skladišče dalmatinskih vin, tropinovca, konjaka in tfO   O      O   ©   olja  na  drobno  in  na  debelo.   Q   Q      O   O »
Naprodaj je nanovo zidana
hiša št.12
z vrtom v Radovljici Pod mestom
tik železniške postaje, pripravna za vsako obrt. — Kup se izve pri lastniei hiše Ani Gruden, posestnici v Radovljici,  Pod mestom at. 12.     712-2
F Grofa R. Keglevich-Buzina     " ^Tir TJjkJ
redilna moki      ^SltBPB
Dematogen   «|w|^
je  edino uspeSno        "^ri*Ai^fl
sredstvo proti              ^? Jw
SUHOSTiy
(upadlosti), slabemu teku, nervoz- ^^^^B nosti, bledoliCno8ti, migreni, slabokrvnosti. V najkrajsem časa garant, polna oblika, damam bujne prsi, v 6 tednih 20 klg več teže, za otroke in odrasle obojega spola se rabi z najboljšim vspehom, zdravniško si-jajno ocenjeno in priporočeno. VeČkrat odlikovano, tuđi ,Grand Prlx v Parizu 1903'. Pazite na ime ,,I>«*nifttogt»n'*, zak. var. Karton stane vid. 1*95. RazpoSilja centralna zaloga               426—(5
E. J. BALZAR, Duna] III, Heinburgerstr. 56.
Posestvo naprodaj.
V Šmarju pri Sevnici ob Savi, v blizini kolodvora in tovarne, ob dveb cestab, se proda poslopje z vrtom, njivo in sadnim vrtom. V hiSi se izvr-šuje gostilniški obrt s pravico za točenje vina, piva, žganja in s trariko. V hiŠi je tuđi kegljišče in ledenica. Poslopje je prav pripravno za proda jalno ali mesarijo.                         742-2
Kupci   naj   se  oglažajo  v gostilni Franceta Stegonšek v Sevnici.
Popolnoma
sveže izbrana zaloga za pomladno in I etno sezono moških, deških in otroških oblek, kakor tuđi damske konfekcije.
Zaradi nakupiČen|a zaloge in pomankanja prostora eem že sedaj primoran, da prodani blago za laatno nakupno oeno.
Črez 4000 moških sukn. oblek........   od   K 10*—    naprej    do najfinejše izvršitve
„     1500 deških oblek.........•    .    „    K    B"—        M        «,         *»             ^
9)     3000 otroških oblekic..........    „     K    2"—         >•        «•         •♦             ,•                               eg7'3
„      1000 svršnikov, športnih sukenj, havelokov   .     M     K    8"—         •♦         w          *               w
„     2000 hlač, modnih, črtastih,  najlepših vzorcev     „     K    4"—         »•♦**•              M
„       3OOO kosov  najfinejše in najnovejše   damske konfekcije   poslednje novosti:  jopice, plašči,   paletoti in  ovratniki,     Z&   VS&KO   COfflO
kakor tuđi prelepi damski kostumi, batistaste oblcke in mične bluze.
Največja izbera najfinejšega angleškega, franooskega in brnakega blaga iz ovčje voloe za narofiila po meri, ki se Da Dunaju najtlaeje in nsjhitreje izvrše. Na ogled se pošilja komurkoli, tuđi brez povzetja. — Za pladevanje se dajo olajšave.                 ^^         •      ^^          ^a>l^l^^ J# ^ ^             t^l      1
Za mnogobrojni obisk prosi             z odličnim spoštovanjem                                         ^ftHQI6SK0     SICIotCUSCG     OOI6IC
KapamaCSija & Bondy.                                   OfOSlaV Bern^OViČ.                                       Ljubljana, Mestni trg št. 5.
JCovo mesto.
Dražbena prodaja
zemljišča in poda.
Dne 18. marca, to je dan pred sv. Jožetom, prodalo se bo na prostovoljni javui dražbi na licu mesta već njiv na mestnem polju pri Novem mestu, takozvane Polakove njive, dve njivici blizu mestnega pila, Polakov pod poleg mesta ob ljubljanski in lo čenski cesti, dalje večji vrt nad novo sodnijsko palačo. PlaČe-valo se bo na triletne obroke.
Nataučncji pogoji  se  izvedo  v  g. dr. Poznikovi  notarijatski pisarni v Novem mestu.                                                            691—3
Jfovo mcsto.
Slavnemu   občinstvu   priporoeam   svojo   popotnoma   nanovo urejeno
gostilno „pri Fortuni"
na Vodovodni cesti št. 26. V blizini IJubijane.    Lep izpreliođ.
Točim  dobra  dolenjska  in  štajerska  vina,   na  razpolago pa imam tuđi vedno okusna gorka iu mrzla jedila.
Za obilni obisk se priporocam z odličnim spostovanjem
Jelica Fortuna
681-2                                                          gostilnićarka.
a                                                                                                                                                                                                                                                                 i
Po   visoki  kralj,  deželni vladi proglašena za  zdravi I no
rudninsko vodo
ni samo uajboljša in  najzdravejša ampak tadi  najkoristnejša in  najznamenitejša
^ zdravllna  ^oda ^
ki je od prvih zdravniških avtoritet priporocena in dehije nenadkriljivo pri bolestih želodca, pijuč, požiralnika, raznih katarjev, astme, mehurja, kamna, hemeroid (zlate žile), steklih iu zrnatih jeter, gorečice in raznih ženskih bolezni.
SC Odlikovana s 13 zlatimi in srebrnimi kolajnami- ~W$
„Upraviteljstvo vrelca Apatovacke kiselice11
Zagreb, Ilica št. 17.    497—10
Dobiva se po vseh   iekarnah,   drogerijah,   restavra-cijah   in  gostitnah.
at... o.,..        I^spis.
Radi oddaje zgradbe
novega  enorazrednega šolskega poslopja
v Podgradu
(Maichau) preracunjene z vodnjakom vred na 20,703 K 15 v.   razpiše se ofertna obravnava na dan
6. aprila 1904 ob IO. uri dopoldne
t uradnih prostorih  županstva občine Šmihel-Stopiee v Kandiji.
Pismenim, z 1 K kolekovanim ponudbam naj se priloži 10" fl varšcine troškov tega dela ali pa vseh del, na katere se ponudba glasi, in ponudilo naj bo zapisano s črkami in besedami, kakor tuđi naj iste obse^ajo izrečno opombo, da 80 dotičuemu ofereatu vsi pogoji, troškovnik in nacrti dobro znani in da se istim brezpogojno podvrže.
Omeujena varščina znaša za
1.  zidarsko delo .   .   .    1190 K — h     6. klcparsko delo    .    .       39 K — th
2.  kamnoseško delo     .        17 K — h     7. slikarsko delo     .    .        25 K — h
3.  tesarsko delo .    .    .      344 K 50 h     H. steklarsko delo    .    .       22 K — h
4.  mizarsko delo      .    .       98 K — h     9. pečarsko delo      .    .        37 K 50_h
5.  ključavničarsko delo      130 K — h
Take ponudbe se bodo sprejemale pri e» kr. okr. sol« svctM v Ruđolfoveni do O. ure dofioldnc zgoraj oiuenjene^a dncva ; na pozneje došle ponudbe se splob ne bo oziralo.
Navedena dela stavbenega elaborata in stavbene pogoje si vsakdo laliko ogleda v navadnih uradnih urah pri podpisani oblasti.
C. kr. okrajni šolski svet Rudolfovo
dne 12. marca 1904.
JfajveCJt, najhitrejSi in najvarnejši brzoparniki. kakor
„Kaiser Wilhelm  II.",  „Kronprinz Wilhelm", flKaiser Wilhelm der Grosse"
Bremen
\ New-York.
jVozne liste za vse razrede in po amerikanskih železnicah prodaja po pred-pisanih najnižjih ce-
Inah in da brezpla^no _^                    poročila
Edvard f avčar ^1^^?
•»-'       v Ljubljani, Kolodvorskelulice'šlev.'35
== nasproti stari „Tišlerjevi" gostilni. z==
i^jfr Mehanik
^l Ivan Škerl Opekarska cesta st. 38.
Šlvttlnl   atrojl   po h«^|m1^1   eenl. Bleiltl© in v to stroko         Y^i TF
spađajoča    pepr«wlla ^Mk/l^^ izvrfiuje   prav   dobro fnBr^fjMrj
Pneuoiatlk gld« 4-C^O*
A. KUNST
-<^ Ljubljana ^
Žjiđ.QTT©lce ulica "3b.
Velika zaloga obuval
lastnega izdatka  za dame,   gospode in otroke je vedno na izbero.
Vsakerfina naročita izvršajejo f»e točno 10 po nizki ceni. Vbo more 86 ahranjajejo in ''.aznamenigejo. — Pri zan&njih caro^ilih blagovuii naj se vzorec vpOBlati.
Ign. Fasching-a vdove    \
ključavničarstvo           \
Paijanski nasip St. 8 (Reichova hlša)   i
priporoCa svojo bc>gatc zalogo         j
&todiluih   ognjice ]
najprfprostejših kakor tudinajflnejšlh,   |
z žolti; medjo ali mesingom montira-   3
nih za obklade z pečnicazni ali kahlami.   s
PopravljfiEJa  hitro in po esni.   Vnacja   j
iiVkToči',3. t*a hitro izvrfiti               ?
^b ^^ ^t^ m^ ■■ mm ^^ ^^ m^ mm >■ mm mm mm mm *m mm mm ^m> mm mat mm mm ^^ mm ^^>   i
A.KRACZMER"J:^.
Ljnliljana Sv. Petra cesia 6.
priporoča popolno
kratkih
klavi-jer, mignonov in ~—                 p.anin
najbolj renomiranih firm po najnižjih
cenah   Preigrani  klavirji, solidno in
stanovitno   prenarejeni   so   vedno   v
5?alogi.
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bbsendorfer, c. kr. dvorni in ko-morni izdelovalec klavirjev naDunaju;
Br. Stingl, c. kr.
dvorca za'aga-
telja naDunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se
podlaganje 1 usnjem
stroKovnjuSko in pre-
skrbno in zaračunavajo
najcenejše.
,/za polovico cene\
ltm\ \\\\ ]
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
1                  Ljubljana             12 I
Špitalske   ulice   štev.  5.   \
W L Mikusch 1
* tovarna dežnikov "<
1 Ljubljana, Mestni trg j
! Linolej in povoščeno blago
prodajajo na debela uttjepnrjr         173—19         Vzorci in eeniki Iranko.
I Josip Pfeningberger-ja sinovi \C»Ti!:\"nuVrCr!m
™     ™       "             —^-^^-^^^ ^^m^mmmmmm mmmi^mmmmmmm mmmmmmmmmmm, ^mmtmmm^ttmm mmmmmmmmamm mamm^^mm^m ^BV^BlB>li^B ^^^^^9gH ^^^^^^^^M ^■^^EflbM  M^D^M^^B
Naročajte izborno   13848?
ljubljansko delniško pivo
iz pivovaren v Žalcu in Laškem trgu.
j Naročila sprejema |---------
Centralna pisama y Ljubljani, Sodnijske ulice ft. 4
^B^^B^^^B^B^^ai H^^^^^B^BM B^^*!4iHBBBV B^BlBVBHalB^Bl B^^^^^^l^BI^V B^B^BIHBMBIBU ^■■MH ^^^^^^^b^bb^  ^^^^b^_m^b^b ^^^^^^^^^^^^  —   —                ^^^^^^^^^__^_  ______________
Pmm0msQy^
Naše nizke cene vzbujajo pozornost!
Trpežni
moški
čevlji iz usnja
z obšivkora par
gld. 2-8O
Izvrstni         j
moški i
čevlji
za zavezovati par
gld. 3-—.  I
Moćni,  gladki
moški
čizmi
(stitleti i par
gld. 2*8O.
Trpežni
ženski
čevlji
za rsakdanjo rabo par
gld. 2-5O.
Zeio močni
ženski
čevlji
za zavezovati par
gld. 2-8O.
Izfrstni           i
ženski
čevlji
z ^umbi  par
gld. 3--.
Elegantni,
barvani
moški
čevlji
za zavezovati, par
I gld. 3-5O.
Priročni         |
moški
čevlji       i
iz jadrovice par
gld. i--.   I
Barvani
moški
usu jati sandali
par
gld. 2-75.
^—^BH—^^B+BjmMmMmmm^mm^mmmmmmmmmmmmmmmmm
Priročni
ženski
čevlji
za na ulico par
gld. 1-3O.
Elegantni
ženski
salonski
čevlji
par
gld. 1-5O.
Ženski
čevlji
z navskrižnimi zapouami, crni iu barvani, par
gld. a-—.
Najfinejši kreni (mazilo) za rujava in crna obutala.
Popravila se najbolje in najceneje izvršujejo.
Alfred Frankel
kom. družba prej:
Modlinška tovarna za čevlje
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 9.
Zastopnik: A. Preatoni.           736mi
Krojaški salon za gospode
IVAN MAGDIĆ
Ljubljana, Stari trg št. 8.
Izdelovanje vsakovstne garderobe za gospode po
najnovejših journalih  iz najmodernejšega   in naj-
bolišega tu- in inozemskega blaga.     531-8
V__________________________________________J
la ćevlje najboljše čistilo na svetu!
i „_                _           __         . ,.,                 ,.     ki dajeCevljem temno-
1 PO|inflmnilTaV0SCI>0   Za   CeVlje crn blesk inohranjuje 1 1   171   HVldlU %.*wmm^—^^mmmmmmim U8nje  atanovitno.
f Sr^^B^Vfitf^ltf^vtttfl'l-.lOŠČilna mast za svetle čevlje, ki se po nj ej [  a   Ul  IflUlvIlII LHHHBaaBHHiM leposvetijoiusnjekonservira.
Fm            ■ ■       ivi*      *     (triiu loetrlliia iiiaHl) nala&č za
OHltftlPnnT« Nlgnn kozje (Kid) usnje, chevreau-, gamsovo-, ^#a   ■ ■^PB^* ■■*■■■    ^mmmi^ gagfin-usnje in Box-Calf. Dsnje postane nepremočljivo, mebko in voljno,  se tuđi v mokroti ne qd-13—12                         barva, obleka se ne maže, čevlji se pa fino, črno bleščijo.
Staffln Cornnlonrit đfc c- kr> Priv< t0Yarna Ustanovljena 1832) iClUil   lul IIUlullUl   ^   r. kr. rtvnr. dnhRVitP.li   Punaj, I. Schulerstrasse 21,
Ka razstavah :  v Parizn „Zlata svežnja11, v Londonu „Grand Prix".
_ _                 _        _______________..__________„____________________________________.__________                          --  —^^___^^_^^^^^—
*    Naznanilo.    "
;          Usojam si vljudno javiti vsem svojim p. n. ođjemalcem, da sem
i lessa.o.i prostor          ---
I                           ki sem ga imel doslej 11a svetu g. Kneza                  231-9
emesHl na svoj lasčnt prostor                                          !
nasproti rampe drž. žeteznice I
kjer sem zgnsdil veliko, zračno suštlntco«
V zalogi imam deske, trame, morale iz smrekovega in me-
cesnovega   lesa,   lepo   suho   blago   z   Gorenjskega in Koroškega.   Pri-•omnim se, da imam za manipulacijo z lesom  v službi  izveđenega  skla-išcnika, ki je ze po mnogih večjih mestih pri velikih trgovinah opravljal I ^A enak posel. — Vse blago oddajam po prav ugodnih cenah.      gj^t  J
}K            Anton Deghenghi.    ^jl
(IznaJrtilelJ P* Herrniann^žZ^ornja Pol*>kava)
ie najboliše, vsa prifakovanja prekaga-joče acreclišivo za r««t lan, katero m nikako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi iaku^ena in zajam-Cena neškodljiva tekočina. Ul za?ir»til i/paituiije Iam fin odNtrnih |»rt*-haje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tuđi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osiveiih sopet svojo nekdanju naravno barvo — MnogoŠtevilna prizna nja.   Cena steklenice 3 K.
Dctbi 8e v vseli mestih in veCjih kra-jih dežele.
f«lavita z.»lo«ra Ih ra^poMlljutev v l^Jul>IJxttBl pri gospoda
Vaso Petričid-u.
V xaloffl imata tuđi gg. V. pl« Trn l4orz>, A. Kune, E* Sark % ljut* IJanl   :n   g   A.    Kant   %    Ururtju. Dobiva f-e tuđi v  \ovem   mc-Mu % leiiarnl pri ,, \ii#teljii**.
Preprodajalci popust.      12-12
Tovarna za kruh in pecivo   ^^
KANTZ v Ljubljani 21
pravi rženi kruh, mešan in čru.
Socnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva.
$0£T   Na   mednarodni   razstavi   za živlla   v  Bordeauxu je
dosegel  z drugimi izdelki  te tovarne  najvišjo  odliko (6a-
stni križ in zlato   svetinjo z diplomo).
Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin.
Naročila z dežele   se najtočneje izvržujejo.
Velika  zaloga naiflnejšega nasladnega peciva,
biškotov in suhorja.                  tosm
f           Vsak dan poslednja sveza peka ob '^e. zvečer.
m.                Dvanaest podruinic in prodajalnic.
«i»> _      Higieniški transportni vozavi  za kruh in pecivo.
Nijvitja nm Buadilh ^ Mijtlntjilh
otroških vozičkov
In navadna do najfinejie
zime.
H. Pakič
v   Ljubljani.
Ruiuti laninikHi u
MiMia s MvzitlM.
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Ounajska cesta 17
jprl|iuro«ata
svojo bogato zalogo
t idi strop1, voznih kok
glasbenih avtomatov
in
pisalnih strojev.(
3(rasno izbero
I^onfcl^cijc
za dame m đeklice
kakor tuđi
manufakturno blap
perilo
vsakovrstne preproge
i. t. đ_ !• rlporsen
iatss Scbusier
lij ubijana
Spitalske ulice štev. 7.
Solidno blago. x   Nizke cene.
j      Veliko zalogo      )
f li O^wV1W gospode j
kravat za gospode I
toaletnega blaga
]                    dalje                    I
i šCetic za zobc, glavnikov, ! dišav, mit Ud. Ud.
I    iz najbolje renomiranih    j I           tovarn priporoča          I
I Alojzij Persche
i I            Ljubljana
Pred »kofijo  št. 21.
Založnlk o. kr. državnih uradnikov.
Založnik c. kr. državnih uradnlkov.
■Z '»» 09UBJ1 poj
OIIPS UBA|
•BpOJOđuđ                 10
I U9qz; i))!|dA a | u;   tjeiiobei  qis[9AOu[Bu a
ui 9.ipni[p
mn 1
1         ^lj j
Tovarna kninskih izđelkov v Hrastniku 743 '
priporoča
umetna gnojila.
Uspehi  pri različnih vrstah nasadov so presenetljivi, posebno
pri hmelju, ki je zanj kal jevo-amoniakov superfosfat posebno
pripraven.   Prospekti   zastonj   in   poštnine  prosto.
10 Wb? oaroi pzelje pstte. 1
i           Slavnemu   občinstvu   si   dovoljujeva   uazoanjati,   da  sva   prevzela   ;
! znano Vračkovo                                                                                        -
I     gostilno     !
\ na Sir. Petra nasipu štev. 67 i
;                          (nasproti  šentpeterski  vojašnici).                          [
Skrbela bodeva, da bode si. obiskovalcem naše gostilne postreženo ? :   vedno le z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili in to proti nizki ceni,          r
Točila bodeva pristna istrijanska in bizeljska vina in marčno .  pivo iz prve slovenske pivovarne G. Auerjevib dedičev v Ljubljani.
i                   Za mnogobrojni obisk se priporočata
] 756-2                         Ludvik in Marija Schmuz.
Kmetska posojilnica ljubljanske oko.iub;
reglstrovana zadruga z neomejeno iiavazo              •
V novi lastni hifti                               ;
na vogah Đunajske ceste   ii  Dalmatin:7ih  ulic i
obrestoje hranilne vloge po 4f|,°|«     ]
brez odbitka rentnefca «lavka, kat rrcica poMoJII-  ; uic»  t>auia M.VL vloinlk«* plaeiije.         304—97 j
Posolila po 5°|M in po 5'4°«.     •
Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 ali pa 35 let. ;;
Hradne ure;   razuu nedelj in prazaikov vsak dan od
8.—12. ure dopoludne m  od 3.-4. ure pcpoludne.
Poiinega branitnićnega   urada  ^tev. 328.406.
KAROL REBEK
od c. kr. vlade potrjeni zastopnik J3 l^O g;^     1626-40
,Rdeča zvezda'
Ljubljana, Kolodvorske ulice 41
od južnega kolodvora druga hiša na desna.
Ifajkrajša, najcenejža in najboljša vožaja
v Ameriko
je na brzoparnikih te linije. Potniki bodo oJin^ pri meni brezplačno    zdravniško    pre- k -----------^^ iskani. _——^ee |
Veljavne vozne listke in natančni pouk  ;
izseljencem   dobi   se   v   moji   pisarni: j
Kolodvorske ulice št. 41.       * '
Karol Rebek,
I Največja zaloga,
najboljia in najcenejia tvrdfca
za naroč9*an e ozir. nakupovanje
Prtnirou    za Pleskarje,  sobne V^U|JIL-t?V   slikarje,   zidarje  in mizarje.
L.dKUVf    vozove.
Emajlne prevlake,
pristne,  v posodicah  po   */-f  V4, Vi in 1 kg.
Jantarjeve glazure
-*o    nAHd      Edmo   trpežno   in £<1   HUUCl    cajlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, štedilnega,
brezbarvnega   in   barvastega   za pCde; najcenejše in najboljSe.
D Q n i H n IQ    Pripravnega za vsa-r\a\JlVi\Jl€li kovrstne prevlake
Rriinnlina za barvanje narav-
V^ljndilll    Udl V,    najboljih
Oljnath barv v tubah
dr. Schooielda.
Fimi^^a PrireieneSa i2 lanenega I   II IIWfcCl oija- pristen, kranJBk.i
Steklarskega kleja,
priatnega,  zajamčeno  trpežnega.
r^irkCO      alabastrskega in V^lfJoaj               Stukaturnega
Karbolineja,   najboijaega Fasadnih barv za apno
RarV    Qllhlh   tenaifioih, pr^te-i\|QJ3  «a mizarje inaobue slikarje.
Vzorcev za slikarje,
iiajnovejSih.                         645   7
Olje^ j>r-oti prahvi.
ADOLF HAUPTMANN
I.kranjska tovarna oljnatih barv, fir-  LJUBLJANA* nežev, lakov in sieklarskega kleja.    im.,„„u™. i. •-*».
Fino,  dobro   in  ceno jesti in piti se more edlnole
„pri Rasbergerju"
restauracija „pri belem konjičku"
Wolfove ulice štev. 12 £uer-jeva pivarna. «1 -io
Najfinejši guljaž za zajutrek
santo   €»   Itrajcftrjfv. Z=    V sredini mesia!    :z=
f ^^S^ifonijMdarivgp galona %trr;Xmi "%
pcd  trančc,   til^ 5rac*ccK«go   mcstti   (dc5cdanjc  5^ladi5Čc   gcjpcdo   Fcli'K$   fJrbanco).
c?o:>j6ho   opO2>azjam   častite   3ame   na   vj-^iAo ;&afoao c'utiaj^fiifv   in   eticjinaCnift  pariS^ifi  mo3eCov-  i»i -picoim  ptav o&itucaa ofuafia. £         —        ___-    (Bciftvcni   oopfti   in   \y$c   i? ote   cvetfic   ?e   ttatanfto    po   naicči^ii   Joma   i&dciuicio.    —-^^j^—         *J
Mpnjii kravate za spinM
priporoča v veliki izberi po   najnižjih cenah V39—a Židovske ulicei -^^*    A*^.^r^'^^^^ Ai  Židovske ulice 1
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS i
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.   156121
Ustanovljena   1847.
Naivečja zaloga       ---^
pohištva  ^
za spalno in Jedilne sobe, salone in gosposke sobe, Preproge, zastorji, modroci na vzmett, žimnati  modroci, otroški vozički  itd.
Ustanovljena  1847.
'   Xajnizj«h  «*€•■>«».            X»jM»3M«ia*eJ«e  bla^o.
I3nt©n5^ba5ter
1               Ljubljana
5pital$l<« alic« $t. ^
konfekciji za dame in dektice; bluze in đeške ohleke, modno blago za dame in gospođe; votle satin, Icvanim, prcprogc, na|-baijše platno, perilo in kravaie e^^    za gospode,     zziee^
^elidne blage!             }<izl<e eene!
Vjorci na 3ahievanjs poštnine prosto.
Rske I Kava aire^tD0   1 Reke
najboljSe blago, franko, carine prosto, po povzttju za S  kil.
• Santos, zelena........   gld. o'75
IDumingo, lalika.......      „    6 50
Sulva lor, moCna......      „   6 50
.Jiivrt zlat, rumenkasta . .      „7" —
KuI>h, jaku fina    ......      ,,    7" —
Peri, velefina........      „    7 35
CVylon, žiahtna.......      „   H —
0 Java, modrozelena.....      ,.   H50
Colonial-Itnport-Comp,
poStni predal l-^3: Roka    621—3
r                                        ^
fnton JtSkcrc             2 ~33
Zlatorog.
To krasno narodno pravljico o Zlatorogu je peaniSko obdelal sedaj ASkerct in to popolnoma dragače, nego je bila znana doslej po Funtko-vem prevodu nemSke Baumbachove idile. Aškerc se je tesnej© oklenil pravlji&ke snovi tako kakor jo je Lit zapisal rajni Deachmann ter pndržal ludi tiemona „Zelenega lovca". Tako je ustvaril A&kerc iz narodne prav-ljice čiBto novo, svojo epsko pesnitev ; zato se nadejamo, da zaslovi sedaj med i;atni tuđi njegov izvirni, sl-overjski ^Zlatorog4*
Izšel je v založbi
L. Schwentner-ja
v Ljubljani
in  velja broširan   1  K   6O h,  po poSti 1 K 70 h.
L                                                                                                         A
■                 ruti pred vsako u^miih^o
ker ae po tcj lahko vsaka tuđi UMJmiUijsa rar. i razvije v zeio hudd, težko oziiravljivu rano. Že •40  let se je  iskazalo  »nečilno  vlacno mazilo,  tjko
imenovuno prasko itooiaće mašilo kut ku-
nealjiro   srectat%-o    za    obvezo.    To    vzJr^uje    r»iie
riate, obvuruje tstu, olajšuje Tnetje in bolečine, hladi in poapeaaje zacoljenje.
\fj£~   Raspoftiljtt se  v«ak dati.  "i3J
!     Proti   prodplaiilu   K   316    ^__________
ao pošljejo 4/1 pusice  ali  ^V^V.v^f &*?/
;      3-38    6  2    pusice    ali   4 60     ^0   - ■    ^     / .JP,-^
j    6,1   ali   4-tiO   9;i    pusici         ^       '            ^
poštniue prosto u a vsako                     .         ■>'-■
postajo avstro-ograke ma-            "tll'-^fs'-š'
narhije.                          +J&t
\ni deli embhlait^ iniaio zakonito rte-ponovanft  varstven«» znamko
-------    C-la\nu zaloga   —^—
B FBA8NER, c. kr. d»orni dobav1?«!]
lekama ,,|>ri prueni orlu*4 a              ;»•»•» s^s       1112-2)
v:alć strana, oge! Nerudove ulice 2O3
"|       Zaloge v lekarnati Avstro-Ogrske.       B
L-ubijani   ^  dobiva   pri  go-   I
.      .    ith ickaijih: C. Piccoli,   U.   I
a    pi. Trnk6czy,   M.  Mardetschifi-   I
I   \^            g©rf J. Mayr.              M
Velika trpvsta Ira
19     i6če za sodne okraje:  Brezice, Laški trg in Šoštanj     Wk     M
H    proti gotovi plači in proviziji po tnega spretne^a, hIo-    H    9
H    venŠČine   in   tiemučine   zmožnega   zafttopnika,   ki   naj    H    ■
Bn    stanuje   v kraja   samem.    Strokovue^a.  znanja   ni   potreba.    fm    U
SS    IJonadniki7 ki morejo položiti kaveijo, naj pošljejo pouudbe    H    ■
B    — pod; ,,8ichere Existenz", Celje, post. rest. —    I    fl
J^^riZlati ribi*U
lastnica Marija Rozman.         I
Dobro znana restavracija pri „Zlati ribi1'
vhod iz Rlbjth ullc in Spltalskih ulic
priporoča   JzbOltia   Vin3 iz Dolenjskc, Istre in Štajerske.
Vsak dan večkrat sveže, prizaaDO dobro
560-4           puntigamsko marčno pivo.
.^^^fc  a            Na razpola^o imam vedno sveza                .«#     .•.
*^5|K^               fiorka in ilirci* Jedila     \?V k?V  •
^CSuCS         za zaJtr^? opoldan in  zvečer.                     j»^     }*■
^ScŠA^* Marija Scznian, restavrat^rka.    JK^ Jfc^
Za kolesarje jako važno!
Preden   se kdo  odloČi nabaviti  si kolo,    nai   ne  zamudi  ogledati si zalogo ali vsaj naročiti   ceiaovnik pravih   PUCIIOVIH   KOLES, |      najuovejših   modelov,   katerih  edino   zastopstvo   ima  =====
1 f ran Čuđen v Cjubljani.
I            #   #  #   *   #   pozor!!!
One častite gospođe,   ki se zaoimajo za                           636-4
' motor-kolesa
|     vabim,  naj   si   sleherni   ogieda  pfi   meni  razstavljeuo   kolo  PUCH-!      MOTOR, da se prepriča,   kako   iino iu  popolnoraa   preprusto je s-stavljeno,  taku  da se vsakdo lahko  takoj  priuči vuziti.
I    Puchovo kolo vedno pred vsemi đrugimi!
Pr■■ -mpmii trniitlp 7alncrp l'wn
Usojam si vljuclnu naznaiiiti, da sem v Ljubljani,   poleg   frančiškanske   cerkve,   na   vogalu Sv. Petra in Miklošičeve ceste,   zdimili moderno hišo za trgovsko  zalogo blaga, katero bodem otvoril sredi tekore^a meseca z modnim,   manufakturnim, suknenim in platnenim
blagom na debelo in na drobno.
Vsled zveze « prvimi tovsiriiami mi bo mogo<^e   castitim  j).  n.  odjemaleeui   oddajati iz  popoluoma   nanovo   sortirane   zaloge   blaga   najboljše po kolikor
mogoče nizkili,  Stalnih  cenah.
Svojo že 22 let Pod trančo obstojeeo trgovino na drobno bom vodil neizpremenjeno dalje,  dočim preselim trgovino na debelo
v trgovsko zalogo blaga v novi hiši.
Zbirke vzorcev naj no vej šega modnega blaga  se bodo posiljale eastitim p.  n. odjeuialeeni na zahtevo drage volje poštnine prosto.
Ob priliki te objave se vljndno zahvaljujem za izkazano mi zanpanje in prosim obenem za istotako  obilen obisk v dosedanji in  v novi trgovini.
V Ljubljani, dne 9. marca 1904.                                                          ^            ^    m                     ^^ .—-         _^
F^eli^^ Urbane.
«"-3                      $£-   7amkaj je tuđi ceno naprodaj nekaj manufakturnih štelaž.   "^g                            ^
Izdajatelj  in odgovorni urednik;  i)r. ivau Tavča.r.
Uastnisjii iĐ tLsk2B!\axvdte tisk.irne*.