f^M) POUK IN ZABAVA ftflai Rebus. Priobčil /r. ^o/Vc. Rešitev in imena rešilcev priobčimo v pfihodnji številki. Pes — čuvaj pisčet. Dim — vremenski prerok. Nekje je izvalila kokla šestero piščet. Splošno je znano, da smatrajo dim, ki Nekoliko dni je skrbno čuvala svoje mla- se dv'ga iz hišnih in tvorniških dimnikov, diče, potem jih je pa proti navadi svojega za vremenskega preroka. Dim, ki plava rodii nezvesto ostavila. Mlade stvarce je naravnost v zrak, naznanja lepo vreme, a položil gospodar v košarico na seno, jih dim, ki se vali k tlom, je znamenje grdega krmil, jih nosil podnevi na solnce, a ponoči vrernena. Neki angleški opazovalec je ta na gorak kraj v kuhinjo. Domači pes-jaz- nauk še razširil. Dognal je namreč, da se bečar je pazljivo opazoval sirotke ter je vreme vedno obrne na slabše, ako se dviga začel kmalu sam ob sebi paziti nanje. Če dim nekoliko časa v eni smen, potlej pa so poskakovale in ščebetale piške po solnč- jo nipoma krene na nasprotno stran, tako nati tratini, je ležal pes pri njih. Če se je da se dostikrat vije po zraku v podobi katera izgubila predaleč, je še! ponjo in vprašaja (?). jo prinesel v gobcu nazaj. Če so sfrfotale Dva brata. piške proti večeru po kurji navadi na višji kraj, da bi tam prenočile, je bil pes v Ni dolgo temu, kar je stal v Parizu strahu, je znosil drugo za drugo v košarico pred kazenskim sodnikom sivolas mož, ki in ležal poleg nje, dokler se ni popolnoma se je moral zagovarjati zaradi neznatnega zmračilo. Nekega dne so bila že bolj do- prestopka. »Ali imate kaj sorodnikov?« ga rasla piščeta posebno razposajena, in zvečer vpraša sodnik. — »Nikogar«, odgovori sta- je mislil pes, da jim mora posebno dobro rec, »moji starši so mi že davno umrli, in postreči z ležiščem. Pes je znosil drugega moj edini brat je tudi že umrl pred 130 za drugim skozi odprto okno pritlične sobe leti.« — »Pred 130 leti?« se začudi sodnik. na posteljo, stoječo v sobi. Ko so že piške »Opozarjam Vas, da stojite pred sodiščem, toliko dorasle, da so se morale preseliti v kjer nikakor ne gre, da bi se šalili.« — kurnjak, je dan na dan polegal zvesti njih »Nikakor se ne šalim, gospod sodnik«, varuh ob zamreženih vratih in se milo odvrne zatoženec ter nadaljuje: »Glejte, to oziral k svojim prejšnjim varovankam. je tako-Ie: Moj oče se je oženil, ko je bil -s* 235 X- star 19 let in že v tistem letu je dobil v posodo, ki je napolnjena z vodo in ka- sina, ki je pa umrl precej po rojstvu. Pa teri je primešane nekoliko žveplene ki- tudi prva žena je mojemu očetu kmalu sline. Na ta način nastane elektriški tok, umrla. Ko je bil star 76 let, se je oženil ki je sam na sebi slab, vendar pa dovolj drugič in je dobil mene. A jaz sem sedaj močan, da odpravi v par dneh rjo popol- tudi že v 73. letu. Prosim torej, blagovolite noma. Seveda mora biti železo s cinkom izračunati, gospod sodnik, če ni moj brat tako združeno, da se v resnici dotikata. res umrl že pred 130 leti.« — Seveda je Pri manjših železnih kosih že zadostuje, sodnik priznal, da govori starec resnico. da jih ovijemo s cinkovo žico. Ker porablja elektriški tok žvepleno kislino, je je treba vsak dan nekoliko doliti v posodo. S cim odpravimo rjo? Ako dolgo časa ne rabimo kake železne Človeška rast. reči, zarjavi tako, da ni mogoče odpraviti rje. Pa vendar imamo tudi proti rji jako Zanimivo je vedeti, kako raste človek. enostavno sredstvo, namreč elektriko, ki Precej po rojstvu raste najbolj, navadno po jo zaradi koristi in uporabnosti uvajajo in 20 cm na leto. Naslednja tri leta raste že uporabljajo vsepovsod. Ugodno pri tem je počasneje. Od 5. do 16. leta zraste človek posebno to, da si elektriko, potrebno za na leto za 5 cm, po petnajstem Ietu pa odpravo rje, jako lahko preskrbimo. Zarja- raste človek le rieznatno — za 2, kvečjemu ¦^lo železo moramo spraviti v zvezo s za 3 cm v letu. S petindvajsetim letom se cinkom. Oboje moramo potem postaviti navadno konča človeška rast Jeseni. Besede zložil Ivan Zorič. Zmerno. n ^ m f Uglasbil F. Juv&nec. Drobne pti - ce las - to - vi - ce pla-va-jo v da - lja-ve; Po - le - ti - te ji na ro - ke, nič se je ne boj - te, —=d" .* a tempo r u Bu. ~ K N—~KvTv>.N"kT~ n. K.-----h~T—J~*l—I—T k ~N~~P—"T—I ^ " » » l v v p f p ^ ^ Lr r *'' % drobne pti - ce Ias - to - vi - ce, bo - di - te mi zdra - ve! Mi - le pti-ce pesem - co o hre - pe - ne-nju, o že - ljah za - poj - te! In po-zdrave „ ______ ^ f ^ _N \ las - to-vi - ce, pa ko bo - ste v da-lji, pa za - zre-te tu - di mo-je ve ji iz - ro - či - te, ah, in kmalu .__________________________., aj js ^_jl__b_ js .^^--^'__^J:_____J_____El____I lju - bo Ves-no tam v demantni ha - lji. ha - lji. z mi-lo Ves-no zo - pet se vr - ni - te! ni - te. ~& 236 K- Nož, ki diši po slaniku. danes grešen, jutri pobožen, danes zdrav in iutri nadložen — Neprijetnega vonja, ki ostane na nožu to je pjSkavo! _ Metamorfoza, ali vilicah, če z njimi čistimo ah režemo dobri družbi — škandaloza! slanika, ne moremo odpraviti tako naglo, četudi nož in vilice skrbno umivamo. A * nepriietni vonj izgine takoj, če odrgnemo dotične reči s sirovim maslom. Vsakega dela se z veseljem popnm. pa ne bo manjkalo kruha pozimi. Ptičice. * Naše prijazne znanke in dobre prija- Kdor nikogar nima, je sirota, kdor nič ne teljice, ljubeznive pevke-ptičice, že veslajo zr>a, je siromak. daleč tja na solnčni jug, da prebijejo tam ^ ta čas, ki prihaja sedaj k nam z mrazom, snegom in ledom. Dobro se jim bo godilo, če sj da, vsakemu svo;e kolikor jih ne omaga na dalekem poti. A si zadovoliil vse sloie nekaj jih ostane tudi pri nas. Zalostno bodo poletavale okolo naših domov, proseč nas * hrane. Ubožice! Pa saj je naša slovenska mladina dobra in usmiljena in tudi lačnim To si za vselej zapamti vsakdo, ptičicam ne bo zapirala svojih radodamih da je previdnost bolja kot zlato. rok. Ne bojte se! Za vas, Ijube ptičice, ^ imamo še vedno drobtinico kruha, saj vemo, da je glad huda, huda reč! Zmernost nam življenje daljša, nezmernost pa krajša. Resnice. Kdor rad o čebelah govori, rad med liže. Podpiraj sirote, razkrivaj zmote, * EVTŠv9™ Kakor ni senca strašilo, SftS tako ni hvala plaailo. na nebeško gredico! <$> * Kradež — grd madež, Danes skrben, jutri brezbrižen, smrtna rana za mladež. danes ošaben, jutri ponižen, Al. K. Sezun. Rešitev računske naloge in uganke v deseti številki. Računska nal oga: Število 97 se prečrta 6krat, ostane: 14 X 97 = 1358 Število 76 se prečrta 5krat, ostane: 7 x 76 = 532 Število 5 se prečrta 2krat, ostane: 2x5= 10 Skupaj . . 1900 JJganka: Gre - gor - Cič (pesnik Gregorčič). Oboje so reSili: Vida in Tonej Obreza v Ljubljani; Slavica Horvat v Žalcu; Minica in Zorka Jeglič, učenki na Rakeku; Milko in Slavko Naglič, gimnazijca v Ljubljani; Leopoldina Kavšca in Gabrijela Gartner, učenki v Planini; Andrej Cekada, učenec; Fanči Triller, VII. razred, Anialija Vidic, III. razred, učenki v Ljubljani; Veko, Davo in Julika Cander, Eliza Smole, učerxa in učenki, Martin Planinšek, kmetiški fant v Zibiki pri Celju; Raiael Dolinšek, učenec v Brežicafa; Zlatko Verbič, učenec v Bistrici pri Borovnici; Ferdo Perhavec, gimnazijec v Trstu; Pavel StrmSek na Medvedovemu selu; Marija Jericijo in Alojzija Vodopivec, učenki v Mirnu pri Gorici. Uganko so re§ili: Srečko Ferjančič, učenec v Ljubljani; Marija Rojec v Radovljici; Oton Homan, učenec v Radovljici; Ljudevit Brgant pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko; Anica Šavnik, učenka v Kranju; Leo Travnar, učenec III. raz. vadnice v Ljubljani. JKS" Novim naročnikom so na razpolago še vse številke lanskeg-a in letošnjega letnika. ~La 9,Zv4»nče^' izhaja 1. dne vsakega meseca ter stoji vse leto 5 JK, pol leta 2 K 50 h, četrt leta 1 jK SS5 h. — Izdajatelj, upravnik in odgovorni urednik je Luka Jelenc, učitelj v Ljubljani, Rimska cesta št. 7. — j Rokopise je pošiljati na naslov: Engelbert Gangl, Dunaj (Wien), IX., Porzellangasse Nr. 20, II., III./31. * Last in založba »Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društevi. — Tiska »Narodna tiakarna« v Ljubljani.