Vestnik. Tz ,,UŁItelJ8be tisk»rnf". Vsem cenjenim šolskim vodstvom iu krajuim šolskim svetom, ki so naročili šolske ti&ko\ine v ,,Učiteljski tiskarni", javljamo, da jim postrežemo z vsem o pravem času. Oni, ki žele dobiti tiskovine takoj, pa prosimo, da malo potrpe, ker iraarao mnogo naročil — četudi je koakurenca velika — vsak začetek pa je težak. Tudi _Eočni zapisnik", ki se tiska v nUčiteljski tiskarni", izide o pravem času. 25 letnico svojpga službnranja bodo praznovali dne 6. septembra t. 1. v Ljubljani naslednji tovariši: Bizelj Josip — Peče, Erker Jurij, st. — Spoduji log. Erker Jurij, ml. — Srednja vas, Puntek Anton — Ljubljana, Purlan Jakob — Ljubljana, Gale Pran — Ljubljana, Jelenc Luka — Ljubljana, Klemenčič Ivan — Galicija, Patprnost Hinko — Predoslje, Poznik Ivan — Ovčjak, Schmorancer Josip — Maribor in Wittreich Ivan — črmošnjice. — Sestaoek bode 6. septembra ob 10. uri dopoldne v hotelu Lloyd (sv. Petra ce4a). Nadaljni vspored se bode določil tara. Učiteljl so za ni_! Tako je nedavno pisal -Narod", tako pogostoma piše nSlovenec". Spdaj pa mi vprašamo, kdo pa je dandanes-za kaj? MNarod trdi vedno, da so klerikalni poslanci za nič, taisto trdi ,,Slovenec" o liberalnih poslancih. čestokrat čitamo, da je ta ali oni uradnik za nič, pa tudi o kakem ministru večkrat pišejo, da je za nič. Na tem svetu je torej o gotovera času vse za nič. Ako bo Bog oče zopet kdaj svet ustvaril, mogoče, da bo takrat napravil — vse dobro! Zvišanje pokojnine. Eavnatelju I. Lapajnetu v Krškem je c. kr. deželni šolski svet odmeril pokojnino na podlagi 36 letnega službovanja. Zoper to odmeritev sp je pritožil na naučno ministrstvo, ki mu je za enoletno službovanje pokojnino zvišalo, ker je dokazal v svoji pritožbi, da je služil 36 let in 7 (oziroma 8) mesecev. Postojnski okrajnl šolskl svet je izdal na vse krajne šolske svete sledečo okrožnico: Na podlagi sklepov letošnje okrajne učiteljske konfpreace priporoča c. kr. okrajni šolski svet krajnim šolskim svetom, 1. da izroče vsakoletni proračunjeni denar za nakup samoučil ubogim šolskim otrokom pravočasno šolskemu voditelju proti poznejšemu računu; 2. da naroče šolski list MPopotnik" za učiteljsko knjižnico ter postavijo dotični znesek v šolski proračun. — Ker se nam pričujoča okrožuica zdi jako pametua in uraestna, zato jo vsem ostalim okrajnim šolskim svetom priporočamo v uvaževanje. Naš članek, ki smo ga priobčili v odgovor na napad -SlovenskegaNaroda", imenujetalist— trivialuo frazeologijo! S tem je, tako misli gospod člankar, pobil naše npovržne dokaze! Seveda živi v veliki zmoti. In v velikih ošabnih mislih tudi, sicer bi ne mogel trditi, da bi našo tiskarno še daues lahko pognal v zrak! Iz vsega -Narodovega", odgovora zveni tista aroganca in ošabnost, ki smo jo vajeni pri BSlovencu". To nas nič ne moti. Povedali smn svoje. Naša vest je mirna. Sedaj samo čakamo, kaj poreče učiteljstvo na občnih zborovanjih svo.jih društev. Tedaj se tudi narodov člaukar prepriča, da nima opraviti s samo klikico, ki je zbrana okolo našega lista, ampak z vsem učiteljstvom, ki se ne da tako nezaslišauo žaliti in napadati, kakor je to storil ,,Narod". Naj torej le blati in napada in izkuša škodovati našemu poštenju in našim podjetj e m, mi nimamo nobenega strahu pred bodočnostjo. Iz vsega je razvidno, da je .Narod" komaj čakal, da odvrne učiteljstvo od sebe. To je naša mirna beseda na .Narodove" grožnje. Za sedaj zaklučujemo s svoje strani poleraiko s tem listom. 0 drugi priliki se pa bodo oglasili naši somišljeniki. Klikica se izpremeni v maso. S to bodo morda le računali! Šolske norlce na Eoroškem. V uradni .Klagenfurter Zeitung" od dne 10. avgusta 1906 razpisuje okrajni šolski svet v Volšpergu službo učitelja na šoli v Spodnjem Dravogradu, ki naj bi tudi za mesečnih 25 kron oskrboval ekspozituro pri Sv. Lovreneu na Ojstrici. Znanje slovenščine, ki je na omenjeni ekspozituri neobhodno potrebno, se ne zahteva. Zahtevamo od deželnega šolskega sveta, da nastavi takega učitelja, ki bo popolnoma vešč slovenskega jezika, kajti drugače je pouk na šentlovrenski ekspozituri nemogoč. To zahtevamo iz pedagoških ozirov. Zopet noT grob. 16. t. m. smo spremili k večnemu počitku mladeniča ki ga je ugrabila neuprosna smrt. Pokojni Ivan Bratina, četrtoletnik e. kr. učiteljišča v Kopru, je bil rojen 6. maja 1886. pri sv. Tomažu na Vipavskem. Ljudsko šolo je obiskoval v domači vasi in v Kamnjeh, kjer je tamošnji gosp. nad- učitelj spoznal v njem redek talent ter ga je pričel na dovoljenje njegovih staršev pripravljati za nadaljne študije. — L. 1900 je vstopil na c. kr. priprav. za u&iteljišče v Sežani, potem pa na c. kr. učiteljišče v Kopru, kjer je izvršil tri tečaje z jako dobrim vspehotn. A dalje mu ni pustila nemila bolezen, ki ga je že v drugem letu nadlegovala; dobil je namreč bolezen v nogi, da ni mogel več stopiti na njo in to zaradi nezdravega stanovanja v Kopru. Dve leti ga je mučila bolezeo, poizkusil je vsakovrstne pripomočke, odkar pa je bil v ljubljanski bolniščaici operiran, je bolehal bolj in bolj, dokler ni 14. t. ra. izdabnil preblage duše. — Na.jhu.jše muke in bolečine je voljno prenašal, upajoč zopetnega ozdravljenja. a ni se mu želja uresničila. Živel je, a solnce sreče mu ni sijalo, le s trnjem mu je bila preprežena kratka pot življenja. _Le ena se želja je Tebi spolaila, v zemlji domači da truplo leži". Kako so ga že sedaj domačini spoštovali, je pokazal njegov pogreb. Žalostinke so peli dijaki učiteljišča in gimaazije pod vodstvom g. Crnigoja. Nagrobni govor je imel njegov bivši učitelj ia stric g. Vodnpivee. Mnogemu je rosila solza žalosti in sočuvstva na izprevodu mlade žrtve. Naj mu bo zemljica labka! Razoroževanje t Italiji? Angleški listi so prinesli neverjetuo vest, da namerava italijanska vlada jeseni predlagati parlamentu, naj se armada zniža od 12 na 8 vojev, ker državna sredstva ne pripuste, zdrževati armado v sedanji velikosti. Ali bi ne bilo kaj pnakpga koristno tudi za Avstrijo? Kolikff bi bilo denarja za prosvetne namene! Dež. šolski nadzornik Peter Končnik je šel na daljši dopust in se baje ne vrne več, ternveč gre v pokoj. V Dobrepoljah na Dolenjskem zidajo novo šolsko poslopje. Rnsija obsega šesti del površine zemeljske krogle. Nad 50 krat je veča nego Japonska in nieri 22,212.96<5 štirijaškib. kilometrov.