ISSN 0350-5561 m teow— Naj vas v naslednjem letu greje sonce sreče. številka 49 petek, 28. decembra S001 O Bog kako čas hiti " rekli smo bo pa že več ni iej ^ komaj smo leto novo začeli Izrekli želje 220 SIT ob njegovi krsti stojimo od nas zdaj že gre - ^ ni časa ^^ s nič zdaj za žalost ïtisnimo roke si s kozarcem v ji, da bilo bi lepo nam zapojmo na gl: najlepšim željam pridružujeta se tudi Radio Velenje golte Sirija Pomno 2 mi m. laoaarla. Ureáništva Radio Velenje, Naš čas, Mestna občina Velenje in Kulturni center vabimo na veliko ^'smf V t ^ r • mtrn • « • • • ► » • • • •••• m » «è • • 9 m ^ • • C • *** %# * • A 9 • m » »• • • «• ••• « « # 9 • ^ • m m ^ 3 • •• * mm m ^ S ^ X^«*« NA TITOVEM TRGU V VELENJU 18.00 Otroški program (Maja in Boštjan) 23.40 Razglasitev naj občana 18.30 Obisk Dedka Mraza 23.50 Novoletna čestitka župana Srečka Meha 19.00 z glasbo v noveleto 24.05 Velik ognjemet 21.30 Pop Desing z Vilijem Resnikom Zabava s Pop Designom 23.20 Kronika iztekajočega leta silvestrovanje bodo omogočili: Mestna občina Velenje. Premogovnik Velenje. Gorenje, Era. 3740450156014 S seje Sveta občine Šmartno ob Paki »Ce smo prevzeli odgovornost, moramo za njo tudi stati!« ŠMARTNO OB PAKI, 20. de. ci?mbra - Mod predvidenimi 10 Uxkami dnevnega reda zadnje seje Sveia obCine Šmarlno ob Paki v tem le!u, bila je v mali dvorani .imarškega kulturnega doma, so se sveiniki najdlje zadržal: pri leh: pn splosni razpravi o předky občinskega pro-raCuna /a prihodnje Ido. predlogu za poviSanje cen v Vricu Si^ianj !cr pri mnenju k i meno« vanju ravnatelja tamkajšnje osnovne ^ole. »Vedel sem, da bo nogomet kamen spotike« Pri obravnavi predloga proračuna občine prihodnje Icto^ (cžak i^aj bi bil slabih 261 milijonov tolarjev, so je razprava vrtela le okrog tega, koliko denarja naj bi za dejavnost di>bilo nogometno (IruSlvo in kje bi vzeli 5e kakšen milijon, ki bi ga laitko namenili za ii^adnjo prizidka k osnovni k^Vu Po prvotno izdelanem predlogu proračuna naj bi druSlvo di^bilo 12 milijonov tolarjev» na seji pa je župan Ivan Rakun sve mike seznanil z mnenjem odbora za gospodarske javne službe. Ta je predlagal, da bi mu odvzeli 4 milijone SIT in jih namenili za druge naložbe, f'la-nî odbora za družbene dejavnosti pa so glede na odločitev prej omenjenega od bora menili, da bi nogometu odvzeli milijone, milijon SIT pa naj bi naSli^e kje drugje- Pri tem je predsednik slednjega Bojún Pra^nikur podèrial. da so svetniki s lem, ko so se skupaj z glavnim pokroviteljem kluba odločili za vstop v prvo ligo. piUeg moralne solidarnosti prevzeli tudi finančno obveznost. >»/atorej hi pripravljenost za sodelovaje iĆe morali pokazali. Nenazadnje je z uspeh i kluba najbrž tudi lokalna skupnost nekaj pridobila in tudi katera vrata se bodo prav zaradi tega lažje odprla. Cc vlagamo v n^)gomet. najbrž vlagamo tudi na druga področja.« Frančišek Hunlnik. pred.sednik odbora za gospodarsko Javne sluJ.lïe je poudaril, da so bili pri sprejemanju odlc^čitve jasni, da drušlvť> ne more iz proračuna dobili več denarja kot minulo leto. ker je občina pred velikimi vlaganji tudi na drugih po-dn>Cjih. Njegovemu mnenju se je pridTU'^ll svetnik Franc Fuiř.lr.« Menim, da smo se s soglasjem obvezali, da ne bc^mo delali težav pri nakazovanju denarja za NK preko proračuna. Sicer pa mene bolj skrbi naložba, s katere bomo zag.'iiovili pogoje za izvajanje devetletnega programa v osnovni šoli. Zanjo je predvidenega 20 milijonov SJT, od tega približno tretjino tudi za potrebe nogometnega kluba. S predvideno vsoto pa najbrž ne bomo mogli narediti lega, kar bi želeli.« »Vedel sem, da bo nogomet kamen spotike.« je meni i župan Ivan Rakun. »Skrčili smo vsa vlaganja in ne vem, kje naj do]>i-mc^ več denarja za «>lo.« Svelnik Jože Robid» je pričakoval, da bo predlog proračuna projektno pripravljen, da bo iz njega takoj zaznati, katera projekta In^sta prednasina. »fe smo se odločili za nogomet in Žolo, potem naj tako <\stane in občanom povejmo, da bomo zalo prihodnje leto naredil) kakšen meter pločnika manj in postavili kakJno svetilko manj- Mei»etarjenje ne vodi nikamor.«V razpravo se je vključila i>e svetnika Frančiška KrbavHc:«Prevzeli smo odgovornost in zanjo moramo sedaj stati. Premalo je časa, da bi lahko ocenjevali, kaj je to prineslo.« Ob koncu več kol uro trajajoče razprave so se vendarle dogiw vorili. da bodo pri pripravi pro-račiina za prihtidnje leto pripravljale! upoštevali pobude svetnikov, in da bodo sredstva morebitnega rebalansa namenili za nak>žbo pri šoli. Vrtec bo dražji Od 1. januarja prihodnje leto bodo cenc programov Vrtca Šoštanj viSjc za 25-odstotkov. TakjU.'n je bil tudi predlog. Ob tem je v.d. ravnatoljica Vrtca ŠoSlanj Vesna Žerjav povedala, da bo ilvig dovolj za minimalni standard delovanja vrtca. Starši pt^krivajo le 19-odstolkovccnev vrtcu, ostalo občina. Svetniki so pri tem ugotavljali, da so znova poslavljeni pred dejstvo. »Žalostno, da ne moremo imeti domačega človeka!« Na razpis za ravnatelja SmarSke Šole so se prijavili trije kandidati. Odbor za družbene dejavnosti je podprt kandidaturo sedanjega v.d. ravnatelja Bojana Ju» rasa in Marije Voduvnik. učiteljice na Šoli. ki se je že lani prijavila na razpis. «Žalostni'» je. da ne moremo imeti na tem mestu domačega Človeka." je začel razpravo svetnik Franc Kumar. Njegovemu mnenju so se pridružili še nekateri. Ker o tem. kdo bo ravnatelj, ne odločajo svetniki, ampak bo imel končno besedo svet zavoda, so pri oblikovanju mnenja zapisali: kandidaturo Vcidiwnikove je pculprlo 9 svetnikov, .furasovo pa 5. V nadaljevanju seje so med drugim potrdili za 8-odstotkov višjo vrednost ločke za izračun nadomestila za uporabo .stavbnega zemljišča za prihodnje lel(\ pri pobudah in vprašanjih pa se je vnela živahna razprava glede odstopne izjave svetnika Bojana Kladnika, ki ne želi bili več član komisije zii volitve, imenovanje in administrativne zadeve ter glede ekolof»ke (akse. Svetniki so prepričani, da je občina upravičena do deleža denarja, ki ga za kurjenje kostne moke dobi <»bčina Šoštanj. mtp Gost »zgodb Iz omare«, dr. Hubert Požamik: »Ne vemo već, kdo je nor in kdo ne!« Tako je zatrdil èe eden oert Požamik. koga je (»osti« teljica v velenjski kiilturnici Milena Ževurt vpmšala, ali so bi^lezni duse demoknitično razporejene med vse slt>je Slovencev. In nadaljeval: »Ki*t ne ve-im več« kaj je lepo in kitj ^rdo, moralno ali nemoralno«« Izve« deli smo oj^romnn zanimivih reči. ki dajo človeku misliti. Kot dajo misliti dobre knjige iz-pcKJ peresa gosta, ki bi jih, v to sem prepričana, moralo pre« brati čim veČ Slovencev, /ato, ker hi morda potem bolje ra/umcli vse, kar se nam dogaja v Času hitrega industrij.ske-ga napredka in posledično izginevanja ču5lvovanja in čutenja, naraščanja psihosomat.skih bolezni, novih oblik psiliiatričnih bolezni... In vse večje odlujc- Mitena Ževart je poskrbefa tudi za predbožnicno - novoletno vzdušje na već kot prijetnem večeru, katerega gost Je bil dr. Hubert Požamik. Keksi, okrašena miza, božična pesem. Večer, kot bi jih moralo biti še več... Kdo je dr Hubert Požárník? Je psi h ote rape vt, po osnovni Izohrazhl psiho* log z doktoratom iz medi* cíne> redni član Nemške akademije/JI psihoanalizo in gostujoči profesor na raznih evropskih univerzah. Že dol)>o predava tu« di na Ijiibljanski mei> otro^kej^a varstva in osnovnega bistva. januarja bodo namestili opremo, veliko slavje pa oapcîvcdujejo za 8. februar, na pravi dan torej, ki bo učiteljem in učencem íe dodatna spodbuda za le boljše delo. živcc?! Da imamo od 50 do 80 ûsoC alkoholikov in med 6 in 15 tisoč narkomanov? »Ljudje omamljajo zavest od velikih upov; da nas ho znanost in tehnika osrečila. Zato, ker so na nihil zloma. Zadnjih 2 evn»pskih in ostalih držav ter 10 mednanHlnih organizacij, močno p<»veziijejo med sehoj in |)ripravljajo dva nova dokumenta. ki naj hi hila sprejeta maja 2002. na evropski konferenci na Madžarskem. Posvet mednanninih strokovnjakov je hll pri nas zato, ker prav sh»venska policija vodi skupino za preprečevanje mednarodnih ilegalnih migracij. Tone Travncr, vodja sektorja za dh^avno mejo in lujcc na Policijski upravi RS, je povedal, da seje število ilegalnih prc.stop-nikov .slovenskih meja iz dobrih tisoč lani letos zmanjšalo na 20 tisoč. Predvsem zaradi Aie vi Inih ukrepov, ki jih je v začetku leia sprejela slovenska vlada, kije takrat ocenila, da stanje meji na nacionalno katastrofo, bfvajaîajih, kol kaže, zelo uspešno, pravosodje in slovcaska policija. Ker je pri nas sedaj težje dobiti politični azil, pa tudi zaradi višjih kazni in ra/bitja kar nekaj mednarodnih kriminalnih združb, je tudi cena organizatorjem mednarodnih ilegalnih transport(jv čez naše ozemlje močno narasla. Posledično pa upada Število iskalcev lepšega julri. ki v zadnjih letih ne prihajajo več iz državbivsc Jugoslavije, ampak iz Afrike in Azije. Sc lani oktobra je bilo v Sloveniji več kol 5 lisoč migranlov iz teh cclin, letos oktobra pa le .Šc lisoč. Število ilegalcev sicer v Evropi šc naprej narašča, Ic manj jih pot ija išče preko Slovenije. Namen komisije in dokumentov, katerih besedilo so dva dni »čistili« v Velenju, je po besedah Dušana Buriana, višjega svetovalca v sekiorju za državne meje in lujce, v/poslaviti trajno sodelovanje in poenotenje meril med ptîlicijami različnih držav, tudi na operativnem področju. U.speSno so oblikovali tudi osnutek besedila o priporočilih policijskih ukrepov za zmanjšanje ilegalnih preslopov meja, ki naj bi jih uporabljale obmejne policije. ■ bš Kaj se je letos dogajalo na področju zaposlovanja ? Po septembru spet rast brezposelnosti VELEN.IE, 20. decembra - Na novinarski konferenci Območne slui^.bc zavoda republike Slovenije za zaposlovanje Velenje so predstavili letošnje dogajanje na področju zaposlovanja in brezposelnosti v prostoru. Predvsem ugotavljajo, da jc po tistem, ko Je brezposelnost vse do konca avgusta upadala, v septembru spet /^jula »sapo«. To dej.scvo pripisujejo predvsem temu. da se takrat med iskalce zaposlitve vpiše veliko mladih, ki končajo Šolanje, zaposlitve pa ne dobijo takoj; nekateri pa šolanje nadaljujejo kot izredni Studenti, a se za vsak .slučaj prijavijo tudi na zavodu. »Z veseljem pa ugotavljamo, da se je rasi zaposlenosti dviguje, da je tudj stopnja brezposelnosti med letom padala, čeprav od septembra naprej, žal. spet narašča. To dejstvo nas skrbi, vuseli pa. da .seje delež brezposelnih s 1. in II. stopnjo ter s VI, stopnjostro-kovne izobrazbe zmanjšal,« pravi direktor Območne službe Velenje Srdan Arzenšek. Morda je !o tudi po.sledica dejstva, da so v letošnjem letu strokovne službe §c posebej veliko pozornt^sti namenile sodelovanju z delodajalci, pri katerih se vse dogaja. »Naj omenim dve mednarodni aktivnosti, pri kaierili smo sodelovali. Najprej zaključek projekta »twinning«, ki je potekal leto dni. Na5e dejavnosti smo primerjali s tistimi, s katerimi se običajno primerjamo in so korak naprej na področju reševanja brezp<>selno-sti» z Anglijo, Irsko in Švedsko. Najbolj uporabne stvari bomo ře naslednje leto začeli prenašati v naŠo prakso. Druga stvar, na katero smo posebej ponosni, je organizacija mednarodne delavnice v zvezi z zaposlovanjem starejših, ki je potekala v Velenju. Organizirati smo jo skupaj z nemškim zavodom za zaposlovanje. Ugotavljamo namreč, daje število tistih, ki so stari nad 41) let aH celo nad 50 let, med brezposelnimi zelo veliko,k je povedal Arzenšek m k temu dodal, še nekaj, kar >»ni najtep.^e«, da delodajalci iz različnih razlogov teh ljudi ne zaposlujejo toliko, kot hi želeli. I mkp TTïïî ^ Ca&opisna-rar^niikâ in RTV ■áMiuLi^ dni2lia,d.o.Q. Varenje i{le)3 ob četrlHn. CsfQ posarmzneça izvotí )e 220 SIT rreseCns naročnina 630 SfT, trimesečna naroCnIna 2.420 SrT. polletna ruraćmna 4 700 Siï, lema nansč^ru d.800 SfT. Uredništvo; Boris ZaKc^ek (OireOor In glavni uredriik) Slane VovK (odgovorni ur»lrtik).Milgna Ki^tl^Pl^inc (pomočnica ureiti^ka). Janez Plesnik. Tairarta Podgoršek. Špegel (novinarji). Mira lakcéek (urednlcia radija), Jar^ Koéuta*šp$ge I (úhnlčrr urednik). Damiršmkj (obbkovatec) Propaganda: NIru jug (vodja propagande), SaSo Kc^ećnlk. Jur« Ben£nik (profiagandista): Setfet uisdnlirva In uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a,p. p. 202, telefon (03) 69817 SO, telefa« {tI3} 897 46 43. Žiro račun pn APP Velsr^e. étevilka 52ô00-603-3d482. E-mail: r>a5.css@siol.neT Obliknanie in grat. priprava; Nat ids do.o. TKk TeHamaSETd.d. Nenaročenili fotografij In rokoplsav ne vračamo! Po zakonu o DDV je 'Na^ (as' uvrSien med proizvode informaltvnega znaCala za katera se piaCuje davek po 8% znl^ni stopnji Pogovor s predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožkom Čukom Izvoiniki so stabilizatorji inflacije CiospodHrskii /borniDi Slovent* Jq jv pripravila v MxJvlovanju / vsemi irimijslimiobmoCnimi^o- spodHrskimi 7;lx)rnia)mi src6in-Ja /diruklnrji nfljvcCJih podjcM-jih na posameznih območjih, ^upu ni občin in pi»sl»nci, skraU kň Us'ttimi, kx imajo največ vpli-v» na bodoči rH7;>u)j. Takšno je liiio ludi vVviťnju, udcic/il \>h se gaje ludi pred.sťdmk GZS mn^. Jožko Cuk. Nje;>ov obi.sk tukaj smo izkoristili« da smo mu za* slavili nuknj aktualnili vpraSnnj. Kaj pravzaprav ii^oiavl^jate zxlaj, ko ste se udeležili omenjenih !»re6inj po v.sej Sli»venui-' "Taksni scsianki so bili zelo potrebni. saj ugiMavljamo, da delujemo vsak po svoje, kar pa ni dobro. Obiikovjiii je ireba raz-w^jno koalicijt\ ki bo pospeševala regionalni razvoj. 'la pa je najbolj odvisen i»d kljuénih nosil-ccvgoip(.xJarskega rawoj«. Zalo v vsaki regiji ispostavimo deset najpomembnejših podjetij, ki najvei zaposlujejo, ustvarjajo največ dobička in so na nek način molzne krave. Takšna srečanja smo v večini okolij pr- viC organizirali. povsixJ pa na- ražena paje bila tudi pt^lreba, da dircklotjev in drugih kreaiorjev leteli na zelo dober odziv, iz- pripravimo srečanje županov, rawojavsaj dvakrat na ieio" Mag. Jožko Ćuk v pogovoru 2 dvema največjima direktorjema v regiji Jožetor^ Staničem In dr. FrarKem Žerdinom. Oba se iahko pohvaiita z dobrimi rezuttati. Na Premogovniku so v zadnjih desetih fetih povečaii produktivnost za več kot 300 odstotkov. Tudi v Gorenju, id je že dolgo evropsko podjetje, beiežijo v zadnjih ietih skokovito rast Jože Stanič pa pričakuje tudi več pomoči okolja, saj si uspešnega nadaljnjega razvoja ne zna predstavljati brez boljših prometnih povezav. Dokaj aktivno ste sodelovali v diskusiji o gospodarskem po-to>iiju Savinjsko-Šaleške regije. Ka/e. da ga dobro p potrebnih racionalizacij in predstavlja tuđi v slovenskem merilu pomemben kadrovski naboj. V va.^kov in ni konkurenčno, propade. Nasprotje temu pa je družbena nadgradnja in povso intemaeionaiizira-ni. da bledijo zgledu izvoznikov ozirt>ma nai>ih investitorjev na lujem. ki so se že morali prilagoditi novim razmeram in sc spo-pa.sti s stroî^ki. saj cen niso mi^-gli dvigovati. Slej ko prej bomo v Evropski uniji in prepu.^cni irgu, zato mora biti v interesu slovenskega gospodarstva, da se icmu že zdaj prilagodimo." (ÙI s pod a rs 1 ven i ki pravijo, da pogoji gospodarjenja še nik4»l{ niso bili tako nepre<)vidtjňí, k^i-ko pa vidite vi prihodnje leto? "Nařie napovedi smo tako kol večina dr/av po svetu nekoliko korigirali navzdol. Pričakujemo, da se bo pi>slovna aktivnost zaradi vsega kar se dogaja po svetu. zmanjšala. Še posebej to seveda velja za pt^slovanja s prekčni službi. Od vseh, ki so uspešno zaključili izobraževan je, se jib je žc v času izobraževanja ali takoj po njeni zaposlilo ali 51 odstotkov! Na trg dela pa prihajajo novi Januarja bo zaključilo iji'ibražcva-nje 25 brezposeln i (1, ki vključen t v program prodajalec. n]\\ko bo-mo na trg dek^vne sile dobili izdelane podajalce, ki bodo imeli poleg tega še en poklic, kar K> za delodajalce gotwo zanimivo. Recimo imeti prodajalkonu tekstilu, ki je tudi ^iija,« pravi Sever- Časlo-va. VfebruarjuNxfozaključiliiz-obraževanje (gre za prekvalilîka-cijo, udefcžeiici žc imajo V stopnjo izobrazbe) računalniški tehniki. »Prepričani sm(\da boKh aspej^ni, sajjili Šolski cenierv njihtwih na-merali vneto podpira. Omogočili so jim Ře diîdaina predavanjíi, tzvvn sklenjene pogocfl» in brez dodatnega plačila z na«suani,za kar smo jim zelo hvaležni«. Februaija bo zaključil izcibraževanje tudi oddelek Iwlničar (gre za pridobitev prvega pi-iklica pri udeležencih). V pmgram je vključenih 23 brezposelnih <*>cl\ dva sla program predčas- Jeika Sever ~ Časi: »Brezpo-seine osebe na območju v Izobraževanje še vključujemo.k no uspešno zaključila. »Posebej Mno wscli, ker bodo lahko praktični del zaključnih izpitov opravili v Domu za v;us{vo txIniKlih Velenje, saj jim to daje možnost, da se v kar najb^vljSi luči predstaviji'» potencialnim delodajalccm.«so povedali na liskovni konferenci Območne službe Velenje. V tem šolskem letu, ki teče, it)-rej 2(l')i/2(102. se je v izi^braževa-nje na novovkJjučiio 139 brezposeln ili oseb, 168 pa jih izobražcva- Danko DuŠanlč: »Morda že po novem letu zaposlitev, v kliničnem centru.» nje iiadaljujeizprcjšnjcgainpred prejšnjega leta. »Glede na 10, da lahko lîrezpcx'ielne tîsebe v izobraževanje vključujemo do 1. marca. pričakujemo, da bomo v celoti dosegli plim za 10 &>Isko leto, to je 370 vključitev.« Danico in Jernej spet zadovoljna Slišali smo ludi. da brezposelnim ne tSâjQp možnost izobražusvanja v tistih pr<"^mih. po katerih Jernej Grvdnik: »Z vlšješot-sko Izobrazbo bom imel več možnosti za zaposlitev.» je povpraifevanje na ti^ dela največje, ampak pri tem uptx^tevajo tudi njihove lnien:.se. CMi, ki stase nad vse uspešno vključila v izobraževanje sta Danko Dusanič in .lemoj (Jrudnik. prvi iz Velenja, drugi z Ljubnega. Prav zveseljcm ju jc bilo poslušati, ko.siapripcwedovala, kakc^sejima želje uresničujejo, Danko Du^nič; »Kot strojni mehanik sem imel zelo malo možnosti ZÛ zaposlitev, pa tudi zadovoljen nisem bil. Odločil sem se za prekvalillkacijo in zavod zaprosil za pomoč. Bil sem zeio motiviran in poln volje in najbrž tudi zato uspešno zaključil izobraževanje in prišel do poklica zdravstveni tehnik. Ta poklic mi bo. vsaj upam. tuiprl veliko več možjiasti za zaplitev. Prva se nakazuje že takoj po novem letu v ljubljanskem kliničnem centru«. .lerni^ končani srednji elektrotehnično Š<">li v Velenju, leta 19^2, sem se prijavil na zavodu za zaposlovanje, kjer sem bil vse ôo leta 1999, ko sem se vključil v izvajanje javnih del na področju turizma. ?!al moje delo ni prešlo v redno zaposlitev in 15. novembra lani sem spet pristal na zavodu. Zdaj .sem sc odločil za nadaljevanje izobraževanja na višji strokovni šoli.smer eiek-trotchnika-clektronika.« je pripovedoval. S pridobljeno višjevšouko izobrazbo bo imel vsekakor več možnosti za zapiwlilev. In čepryv je bila prekinitev med zaključkom enega i?xibraževanja in zitčetki^im drugega, kar precejšnja, gre Jemc» ju zelo dobro. Doslej je vse i/pii^ opravllvprvem a)ku! ■ Mliena Krsùc - Planine Vesele praznike Srečno 2002 ljubljanska banka Nov9 Ijubtfânskô tonAri d.dn Ijubijenê Divizija Velenje DEM, ATS, ITL, FRF, ESP, GRD, niLG, BEF, FIM, PTE, LUF, IEP Če imate doma gotovino, v kateri od teh valut, Jo polotite n« devlsnl račun ali ki||lilco n letos! Lahko se bomo dogovorili za obliko naložbe, ki vam bo prinesla največ obresti. Do konca letoši^ega leta vam bomo te valute položene na računu pretvorili v evre bresplačno« Menjava gotovine valut EMU v evro gotovino bo s plačilom provizije mogoča od 1.1.2002 do 28.2.2002. viniinAr.nlb.si o ljubljanska banka iVovs Ljubljënslts banka d.d.. tjubljana Divizija Velenje Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih Nove pravice za starše in otroke Prihodnje leto h» /ačel relj:i-ti novi xakun o slursevskeni vnrstvu. ki ^iri in uvaja nove pravice za starine In otroke. Starša se bosta odslej o navinu i/vajanja starševskťi>a varstva dogovarjala, izmenjevala pravice, nekatere pravice pa bosta lahko uvelji^vila skupaj (15 dni neprenosljive in izvirne |)ra* vice du oćelovs>k«ua dopusta, skupna l/niba piulalji^ane^a dopusta ne^o in varstvt),...). Novost /a ko na je tudi d obrt)-imetjeiče starši pravic, ki jim jih v prvem letu po rojstvo otroka daje xakon, ne f>iido i/-koristili, jih bodo iabko vnov^'ili xa določene namene. Po mnenju Brede Vrencur in Silve Ciostečnik, strokovnih delavk Centra za socialno de* lo Velenje je yakon zelo odprl. Njegova bistvena novost je veí dogovarjanje med siarSema o lem, Icako in kdo izmed njiju bo porabil slar.sevski dopust. Ta obsega pravico do pon»dni.^ke^a dopusta (to je prvih 105 dni po rojslvu olro-ica, lu sprememb prakiit^no ni), lemu .sledi 260 dni dopusta xa nego in varstvo otroka, povsem novi priiviei pa sla očetovski icr posvoji te I j ski dopust. »Pri p(îrodni5kem dopustu bi radn opozorila na lo, da bodo lahko uveljavili tega ludi stari starimi, če bo mati oiroka mlajša od 18 let in bo imela siatus dijakinje 1er bo sogla.ša s prenosom praviee na enega od starih siarj>ev,« je pojasnila Breda Vrenřur. Očetovski dopust bo irajal 90 dni. vendar bodo lahico oicije lo pravico uveljavljali postopoma od lela 2003 dalje. Omenjeno lelo bo pripadlo očetu 15 dni očetovskega dopusla in bo za ta čas prejel nadomestilo, od leta 2004 dalje bo lahko koristil dodatnih 30 dni, vendar ne bo upravičen do nadomestila, od leta 2005 pa bo lahko uveljavil vseh 90 dni očetovskega dopusia. Nadomestilo mu bo pripadalo le za 15 dni dopusla, ostalih 75 dni pa bo država zanj pokrila le prispe-vekza socialno varnost vvišini minimalne plače. Teh 75 dni bo lahko oče koristil kdaj kasneje, vendar najkasneje do 8 leta otrokove starosti. Dopust za nego in varstvo otroka ho odslej izvirna pravica obeh siarSev in nc le matere, ki je po siari zakonodaji lahko to pravico prenaSala na očeta otrok. Poleg obstoječih možnosti basla lahko to pravico starima podalji^ala, Če bosta ob rojstvu novega člana družine že v/gajala in varovala najmanj dva otroka, v starosti do H let- »Dopust bosla torej Inhko koristila oba, koristila pa ga bosta na osnovi pisnega dogovora, ki ga morala sklenili 30 dni pred potekom po-n^dni.^kega dopusta. 75 dni dopustu za nego in varstvo bosla starša lahko prenesla na kas-nejSi čas. vendar najkasneje do 8 lela otrokove starosli.» Novost v zakonu je tudi dobro-imetje Ce starši v prvem lelu po rojslvu otroka ne bodo iz-korisUli vseh pravic, ki jim jih daje zakon, bodo lahko za neizkoriščene pravicc uveljavili nadomestilo v obliki dobro-imelja, vnovčili pa ga bodo za določene namene: za plačilo vrtca, nakup stanovanja ali za reševanje stanovanjskega vprašanja» Novosti ^lededru/inskih prejemkov Zakona o starševskem, varstvu in družinskih prejemkih prinaša tudi nekatere novosti glede družinskih, torej denarnih prejcmk(w. Ib so: starševski dodatek - ta pravica že obsia-ja, novi zakon določa le višji znesek (35 tisoč SIT na mesec); pomoč oh rojstvu otroka - prav tako stara pravica, nova je višina enkratnega zneska (50 tisoč SIT ali v tej vrednosti oprema za novorojenca v obliki paketa): otroški dodatek V tem poglavju jc pred\ademh nekaj novosti, in siccr se bo od 1. januarja prihodnje leto ta pravica priznala za eno leto od meseca uveljavitve, potrdila o šolanju, ki so jih vlagalelji doslej vlagali do dopolnitve 15. za ne^o otroka je prav tako stara pravica, nova bo višina (36 tisoč SIT na mesec); delno plačilo za i/j;ubljeni dohodek je nova pravica. Veljala bo od Breda Vrerrčtir; »Zakon nekatere pravice uvaja na novo, druge dopolnjuje, staršem pa daje možnosti za različne obilke starševskega dopusta.o lela siarosii otroka, se pomika na dopolnilev 18. leta (seveda nevvsehprimerih). Novtxst je tudi glede preživnin. Povsem nova pravica je pravica do izjemne višine otroškega dodatka. Vveljavo bo slopila 1.januarja 2003, velja pa /a predšolske otroke, ki niso vključeni v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi za vrtec,« je povedala Silva Goslečnik: nova pravica je dodatek za veliko dru/ino - uveljavljal se bo postopoma. Po be.sedah (íostečnikove bodo do tega enkratnega prejemka upravičene družine z najmanj tremi otroki. Pravico bodo lahko uveljavljale ločeno od pridobitve otroškega dodatka. Višina dodal ka za veliko družino bo za lelo 2002 znašala 25 listič SIT, leto kasneje 50 tisoč tolarjev, za leto 2004 pa 70 tisoč SIT; dodatek Sitva Gostečnik: »Pravltni-kov, ki bodo doiočaii, pod kakšnimi pogoji bodo lahko starši uveljavili katero od pravic, Še m.» leta 2003 dalje, uveljavljali pa jo bodo lahko straši, ki bodo izkoristili pravico do krajšega delovnega časa zaradi .starševstva. »Pod katerimi pogoji bodo lahko starši uveljavili kakšno pravico, za zdaj Še ne vemo, ker Šc nimamo pravilnikov, Vloge za uveljavitev katere od pravic bomo obravnavali za vsak primer posebej, zato vabimo starše, da se ogla.sijo na ecniru.« Oostečnikova in Vrenčurjeva sta še poudarili, da bodo starši, ki bodo uveljavili pravico do porodniškega dopusla in dopusla za nego in varstvo otroka ter starševskega dodatka do konca tega leta, obdržali te pravice po 1. januarju2002 tako kol 10 predvideva stari zakon. ■rp Namesto podpore^ polena pod noge Drtfíyn, oziroma n}tna a^vncija zo rt^gionalni razvoj, jť (lodohra pokvarila praznična dni odgovornim na širnem cetj» skem območju. V Savinjski regiji Še vedno odmeva »nJei« zo njihov razvojni proigram. Svetnikom iz 31 ohčin se Je zdel do' /)€r in so ga podprli, agencija ga Je skrit izirala. Zitpani in ne' kateri drugi so Jie zodnji predpraznični petek porabili za pri' pravo s/ra/egije nadaljnjega dela. Pisno ho z državo polemi' zirali že prej, predstavniki županov, med njimi tudi velenjski župan, so (udi napisali pismi ministrici za gospodarstvo Tei Feirin in premieru Janezu Drnovšku. Slednjega so tudi seznanil/, da bo Savinjska re^j(i zaradi lakega dela državne adminisiracije ohvestiUi komisijo Evropske unije za Slovenijo o ključnih vzrokih za razvojne blokade v slovenskih regijah. Karmalo presenečeni so bili, ker so vsaj od predsednik/i vlade dobili kaj hiiro povratno pismo. joda iz kabineta so jih poprosili le za dodal ne podrobnejše injbrmacije. Najbolj se jezijo na Agencijo RS za regionalni razvoj zato, ker so od nje, ki je vendarle zadolžena za tak decenlralisiičen razvoj, pričakovali podporo za .svoje program, pa lega ni.'io bili deležni. Za mnoge druge je bil zadnji čas že "pripnivljalni« za božične in novoletne praznike. Teh praznikov se zelo veselijo otroci, morda šc boljgosiinci in tnrisiični delavci,.Kljub tarnanju^ da ni denarja, so domala vsi razprodani. Judi naša zdravilišča, ki se že .ncer lahko le{os znova pohvalijo z rekordno sezono. Zato tudi ni čndno, da v mnogiJi še kar razmišljajo o novih širitvah in posodobitvah. O tem zadnji čas najbolj resno razmišljajo na bližnji Dobrni (to nekateri v Ve- lenju že kar vključit je jo v .svoje turistično območje). Tti so pred kratkim odprli prenovljen bazen v .starem zdravi I iiičn, zdaj naČrtnjejo nova velika vlaganja. Da bi bili večji in boljši, bolj pestri in s tem še bolj zanimivi tudi za ti^te bolj »turistične« ne le bolne obiskovalce. I^a tudi tu Še bolj ruč t {naj o na tujce, je jasno. Pri nas imamo že toliko tovrstnih zmogljivosii, da so uijci že enostavno nuja. J'a Čeprav je res. da včasih zato pri manj kit je me.st za domaČe obiskovalce. Se posebno zadnji čas, ko so nekateri malo obrnili hrbet morju (naše obale je tako le za slab peskov nik) in se Želijo bolj namakati v bazenih. Vtem Časti veljapo.sebnapozornost tudiprometn. Na cestah je več v<}zily to pa je tJidi Čas, ko mnogi nazdravljajo no-vy?řř»ť lelu. In potem nekateri kljjtb malo preveč zaužitega alkohola sedajo za krmila vozil. Ze tudi brez takega posebnega pred novoletnega nazdravljanja je alkohol močno prisoten na cestah širšega celjskega območja. Tudi pri najhujših nesrečah. Takih z najhujšim koncem pa je bilo letos veliko preveč. 7.adnjih nekaj let smo lahko z zadovolj.stvom opažali, da je na cestah na širšem celjskem območju m' manj žrtev prometa, letos se jc krivulja obrnila in po zadnjih Štirih Ic' tih je mrtviJt ztwva več. In to, žal, kar močno več. Tudi zato so policisti w teh prcdprazničnih dneh Še več na cestah in izvajajo različne akcije, da bi umirili promet. Fra v pa bi tudi bilo, če bi imeli v teh dneh več dela taksisti. Da hi jih večkrat poklicali vozniki, ki so se malo pos'esclili. Raje v taksi kol v krsto! m (k) Komu boste zaupali svoj tolar? Pred lx)žično-novoletninUpnizniki"ci\'i-lizirani" ljudje običajno zapravimo kup denarja. Ameriške trgovine menda samo r decemhm prodajo toliko kot sicer v celem letu. Najbrž se mi ne splača pridigati o tem. kako darila in zapravljanje sploh niso bist\'o praznovanja in da jc oselma sreča nekaj čisto dnigega - lo iiakpt^e v knjigi o kurji ju hici, kiste jo kupili, da jo boste za Božič podarili svojim sorodnikom /pannerjri / sodelavcem (obkrožite pravdni odgovor). Priznam, tudi sam sem že zabredel pregloboko, da bi lahko Se plaval pnjli toku, na kupujmo torej skupaj in se os-reCujmo. AmfXJk. [wzor! Se ludi vi kdaj \prašate, v Čigave roke bo odplaval vaš denar? Prej.^nji sredo z\^ečer sem šel po Čopovi do Tromosto\ja in kot že večkrat prej so tudi tokrat tam igrali mski (ukrajinski?) glasbeniki na harmoniko, kiiaro irt balalajko. Ti trije fantje in obča.sno .še dekle niso nawdni poulični prosjuki, ampak so zares dobri glasbeniki, fin kra t, ko .sem imel čas, sem jiJi na ulici poslušal več kot uro, in že takrat sem v šali pomislil, da bom dntgič kupil njihovo CD ploščo in jo nekomu jwdaril za Božič. Pf2 je bda priložnost tokrat prava in sem jim dalpurjur-;Vi; najbrž na črno, saj sem "pozabil" zahieinni raàin z obničimanim DDV Fantje so pač tako muzikalni, da jim čisto prň'a\čim, če lahko od fega nekako živijo (igrali na tistem mmzn sploh ni lahko delo), /m to .sem jim dal tistega ju rja, čefTrav vem, da me glasba na posnetku gotovo ne lx)ix)grela tako, kot me iste pesmi pogrejejo na ulici Potem sem odšel Še v knjigarno po nekaj voščilnic. Saj so bile naprodaj same lepe, ampak nobena tako, da bi se takoj odločd zanjo. Zato sam prebnd u idi zadnjo stnm večine paketov: "Di'1 zashdka bo ffonihijen za potrebe Dmšiva za lx)jproii raku... Za pomoč otrokom v tretjem svetu... Za Dmštvo slepiji in slabovidnih... Za bojproii drogi..." Odločil sem se, da so vseeno najlepše tiste voščilnice, s katerimi "jxjnutgam izlioljšati življenje otrok' in sem kupd dva paketa. A čeprav sem tokrat dobd pnivilno napisan račun, mi je a'iiaJ grenak občutek, da od mojega denarja tisli lačni otroci v lùiopiji najbrž ne bodo imeli kaj dosti Pri velikih organizacijah je vedno tako, da večino denarja porabijo za lastne "stroške delovanja." Saj ste menda slisuli, da je bilo na zadnjem velikem dobrodelnem koncertu znane htimanitame organizacije zbranUi donatorskUt prispc\ kov komaj dovolj, da so (iokrili stroške najema dvorane, TV prenosa in honorarje nastopajočih? /VV; prav, ne bodimo cinični. hožniprazniki so čas za optimizem. Monla ho zaradi mojega denarja nekdo dnig respnivočasno dobil zdravilo vsaj proti malariji, Če ga že proti AIDSn nimamo. Pri nakupu vu^čilnic takole vsaj pomisliš, him naj hi denar odšel, in upaš, da bo res prišel v oblju Njene roke potrebnih. J^ri astalih dobrinah sta odločilna faktorja za nakup običajno kvaliteta in cena, kar je se\-eda tudi prav. Do neke mere. Udno mova me namreč preseneča, da se nekdo iz Velenja odloči za nakup hladilnika iz uvoza samo zato, ker je za tri proceňte cenejU od domačega. Glede rm šte\'ik) ljudi v Velenju. katerih n'dni dohodek je oihisen od u.spe.snosti lokalne tovarne hladilnikov, .se to dogaja prav neverjetno pogosto. Kot da nihče ne pomisli, kam bo šel njegov denar. Ho ostal doma iji se vrnil r njegove roke. ali pa ga bo raje poslal v tujino, da le zdajprihnmi jurja ali dva? Seveda i' tej zgodH ne gre zgolj za hladilnike, amf)ak celotno linijo izdelkm' od navadnega jogurta do smuči, kijih dobite v 'kateremkoli" nakripwalnem cen-trn. vedno kakšen tolar ceneje od domačdi, navadno nič manj h'alitelnili ek\'ivalentov. Prevelik "lokalpatriotizem" je lahko utdi .skodlji\' - kar naj se domačiproizi ajalcipotnulijo za konkurenčno ceno in kvaliteto, njihove slabe iwnudbe že ne Iwmo za vsako cenopodpindi. Toda nam se/)ogos(o dogaja nasprotno in do domačih proiz\'odov ne čutimo prav nobene posebne naklonjenosti, čeprcn- In bila ta naravna. Morda je razmeroma velik del prebivalstva doli/te zares pri.stljen varčevati pri v.sakem tolarju, kiga porabi celo za jogun. kuj šele za hladilnik, zaio mu je težko očitati neosveščenost. Ampak precej je ludi ljudi, ki v takšnem položaju ni.so ne materialno ne dtdtovno. Eni so recimo pripravljeni potrošiti hip denarja za avtomobil z z\'ef\ečim imenom, pri vsem dntgern pa potem varčujejo do .skrtijndi mej. Se slah^i primer so tisti redki izbmnci, ki si lahko privoščijo precej, pa ravno zato ne bodo izbnili domače znamke, ker ni do\>oljprestižna. Z dej.^t\'om. da je vsakemu bolje situimnemu LjjibljanCanu pod častjo imeti v svoji kopalnici pralni stroj, izdelan v nekakšnem jugo-nidarskem mestu, sem se že čisto sprijaznil, v Velenju pa me takšno ruzmi.le-dali.skih skupin od sivin« povprečja, so menili dru^i • risti, ki spremljajo ansambel Amaterskega gledališča Ve-ler\je. v kalmm deluje već kot let. Za delo v njem oziroma na piKlroćju hiteljske kulture je preje) presti/ne nagrade. Na^adi^e pred nedavnim verjevo /a življenjsko delo na nepo« Uicnih (Kirih. Nije pričakoval.BO pa jcjc vesel. Na nai^ in na prepričanje !islih, ki so ga 7anj predlagali, da si jo je zaslužil, se je odzval 7 besedami: »Bejžte no. To ni iako, kol pravile. Eni se v prasiem Ča^^u ukvarjajte z ribolovom, lovom, jaz sem se pa gledališče, kjer posameznik nič nc pomeni- Tu je vse odvisno od skupine, režiserja, znanja, volje vseh, ki sodelujejo pri predstavi." Po nekaterih podatkih nastopa od lela 1962 dalje in jc v icm času odigral več kot 30 vlog. Običajno najvidnejših. Kako, da so rei^iserji prav njemu dodeli latóno vlogo, Leon ne ve. Pravzaprav se s lem vpríii^ajem ni nikoli posebej ukvarjal. Navsezadnje, zakaj pa bi se. Če so se ti lako odl<')čili. »Najbrž so delili vloge igralcem po lasmi presoji. Včasih jim je izbor rata), drugič spet ne.« So mu hi}lj iisírewlí fiku ju/utkov v ira^' dijah, komedijah, drantah? »Mislim, da so lahko vse vloge težke ali lahke. Je dejstvo -zahtevajo celega Človeka, ogromno volje. V zadnjem času sem kar nekajkrat podčrtal: če hoče amater Zaigrali junaka, Lako da bo zadeva glcdljiva za obiskovalce v okolju, kol je Velenje, kjer so ljubilelji gledališča že vajeni kakcrvoslnih predslav. kjer ixxžnjujejo nastop celega ansambla in posameznikov v njem, mora veliko delati, sc trudili celoten ansambel z režiserjem vred.« Med gledalif^čnike je zašel po naključju. V šolskem letu 1957/58 ga je v Kisovcu pri /agorju povabil k sodelovanju v skupini odraslih njegov učilelj geografije, ki je bil hkrati tudi režiser predstave. Leon naj bi nadomestil lan-ta, kije odhajal k vojakom. Preizkušnjo je uspe.^no prestal. Tudi, ko je oblek vojaško suknjo, je sodeloval v skupini nasi(^ajočih na pnislavah ob pomembnejših praznikih, kolje bil 29. november, dan JLA, in podobno. Prišel je v Velenju in po dveh letih srečal prijateljico, ki ga je (Z enakega razloga kol učitelj geografije povabila v skupino, v kalerl so pripravljali Shakcspear^wo delo Romeo in Julija. Zaukazana mu vaja jc pomenila, da jc sprejel. Kaj mu ponikni igranje na odru ? Po tehtnem premisleku, pronicljivcm pogledu in zamenjavi položaja na .stolu, je odgovoril: »Če povem po pravici, me je v začetku »gnala« velika želja po preizkušanju samega sebe, želja poka/ali sc prijaicljem, znancem. Po nekaj letih pa mi jc lo postalo breme, ki ga nekako nisem znal odložiti. Zakaj? Nagovoril me je eden, pa drugi prijatelj, eden In drugi režiser in pri vsakem pcwabilu se jc v meni vedno prehitro «oglasila« moja zavest, čut neke odgovornosti: ja, kako naj odklonim povabilo prijateljem, ki so me pred tem predlagali ali mi podelili lake In drugačne nagrade .'la ko je bilo in trajalo jc kar nckiij let.« Nič posebnega, pravi, niso o njegovem delu vgledali^u znali povedati sodciav- Leon Čižmek: "Oceni/ sem, da ]e sodelovanje v ansambtu Amaterskega gledališča Velenje zame preveliko breme. Zatorej se i>oslavljam od odrskih desk.» (foto: vos) ci v Gorenju, kjer je pred 10 leti dočakal invalidsko upokojitev. Drugače pa jc biio z njegovimi najbližjimi. Odsolniwl očeta in moža so kdaj »nagradili« s kreganjem, ob uspehih pa so z njim delili veselje. Pri naštevanju listih, ki imajo zasluge za njegovo plodno delo na odrskih deskah, v prvi vrsti on\c-nja tudi družino In .sorodnlke. "Ljudje smo različni in sc različno odzivamo na dogodke. Veliko jih je bilo v letih ustvarjanja, takšnih in dru- gačnih," pravi. Lepih in kar nekaj oziroma preveč manj prijetnih. Veliko kreganja, bolje kresanja mnenj za to, da bi bila predstava boljša. V zadnjem času pa je, žal, slabo voljo povzročila namerna nagajivtîsl neka le rib igralcev. »Trpel je ansambel in trpela je sama predstava.« /. odhodom v penzijo je zamenjal tudi okolje. I/.sclil seje iz mesta priložnosti v prijeten kraj Studence pri PIreŠici. Tu sc pt^uii odlično. Gozd v bližini ga sprošča, prometa skorajda ni. Pravzaprav ničesar posebej ne pogreša. Ob vprašanju, s čim si krajša prosti Čas, sc je nasmehnil in s kretnjo rok potrdil Izrečene besede: "Ga nimam. Če človek hoče, sc delo vedno najde." Nikoli ni zadovoljea »Vesie, nc zmorem več toliko. kot sem pred leti. Si pa izdelam program, kaj bom delal nn-slcdnji dan In sc ga nato ludi držim. Tako mi jc najbolje.« Jeljmi íurejdítkaj iioártcti {lovt^? »Ne, ne bi scsicm poslpaval. Z ženo pač izdelava načrt in v njem predvidiva vset trgovina, delo, kuha.« Nič tuiključij? »Raje ne!« (ia himio v prihodnje íř srečevali na odr-skih deskah? Nc. Ocenil je, daje sodelovanje v ansamblu zanj preveliko breme. Tudi ni najboljšega zdravja. Eni, pravi, so njegovo odločitev razumeli, drugi pa so si tega želeli- Ob jubileju Amaicrskcga gledališča Velenje žc pripravljajo prcd-stavi^ In nc pričakuje, da bi ga p(wabi-II. Aï Ao vnogd hrez odrskih desk? »Saj imam nekaj povabil, tudi dve vaji- eno bralno, drugo izdelovalno -.sem si ogledal in sam pri sebi rekel: to ni to. Povsem drug sistem, ljudje, druga manire. Bi preveč trpel in bi .se prehilro skregali. Som pač človek, ki se zadeve loti 7. navdihom in se trudim, da bi ra-lala. Mora pa biti tako, kot hočem. Če ni. je slabo.« Za prihajaji^čc leto nima ptwcbnih želja. Če sc mu bosta uresničili tlsia o zdravju In razumevanju, bo kar zadovoljen- ■ tp Pogovor z Andrejem Hoferjem iz Smartnega ob Paki: »Sem človek izzivov!« z« nekaj let slišimo po radijskih valovih, od lani dalje šteje vidimo tudi na TV ekranih. Vedno eleuanten, z žametnim glasom« ... prijeten %a tišesa in <»či. Andrej Hofer i/ Smarfne}»a t)l) Paki trdi, da si je lo, kar poćne, vedno želel. Tega ni moč spregledali oziroma preslikati, saj ima človek oK'Ulek. da ga Ima rad mikro* fon v radijskem in TV studiu ter na (emu fe ocenili? »Predvsem jc bilo zelo naporno, polno novih izkušenj, ki sem jih pridobil pri delu v medijih. Ko sem poleg redne radijske službe na Radiu Maribor začel Še honorarno vodili TV oddaje Vsakdanjih in praznik, sc jc tempo povečal. Dodalno pa so h gneči prispevale še moje zasebne zadeve - vodenje kon-ccruw, predstavitev, modnih revij, otvoritvenih priložnosti. Vse lo uskladili z rednimi službenimi obveznostmi, ni vedno lahko.« 9 Knj vam je hoij ljuho: delo v radijskem ali 'ÎT'sfudiu? »Zame je radio večji magnci. Bolj te potegne va.«ic, ti nudi določeno krinko, saj sc skriva.Š za svojim glasom. Nastop na TV te hiiro razgali, izpostavi, postaneš viden. Tudi priprave za nastop venem in drugem mediju so različne. Neprimemoveč jih je za nastop pred kamero. Na radiu si odvisne od samega sebe, pri TV od ekipe ljudi, » 0 Koliko časa fe prijateljujete z t>hema medijema? »Delo na TV se jc pravzaprav razcvctelo leios, pred radijski mikroťon pa sem prvič sedel lela 1991 ali leto kasneje v studiu Radia Velenje. Vu sem bil »ho-norarec« šest oziroma sedem let. od katerih sem se zadnji dve žc spogledoval z Radiem Maribor» kjer sem sedaj .Štiri let« redno zaposlen. Od ostalih projektov z mojega »seznama« pa naj omenim nedavni Klic dobrote, Festival narečnih popevk v Mariboru, kronike z mariborskega Lcnta, Slovenska polka in valček. S prihodt>m na Radio Maribor sem začel obiskovali .še evrovizijska prizorižča kol poročevalec novinar za nak) radijsko postajo, lani pa tudi kol komentator za Val 202.« # Vam je všeč poptdarnosi, lo, da vas poz/ia veliko ljudi? (Smeh). ^'Bill popularen je zelo relativna beseda. Zanimiv je občutek, ko hodiš po ulici, ko stopiš v trgovino in občutiš oči, ki se »lepijot< nate. To li na začetku godi, nato... Služba je služba. Imam pač lo srečo ali smolo, da jc moja bolj Izpostavljena javnosti kol morda kakšna druga. Nekomu si všeč, drugemu nc. Besedo popularen jemljem z rezervo in .se z njo ne obremenjujem.« 9 Sie zaradi poptdamosii kje la^je odprli kak-^na vrata? »Morda je prednost, če dobiš svež kruh, ki ga ni več na prodajnih policah. Siccr pa jc doslej nisem poskusil izkoristiti nikjer. Ko zapustim radijski ali TV studio, želim biti navaden, povprečen zemljan.« O sehi^ pravijo, ne govorite radi. »Ni pwscm tako. Zelo rad povem, da sem doma iz Šmarnega ob Paki, ker mnogi menijo, da sem Mariborčan. Ce nanese priložnasl, povem tudi, da sem pred 15 Idi cclo pel in posnel skladbo na kfiseti Blejski srček. To jc bil prvi festival otroške popevke. Ze od drugega razreda dalje sem Član nepoklicnega šmarškcga Gledališča pod kozolcem. Sedem mcseccv sem civilno služil vojaški rok med otroki z motnjami v razvoju v Velenju. Vsi, ki so obLskah Muzej premogovništva v Velenju, so lahko slišal:, da sem »po malerinem je/ika /venecim naulasom. na trenutke dobila kurjo ko/o. Dobesed- Šaleško dolino, novo dom^wino Mimogrede - Slo vedeli, da v Sloveniji řivi več kol 2()() P<'»ljakov, ki sc. odkar imamo svojo domovino, v okviru Poljskega konzuiaia sreiujcjo křir nekajkrat na Icio. Med njimi jc vsaj ducat VelcnjOanov in Vcienjčank, dokior Kasijcva pa sc mi jc /dela k' posebej zanimiva. Vsega Je bila »»kriva« fotografija Jadwigajc odraA(íaiií v preslolnici zgornje ^le/ijc, v Kalowicah. Pravi Vsega je bifa »kriva» tale fotografija, teta 1994 objavljena v mednarodni reviji Radar. Takrat je Jadwiga ravno končala osmi razred osnov» ne Šole, počitnice pa je preživijaia ob Baltiku. no. Predvsem xaradi iskrenosti vse-^a. k!tr sem i/>'edela. /.delo sc mi jc, da posltóani scenarij za film. mojo sogovornico pa jc bilo malo sirah, da sc bo njenim .someščanom in Šicvilnim» ki jo poznajo ({ch tudi zaradi njenega dela ni maîo), vse skupaj zvenelo preveC '>p(v cukrano«. Prepričana sem, da ne. Sama sem uživala v zgodbi in še dolgo razmišljala o tem, kaj vse je skrilo v besedicah »usoda«, in še bolj »naključje«. Ib, da sem »>doktor Kosijevo«. kol jo najbolj pozna veČina od na.s, prosila, da se nam predsiavi, vsekakor nI bilo naključje. Razmišljala .sem o ne Jako maloštevilnih VcIenjCanih, ki po rodu niso ne Slovenci in ne bivši Jugoslovani. Zanimalo me jc> kako doživljajo »posvojeno« mesio, Ko je Peter prvič obiskal Poljsko, pa je na stat a taie fotografija. Ju prepoznate? da v Čisto povprečni štiričlanski družini. Ima namreč še mlajšega brala in veliko sorodnikov. Ko je imela 15 let, M> letovali ob Baltiškem morju. Z njimi je bil ludi sesirič, kije listo poletje maluriral in za darilo dobil bogaio darilo -loloaparai. Ves navdu.Šen je .^'veda »poslikal« v.^e družinske člane, med drugim ludi Jadwigo, ki mu je »pozirala« oh zahajajočem soncu in morju. Fotografija jc lepo uspěly, za!o je mojsler foio-graJ ije, ki je film razvijal, prosil, če jo lahko poveča in obesi v viirini. Ibje bilo priznanje, ki jcscstriču dalo polet. Fotografijo jc poslal na razpis mednarodne revije Radar, ki je iz* hajala v treh jezikih, v številnih dri^avah po vsem sveiu. lako so njeno sliko objavili v reviji, nanjo »nalepili« ludi napis »Pitijska« in dodali naslov. Prejela je številna pisma svojih vrstnikov i/ kar držav, v nemščini \n angleščini. VeČina pisem je prispela iz dr^av zahodno Evrope, manj iz vzhodne, nobeno i/ Rusije, nekaj pa cclo iz Amerike in severne Afrike. Le eno pismo, v angleščini, je pri.^pc-lo iz bivše Jugaslavije, ki je zaradi simpatične vsebine takoj prišlo v o?ji izbor tistih, ki jim je odpisala. Bil jc april let« 1964,na pi.smujc izdajal, dxije iz Maribora. Napisal gaje la-kral sedemnajsiletni mladenič Peler Kosi. Tisti Peter, ki ji je »dal« nov priimek in domovino. Iskrica Je preskočila na silvestrovo »Ko sem prebrala njegovo pismo, mi je bila vsebina takoj simpatična. V mnogih stvareh je videl islo kot jaz, imela sva tudi skupen hobi - potovanja. Zalo sem odpisala in kmalu d^v bila odgovor. PL^ma so redno prihajala, v letih dopisovanja sva postala prava prijatelja. Prvič sva sc »v živo« videla na Poljskem, koje prišel Peter k nam na obisk. Vrnili smo mu ga, cela drui^ina, naslednje leto. Pre- V Termah Topolšica uiíva v svojem deiu na področju fiziatrije. Tudi za' to. ker Je pri deiv uspešna in ker ji to njeni pacienti vedno znova gias-no povedo. potovali smo sloven.sko obalo, hrvaško Istro, vse do Makarske. Te počitnice so bile čudovite, midva pa Šc naprej dobra prijatelja. Potem nas je Pcier spet povabil v Maribor, za bo?:ič leta l%9. Prišla z mlajšim bra-lom. Bila je huda zima, mriiz in veliko snega. Sedli smo v fičoia, potovali po Kranjski Gori, si ogledovali Ljubljano in se izjemno zabavali... Silvestnwali pa smo na Pohorju. In listo noč jc preskočila iskrica, iz prija-leljsiva jc zrasla ljubezen,« sc spominja Jadwiga. Seveda so bili po tem dnevi, ko je Čakala na pošto iz Mairibora, vedno predolgi. Počitniške in praznične dni so zapolnjevali obiski - enkral na Poljskem, drugič v Mariboru. Takrat je ?.e bila študentka medicine, .starši pa so imeli en Sitm pogoj - da najprej dokonča šUidij in .šele polem riiz-miŠIja o skupnem "življenju s Petrom. ^Pri nas je študij medicine /eod nekdaj irafal 6 let. Vse obvezm^sti sem opravila rvdnci. I.eta 1973 sem Stela dni do /adi\|c^a i/pIta iz sodne medicine, dva (ini |>o njem pa sva se s Petrom poročila. Počitnice sva preživela na poti po Jiigoslavyi, ki se je končala na vrhu Triglava.« Peter Kosi se je ^.e pred poroko {preselil v Velenje, kjer je poleg slu>be dobil ludi sianovanje. Jadwiga je namreč želela, da zaživiia na svojem. Služba v velenjskem zdravstvenem domu je čakal ludi mlado zdravnico, pripravništvo pa je opravila v slo-vcnjgraški bolnišnici. Takoj po njem je prvič postala mamica. Ime za sina Marius/aje izbral Peter. Kose je vrnila na delo, je najprej delala v di--spanzerju za šolsko mladino, potem pa v splošni ambulanli. Še danes ima v spominu številna deî^ursiva, koje mesto Velenje in okolico poznala bolje kol vsak poštar. Seveda si jc ludi ona želela specializacijo, a časi temu niso bili najbolj naklonjeni- Takrat so sc v velenjskem zdravsivencm centru odločili za gradnjo zdravilišča v TopolŠiei in ponudili soji specializacijo iz fiziairije. »Zame je bil to sprva šok« vsi smo sanjali o kirurgiji, kardiologiji. Fi/iatrija je bita še v pleničksih. Imela pa setn velik<» srečo, ker su me vodili Oilticni mentorji, ki so me polnili ludi s svojimi oselinost-mi. Prvi je bil prof. Rajšp, ki me je neštetokrat |>eljal i/ SI<»venJ (»mdca domov v Vťlenje. Pripovedoval mije o živl jenju v okoliških hribih, pa tro- l)enticah« /akaj so visoko na hribih }>radovi in cerkve. Te^a od doma nisem p(»/na|a, saj sem odmščala \ velikem meslu. 'I\j se mije vse zdelo kot v pravljici. V odličnem spominu imuni dr. Zupanca in dr. FiJav/jt, fíe p4»sel>ej pa primarija Krii^niča, ki me Je v Ibpotšici vpeljal v stroko. Nikoli ni pozabil name. Koje šel na kakšen slrok<»ven posvet ali kongres, meje vedno v/el s seboj!« V iopoLšici Kosijeva dela vse od leta 197y,sše eno prekinitvijo. Razlog je bila mala Marzenka, ki jo je povila prav lega ieia, Spomini sežejo v leta razvoja zdravilišča in fizikalne medicine, ki ni bil vedno rožnat. Danes temu pravi kar »boj«, ki pa jc bil zelo uspešen. Zadovoljna je s lem, kar so dosegli v v.sch teb letih. In s -wojim delom. Je med listimi slovenskimi zdravniki, ki so se zelo zgodaj začeli ukvarjati z akupunkturo. Preko svetovne zdravstvene organizacije je izkušnje pol Jela nabirala ludi na Kitajskem. »Spo/Jiala sem, daje ista bote/.en v različnih kulturah in pri različnih rasah lahko drugačna. Predvsem pa sem vesela, da akupunktura danes ni več alternativna veja medicine, ampak d<»p(»lnilna me-dicinskii metoda, ki Je /elt» uspešm« pri [ajšanju številnih zdravstvenih težav.« »MoJ avto Je moja dnevna soba« ('eprav je .îadwiga kar zgodaj zapu-.siiia dom in domovino, je z družino in Poljsko ostala tesno povezana. Njeni starši, ki so v Velenju našli šlevil- Pol jskem V4>jni ohve/nik. Vsi študentje medicine smo med študijem enkrat tedensko <»pravljali vaje iz osnov vojskovan,|a in vila konzularni poljski polni list, ki mije omo-gtHial obiske domovine in staršev, v nekaterih drŽavah pa žal ni veljal. Midva s petrom pa sva veliko potovala in ^alo sem se odh»cila, da vz^i« n)em slovensko držiivyanstvo. Ce ga ne hi, bi me le malo za tem, koje na P(»ljskem prišlo do vojnega stanja, vpi>klicali. Kljub majhnim oin»kom in družini..,« Čakajoč na več prostega časa C eprav slu oba Kosije%'a otroka rojena v Sloveniji, od malega dobro govorila Poljsko, Se več- Država Poljska nama^č otrokom svojih bioloških državljanov nudi brezplačen .študij in majhno .štipendijo. In oba sta sc odločila, da izkoristila to možnost. Sin je Šludij medicine že končal. seJaj dela v slovenjgraSki bolnišnici. Med študijem se jc zaljubil vsošolko, Poljakinjo, ki sekundarij iz medicine opravlja v isti bolnišnici. Odločila sla se namreč, da bosta živela v Velenju. Imata že leto in pol starega sina Kii-mila. »Mlada družinica živi z nami. v hiši na (iorici, moj vnuk pa je zelo Med prvim obiskom družine Hajewski v Sloveniji, je na vrhu Vrilča na-stala tate fotografija. Na njej je, ob Jadwiginih starših, tudi gostitelj Peter Kosi. ne prijatelje in se naučili slovenščine, so sem redno prihajali na počitnice, Kosijcvi pa na Poljsko. »M(irda do-moi<»žde ravno zato ni nikoli prav prišlo do izraza. Kes pa je, da sem p(h }2rešala velika mesta. Vsak dan sem luHlila mim<» istih izložb in istih Ijti« di. I^ga prej nisem poznala. Zato smo p4)gosto skočih v.saj v Maribor ali IJubllano, pa v Avslri^jo in Ilali* Jo. Da sem v mesinetn vrvežu pc»* tešila dušo. Na Poljsko smo, kljub političnim oviram, potovali vsaj dvakrat na leto. Pogosto rečem, da Je moj avto ni(»ja dnevna soba, pa mi marsikdt) ne verjame. Se danes pogosto obiskujemo gledališče v Izubijani, Celju, hiHlimo na različna srečanja. Prijatelje imamo po vsej Slovenj« Ji. Z njimi pa Je tako - imaš Jih, če si zanje vz^meŠ čas. Tega Je vedno premalo, a Jaz in Peter si ga vz^meva.<< PtHem sva sr>et pri naključjih, ki so zaznamovala Življenje družine Kosi. »I.eta 1976 sem se odločila /a slovensko državljanstvo. Dvojnega nisem mo^ia Imeti, saj sem bila na prijeien in prijazen,« med smehom pove ponosna babica. Hči še vedno študira v Kaiowicah. Trenutno je v drugem Iciniku medicine. Odkarsc jc brat vrnil v domovino, ima malo domoložja. Med prazniki bo zago* lovo doma, v Velenju. Kot vsa družina. Sicer pa si Jadwiga in Peter najbolj Želila, da bi že kmalu imela več časa za potovanja. In čim prejšnjo izgradnjo avtoceste do Ljul»-Ijane. »Všeč mi je tudi, da meslo Velenje s prenovljeno Cankj)rjevo cesto dobiva svoje pravo mestno središče. Pa čeludi ima eno samo Kt)fetar*c(» in se konča pri Nakii|M)valnem centru.« Tu hom naredila piko. Pa Čeprav bijih lahko Šc veliko. Morda še kdaj, ob kakšni drugi priložnosti. Za konec vam izdam Še to-dokior Kosijeva se Vclenjčanov, ki jim jc ob zdravstven i h težavah velikokrat pomagala, ne spomni vedno po imenu in priimku. Pozna jih po diagnozahl ■ Bo;ana Špeget Velenjčanka Sanja Mlinar, vsestranska glasbenica: »Brez glasbe ne bi bila srečna« Velikokrat smo s« VvUnJćani pohvalili / njo. Je ena ml i/ zn-gotovo nHjholj ^laslHrne^ď mesla v Sloveniji, ki jena področju /abavne, pop glashť, uspela. Resnično. Njene pesmi so se vrtele na vseh radijskih postajah, lojene kasete so naSle pot v marsikateri dom. odlična je bila na koncertih v 2ivo. A zakaj pi^em v pretekliku? Ker je Sat\ja 7a nekaj Časa to /vrst glasbe potisnila na stranski tir. Zavestno. In ne /a večno. Vendar bre/ glasbe Sanja ne bi mo-i^iveti. Sedaj ustvarja tisto, kije mno^o težja, ki uihteva ogromno vaje in truda. Klasično. Skupaj / kon-trabasistko Matejo Murn sla novembra i7.vedli pet odličnih koncertov /;à klavir in kontrabas. Obenem Sanja poje pri Fantih treh dolin. Za dušo in samopotrjevanje. In še ući. Ker to rada počne. Veliko razlogov, da smo jovbožično-novoletnem času povabimo na klepet. Sanja, kaj je bilo »krivo«, da si kar naenkrat ^poniknila« iz sloveaske zabavno- glasbene scene? »Kar sc tiče Slovenske zal>avnc glasbe, sem res malo poniknila. Na sceni sem bila zelo dolgo, od svojega osmega lela naprej. Pred dvema, morda tremi leli, so sc stvari na icj sceni začele čudno obračali. Ljudje so postavljali pogoje, jaz pa nisem človek, da bi pristajala na taksne, kol so jih imeli. Zalo .sem se odli'jčila, Ja za nekaj časa preneham s tovrsl-nim delovanjem in se posveiim Studiju klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Obiskujem Irelji letnik in sem se skorajda popolnoma pos-veti-la resni, klasični glasbi. To jc sedaj moja prioriteta.« 9 vedenjski ginuiavji si biía z^o do-hra dijakinja. Z4Jf*oiovo hi lahko hi-la uspešna na mnogih področjih, zato je marsikofia je presencí ilo, da si se odloČila za študij glasbe. Si si to ielelo ves Čas, od malega, aH si morda kolebala? »Ljudje verjetno ne vedo, da sem se že pri 12 lelih pojavila v Časopisih kol državna prvakinja na tekmovanju iz klavirja. Dobila sem torej prvo nagrado med svojimi vrstniki. Od petega lela naprej igram klavir, skoraj 15 let lorej. Ta zvrsi glasl>e je bila ves čas močno prisoina v mojem življenju. Čeprav sem počela veliko razliiJnili slvari, je bilo prav igranje klavirja lakoj za Solo najpomembnejša stvar v mojem življenju. Ni bilo pelje najpomembnejše zame, vedno je to bil klaviri Moram reči, da sem v nižji glasbeni šoli imela odlično pedagoginjo Marijo Skornšek in že lakral sem imela željo, da bi. ko odraslem, rada počela to kar počnc ona. Še vedno uspesno. Poučevala klavir. Bila mi je pravi vzor. Kasneje, v pu- berteli, sem res razmišljala o vsem mogočem, še v tretjem Iciniku nisem vedela, kaj bi Sla Aludirali. Polem sem ugotovila, da brez glasbe ne bom znala živeti. Verjetno ne bi bila zadovoljna, Če bi Sla študirali kaj pov.sem drugega. Pa ne, da ne bi bila uspešna. Verjeino bi bila uspcf^na tudi na drugih področjih, ker sem lak človek. VpraSanje pa jc, če bi bila srečna. Verjetno ne!« 9 Je akademija zo glasbo izpolnila tvoja pričakovanja ? »V glasbenem smislu zagotovo. Moj profesorje Aci Bertoneelj, ki ni samo enkraten pianist in profesi>r, ampak ludi enkraten Človek. Je odprl, razgledan, zato mi ne daje le glasbenega znanja, ampak tudi ogromno življenjskih izku.^tij, bogali me na v.se načine.« 9 Za taho je vseslovenska glasbena turneja, ki Jo je pripravila Glasbe-na miadina Slovenije. Skupaj z Mo* tejo Murn. ki igra kontrabas, sta priprai'i/i vrsto ttxpeínih koiuerlov po slovenskih glasbenih šolah. Kritike so bile dobre, občinsk o zado' voljno. Pa ti'/ »Glasbena mladina Slovenije organizira razne glasbene ciklusc za mlade glasbenike. Z Matejo sva se prijavili na razpis za GM oder in bile sprejele. To je bilo zelo veliko priznanje za naju. Organizirali so nama pet koncertov po SUweniji. Zanimanje za najin koncert je pokazalo pet glasbenih šol; nastopili s"va v Brežicah, Slo-vcaski Bistrici, Črnomlju, Ljubljani in Celju. Na vseh sva odigrali uro programa. Moram rcči, da so bili ljudje izredno navdu.Seni, presenečeni. Tudi nad programom, ki jc zelo zanimiv, saj prevladujejo skladbe 20. stoletja. Uvedle sva tudi ncjviieio, ki nama jo je 14 dni pred koncertom napisal mlad slovenski skladatelj David Beovič. Zelo seje potrudil, priznam pa, da naju je bilo strah, saj sva skladbo naročili sami. Bali sva se, da bo morda preveč moderna. Danes sc dogaja marsikaj, mečejo verige po klavirjih in jih preparirajo na različne načine. Napisal pa je zelo tehtno kompozicijo, z zelo zanimivimi elekii. To so »>Trijc preludiji za kontrabas in klavir«, s katerimi sva zelo zadovoljni Izvajali sva Se Spergerje-vo Sonato, lepo, a zelo težko skladbo, predvsem za kontrabas. Tudi za klavir ni najbolj enostavna. Spadav klasični del najinega koncerla, kamor sodi tudi Bottesinijeva Tarantela. Tudi taje zelo težka za kontrabas.« 0Siaz Matejo ludi sicer dobri prija' teljici? Težko si predstavljam do-ber, uigran diu), brez d/t se asebi, ki ga sestavljata, Čutita!? »Z Matejo sva s<5Šolki. Na galsbeni Sanja Mlinar in Mateja Murn sta na dobri poti, da postaneta znan komorni duo, saj s svojim koncertom vedtjo znova presenečata. Sebe In vse ljubitelje klasične glasbe, ki jima z veseljem prisluhnejo. akademiji .sva se spoznali in se takoj nov program, ki ga morava naštudi- začulili, čeprav je Mateja štiri leta starejša. Pravkar namreč končuje študij ekonomije,študij glasbe jc vpisala kasneje. Na akademiji smo namreč zelo različni ljudje, redko vidiš koga, ko bi se z njim ujel. Nekateri so zelo ptjsebni ljudje, ne v slal>em smislu. Tudi časa za druženje ni toliko, kot v gimnazijskih lelih, saj študij zahteva ogromno dela. Z Matejo sva se lakoj ujeli, sva približno enakih mnenj, dosti ambiciozni, s pozitivnimi pogledi na Življenje. Koje Mateja potrebovala pianista, ki bi jo spremljal, sva lani bolj za hec pasku-sili igrati skupaj. Predvsem, da bi zadostili potrebam .studija. Mateja je potem brez moje vednosti prijavila najin duo na Glasbeno mladino. Obe sva bili zelo prijetno presenečeni, ko so naju izbrali, saj je mladih glasbenikov v Sloveniji ogromno. Potem naju je pre.scnetilo .^e lo, da sva Šele ob koncu počitnic izvedeli, da so koncerti že novembra, lako sva imeli le slabe dva meseca časa. da pripraviva program. Zato sva zelo garali, se tudi zelo hitro ujeli. Mislim, da se lo pozna tudi na koncert ih. Delujeva in zgledava kol team. Mateja gre maja na tekmovanje v Nemčijo, kjer imajo svoje korepetitorje, vendarjo bom spremljala jaz, ravno zalo, ker sva sc tako ujeli. Vmes naju čaka .še rali za tekmovanje, upava pa, da bova lahko to predstavili Še na kakšnem konccriu. pri nas je namreč pianistu zelo težko delali .solistično kariero. Marsikateri Študent klavirja ima velike ambicije. Ćc realno pogledamo na zadeve, tudi naša najboljša pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak uči na glasbeni akademiji.Kaj potem šele drugi, ki nikakor nismo tako dobri, kot je ona. Zalo je priložnasi, dasc z nekom ujameš v komorni zasedbi, velika.« 0 /eh realno gleda.^ na v.ve, kar se ti dogaja v Bvljenju. Verjetno tudi za-to, ker vendarle nastopaš ze od malega in veš, kako tetko je u.speii. Kaj pa zabavna glasba. Te še kaj pri-viači, imaš še kaj načrtov? »Imam, imam. Tudi s to glasbo nisem Čisto prenehala. Res je, da pojem pri Fantih treh dolin. Ljudje, ki nas nc poznajo, nas sodijo le po imenu, ki zveni narodno-zabavno. Moram pa reči, da smo veliki zabavnjaki. Na koncertih igramo tudi po osem ur samo zabavne glasbe. Imamo zanimiv repertoar, od evergreenov do raznih uspešnic. Blizu mi je petje v živo, s tem si dokazujem, da sem sposobna. Tako skrbim tudi za samopo-irdilev. Razlika med solističnimi koncerti, ki sem jih izvajala prej in se na veliko razdajala, in lemi z ansam- Mnogi se sprašujejo, kam Je /2gi-nila Sanja Mlinar, pevka zabavne glasbe, ki jev slovenskem prostoru pustila krepak glasbeni pečat Sanja je še vedno prav glasbenh ca, zaljubljena v vse zvrsti glasbe. Trenutno Je na prvem mestu Ma-sična, kako še bo, pa ne ve. Načrte In ambicije Ima ie velike. Zelo realne. blom, je velika. Kar pa se moje osebne kariere liče, lahko rečem, da sem v glavnem prenehala zato. ker mi jc na prvem mestu vživljenju izobrazba Želim imeti diplomo. Da nikoli nc bo pod vprašajem, kaj bom počel čez nekaj lei. 7jC od malega .sem .si želela bili učiteljica klavirja, zagotovo pa nikoli ne bom prenehala peti. Pogrešam studio, adrenalin pri snemanju!« Sanja svoje znanje igranja klavirja dvakrat tedensko razdaja mladim pianistom na glasbeni šoli na Vrhniki, pa tudi z velenjsko glasbeno šolo ni pretrgala stikov. Ob vsem Icm ima, seveda, čas tudi za fanta. Dolgoletna ljubezen drži, pa čeprav jo je na.šla kar pri sosedih. Pa ne zato, ker bi bila preveč zasedena, kar v resnici je. Tako so očiino hotele zvezde in uho-da. In Sanja je srečna, ker je tako. Ima čas za vse, kar si želi, čc ne, si ga \7ame. V teh predprazničnih dneh si ga bo vzela predvsem za družino, s kalero je zelo povezana. ■ Bojana Špegel Zarja znova navdušila ŠOŠTANJ, 19. decembra -Sošlanjski ^tKiheniki vedo, da postane dvorana kiilliirnega duma vedno premajhna, kiidar napovedo svoj koncert« sploh, če gre zn hoi^.ično novoletni« ki na katerega Soštanjčuni vedno lez ko čakajo. Odločitev, da se tokrat z njim selijo v Športno dvorano, je bila prava. Čeprav enkrat večja, je bila ludi ta polna do zadnjega količka. Zarja z gosli pa je spel navdušila. ■ Fotografiji: $. Vovk Kitajec Ti Rong Qiang Je našei nov dom v Velenju Vse je odvisno od tega, katera ga bo očarala! Cns nel/mtrno íkíu dnevi sti kol utx\ ku k(»l meseci. Nem» hitinin druj* mimo dnige^si. prevečkrat za/rti vsise, premalo krat odprti /ii ako||e, pa vi, naSj bralci in paslu-^wlcl Radlu Velenje. Di^bra kriiika pa jc,vsaj lako menim, vedno na mcslu in ptigi očitno drugaCe kol mlajSi, mi ki smo lu dije, drugače kot tisti, ki so se vanj naselili kasneje; Slovenci drugače, kol prehi- (>iang, ki sem ga tokrat povabila na klepet. Srečale ga lahko marsikje v mestu, če pa sc kdaj ustavite v Kitajski restavraciji Pekinško mesto na Parli/anski ccsti v Velenju vas bo Se piwe-bej prijazno sprejel. Mlad je ie, pa to restavracijo samo- lo. Oiangova sestra je lakrat prišla v Ljubljano in ostala v eni (amkajSnjili Kitajskih restavracij. Potem je odšla na svoje. Restavracijo ima v Kamniku. Za njo je prii^el v Slovenijio Oiang. Na Filozofski fakulleli je obiskoval (ečaj Oiangov brat spretno vrti kitajske ponve pa posebnem štedilniku, ki ima moár}eJŠt ptamen ^oř naši na žalost liidi xa svoje naj* \miega In občudovanja vrednega je v našem mesiu. Sedaj boste morda dejali: "Kaj jo pa dr/i, saj v svojih člankih kar naprej opozarja, kaj v.se je v meslu slabo?" Res je, saj si î^elim, da bi bilo Se lepše, da bi odpravili Se več pomanjkljivt-wti. Velikokrat pa nas na kakšno opozorile tudi moje mesto, lu sem rodila, v njem živim in ga ludi ne nameravam zapazili. Zalo ga imam, z vsemi prednostmi in slabostmi, rada in si Jrelim, da valci iz drugih repubhk nekdanje Jugoslavije, vsi pa drugače, kol lujei iz drugih koncev svela, ki jih je usoda pripeljala v naše mesto, Ni jih sicer veliko, a ludi ne lako malo, kol bi si morda lahko mislili, le da so nekateri med njimi zaradi svoje barve kože ali značilnih pistez bolj opazni kol drugi. Eden od takšni jc tudi Kitajec, iriindvajselleini Ti Rong Ti Rong Qiang - po kitajsko je to takoie: l^ Kaj pripravijo Kitajci za novo ieto? Na praznično mizo sodi riba. Velik krap je zelo primeren. Očjsiiie ga in odsiranile kosil. Nato ga namočili vkilajskih začimbah, soli, ingverju in ireh različnih oljih. Potem ga na hilro popečcie, da koža olrdi. Uro in pol ga kuhale vvodi, ki ste ji dodali sol, sladkor, kitajske začimbe, poper in česen. Odcedlle in postavile na mizo. jeste pa ga tako, da ga s kitajskimi paličicami trgale po majhnih ki^Řčkih. Pa dii-^cr lek! stoj no vodi, in lo zelo uspešno, saj prihajajo vanjo obiskovalci t>d vsepovsod. Ti Rong Qiang se je rodil na jugu Kiiajske v d<îkaj dc^bro situirani dru/lni. Mamajc gospodinja, lako kot večina žensk v tistem meslu, oče pa trgovski potnik. Imajo precej veliko hišo, ki pa je zdaj bolj prazna. Doma so namreč ostali le oče, mali in najmlajši brat. Seslra in dva brala pa živijo v Sloveniji-In kako so "zai^Ij" sem? ''Velika večina mojili sorodnikov živi na tujem, zato Je l>il »dliod v tujino po končanem šolanju y:ame kiir nekaj sa-moumevnej>a. Pravzaprav o tem niti nisem veliko raz« mišUal." Prva je odšla od doma seslra, najprej k stricu v Nemčijo. Stric je bogat in ima lam kar nekaj re.stavracij. Poskusil je tudi v Sloveniji, a mu ni uspe- sloven.^Čine, polem pa izvedel, da bi lahko prevzel kitajsko restavracijo v Velenju. Prejšnjim najemnikom ni Slo. Njeg(wa mladostna zagnanasl jc bila dovolj velika, da sc tega nI ustrasiL Poskusil je in uspeL Ob veliki pomoči brala in njegove žene, ki spremo vrlila kitajske ponve so privabili številne gc^ste. /daj bral dela v kuhinji sam, saj mu je žena lo jesen povila velenjsko Kiiajčico, kar je prine.slo v njihovo sicer kar malo mo-ncîlono življenje veliko veselja. Kako pa je pravzaprav videli vsakdanjik iriindvajselletne-ga Ti Rong Olanga? "Zelo delo^Tîor* je kratek in jedrnat. Po štirinajst ur na dan dela in to peiek in sveiek. Pa se mu lo pravzaprav ne zdi oič posebnega. '*To je malo čudno pri vas, na Kitajskem pa sploh ne." In v čem se Slovenci najbolj razlikujemo od Kitajcev? '"Veliko bolj se zabavate, veselite, Ininte hohije in več prostega časa. Pri nas delamo, preostanek dneva pa preživi« mo /, družino. Družina nam pomeni zelo veliko.** V Velenju se Oiang dobro počuli. '(udi prijateljev ima prccej. Kadar si vzame kakšn<'> uria> prostega časa, rad pcîse-di z njimi, v kakšnem hekalu na pijači, ali pa na sprehodu po trgovinah. Kako pa preživljajo lak.4ne praznične dni v njegovem rojstnem kraju? Budist 1 so. Novo leto pri njih ni vedno na isti datum, obeležujejo pa ga podobno kol pri nas b<')žiČ. Domu se zbere vsa družina, pripravijo k«ij posebej slastnega, potem pa se napolijo v templje, kjer prižigajo sveče. Prihod novega leta pa tudi pri njih množično obeležujejo z ognjemeti. In kako bo Ti Rong Ouiang pričakal naše novo ieto? "Kestavracyo homo imeli od* prti» do 23. ure, lako kot običajno, potem pa si iHimo pripravili kaj posebej sla.st-ne}>a, pa s šampancem Ihjmio tudi nazdravili.** Kakšne pa so njegove največje novoletne želje? '*Odk:ir sem odšel od doma^ (o pa je že pet let, še nisem hil doma. 2^elo rad bi obiskal starše, res mi Je že dolgčas» tipam, da mi bo to uspelo prihodnje leto.^* V Velenju se Oiang dobro počuti, a odločitev o rem, kje namerava živeti v prihodnje, Šc ni padla. Mika ga, da bi se vrnil na Kitajsko, kjer bi lahko odprl kakšno svojo trgovinico (restavracija tam zaenkrat verjetno ne hi šla, saj Kitajci le redko zahajajo vanje), lepo pa mu jc tudi tukaj- Vse skupaj je odvisno od tega. ka-lera ga bo očarala, Slovenka ali Kitajka. Kaicre pa so mu vŠečnejŠe? Oiang se ob lem vprašanju le skrivntislno namuzne. ■ Mira Zakošek Nakup odra za namene MO Velenje V Mestni občini Velenje poteka veliko prireditev, na katerih se uporabljajo premični odn, ki so v uhivnem namenjeni za enkratno uporabo in sv izdelajo preko podjetij. Velika pomanjkljivost takšnih odrov je. da so neestet-ski in niso testirani, kar pomeni, da v primeru nezgode zavarovalnica ne přiznavši no1>enih odškodnin. Dodatna pomanjkljivost Je, da izdelava in odstranitev takšnih odrov traja dlje časa, s tem pa so povezani visoki stniški najemnine. V Velenju se na leto organizira najmanj 17 tradicionalnih prireditev (silveslrovanje. Kunl-gunda, Plkin fesllval^^lo so vsi uporabniki tovn>tnih odrov (Rdeča dvorana, kuhurni center, Mladinski center...) dali pobudo, da MO Velenje kupi premični estetski oder s streho. Na twnovi zbiranja pt^nudb je razpisana komisija sprejela odločitev za nakup: - premičnega sestavljivega odra površine 80 m2 z ograjo in dostopnimi siopnicami, pogodbene vrednasti 4.y70.{)0ti,0t) SIT; -strehe za montažni prireditveni oder dimenzij: globina 8 m, dolžina KI m. zaprt z zavesami iristransko, pogodbena vrednost 6.18f).()0(), t)0 SIT Obe vrednosti upoStevala DDV 14. decembra 2001 je bila sklenjena pogodba med MO Velenje in SCTILAMBCR-GER P&J, d. o. o., iz Ljubljane - Polje glede nakupa premičnega in sestavljivega odra, isie-ga dne pa te bila sklenjena tudi pogodba med MOV in LIP ART, d. o. o., iz Ljubljane glede nakupasirehe za monlažni oder. Prtxlajalca sta bila izbrana koi najugodnejša ponudnika na podlagi javnega naroČila malih vrednosti. Prvi bo na novem odru nastopu Pop Desfng na /etosn;em veiikem silvestrovanju na V' tovem tfgu mim m iàsomi mozaik * mim m úsonsm mozaik Pet let delovanja ansambla Roberta Golicnika Zii začakali slovo od starega in skok v ntwo leto. Da bi bilo uspešno, zdravo in srečno za vse pa si poleg vodja Robija Goličnika želijo tudi ostali člani ansambla: Franjo Jurovič, ki igra na kitaro. UroS Iršič - bas kilara, barilon ter pevka Maja Odcrlap, ki se je ansamblu pridružila maja leios. UTp osmi Božičkov obisk Olani medolKinskega «Klbora SLS Velervje so minulo soboto že osmič skupaj /. Božičkom ra/veselili otroke. Skupaj s starši so jih prejšnjo soboio povabili v Skale, kjer so jim najprej nekaj melodij zaigrali harmonikarji Robija (joličnika, skupaj z Božičkom pa jih je nagovorila in jim zaželela lepe praznike članica odbora Sonja Ariič, ■ Foto: vos Uros Kočnik, smučarski skakalec: "Želja - 200 metrov" Smučarski skakalci z vs^a sve* ta novoletno turnejo Štirih skakalnic íxs du^elutja štejejo /a ene^sa viškov vsiike tekmovalne se/one. Med tremi najlxtlj želel-nimi cilji vsakega skakalca je titnieja tudi letos, njej ob hoku je s-vGtovni pokal, pravi vrhunec pa vsekakor nastop na olimpijskih i^srah v Ameriki. Bližnji praznični dnevi hodo torej v znamenju Obersldorfa, Garmisch Parlcnkirclma, Ins« brucka in Bi&ciiofeholna. malokdo iz širše javnosii pa ve ludi za sočasno "vzporedno" novoletno tumcjt\ reeimo, daje na Bspisku. Na njej se bodo na treh tekmah V Insbrucku. Si. Morilzu in Cn-gelbcrgu pomerili mlajŽi in v vrhunskem merilu ic neuveljavljeni skakalci. V slovenskem zastopstvu hodo med drugim Jure Radelj. Primo?, /upan Urhin Blaž Vrhovnik, ki so nastope v sbvenski A reprezentanci in v svetovnem pokalu Že okusili, zraven pa bosta tudi Primož Piki 7. Ljubncga ob Savinji in VelenjČan Ura? Ktx^nik. UroS skoke irenitažeenajsi let,ki^jezačelvvelenj.skem klubu"ZdaJ sem član klul> iz Mislinje, kamor sem se pre.Kelil lanskega decembra. V Velenju ni bilo pravih ]><»|!oJev, niti irenerja, /alo sem se odloČil zžt MlsUi\|o in Matjaža Debelaka, tudi no.silca olimpijske kolnjne. Zavzet trening v zadnjem obdobju se mi že obrestuje in lega se zelo veselim." Ampak ob "selitvi" se je odločil za nordijsko kombinacijo? "ZMnjo sem se odločil, ker sem jo želel spoznatii na koncu pa sem spoznal, daje bilo mojih IS let že preveč M /ačetek in kasneji^) uveljavitev. Zato scnn sevmil k soh» skokom, Kjer mi preveliko Ixil-Je. Zaradi te odločitve sem res nekaj iz^^ubil« sem pa z odmevnimi nastopi v alpskem pokalu, denimo z zma^o v itaiganskem Preda7./u ludi precej pridobil. Podobnih dosežkov si želim tudi v skokih, prt čemer je velika želja uvrstitev v B slovensko repre/A^n-(anc4K največja |)a seveda nastop na tekmah svetovnega pokala." Kako daleč je doslej največ skočil? "Moja naJveCJa daljava je trenutno 169 nietDv; močno pa si želim in upam. da bi letos v Planiei pre.se^el magičnih 21KÍ nietniv." Lepih, dolgih in vamih skokov UroSu želimo tudi mi. jp, vos riTiirmîmms za Bipii» rutam fl Šaleški akademski pevski zbor Velenje Vsako leto se zamenja tretjina pevcev Ljubitelji zborovskega petja v Šaleški do» lini so pred tremi leti z /^dovoljstvki akademski pevski zl>or. Da-nesjih ni tako malo. ki ugotavljajo, da ga vse preredko slisijo In vidijo. Domen BasiiC, ki je poslal predsednik zberemo le ob vikendili, saj jc od 35 članov izbora več kol polovica študentov. Zaradi mladosli zbora prav tako še nimamo toliko programa, da bi lahko pogosteje koncert ira-li, Za nameček pa se vsako leto zamenja približno tretjina članov.» Od gostovanj, ki so jih imeli lani in letos. bi bila laJiko, po mnenju njegcwega predsednika» raznolikost pn^grama- Prepevajo namreč od črnskih duh(wnih do posvetnih in umetniških pesmi iz vseh obdobij glasbenega ustvarja nj a, Resno, zavzeto delo, več kakovostnih koncertov so prednostne naloge pri dekwanju Letos so med drugim zapefi tudi na medobčinski reviji v Rogashf Slatini. zbora konec letošnjega novembra, nam je pcwedal, da n» niso pripravili toliko koncertov, kot so jih sami želeli. »Za vsak koncert je potrebno imeij toliko in toliko vaj, se naučili kakSno novo skladbo, za vse to pa je potrebnega kar veiiko časa in resnega dela. Mi imamo premalo vaj. Na njih se lahko je Bastič omenil nastop na občinski in medobčinski reviji pevskih zborov, letni in božični koncert, nastop na Dnevih mladih in kulture v Velcnjti,siiJali pa so jih prepevati tudi na Brezjaii, kjer so imeli enega večjih koncertov. Značilnost zbora, vodi ga Danica Pirečnik, zbora v prihodnje. K tem so pripisali Še udeležba na kakSnem mednart^dnem festivalu. »Predvsem pa sižeiimo, da bi uživali na vajah, pri petju, na koncertih,« je Še dejal Domen Bastič. ■ tp ►Tik pred zaključkom zadnje številke Nagega časa v letošnjem letu je naš kolektiv postal bogatejši za novega Abrahama. To je direktor Boris Zákošek. Za darilo smo ga poslati v toplice, še prej pa mu nazdravili. Kdo bo peti Abraham? Kandidati stojijo v vrsti. V njej pa so tudi tisti trije, ki so to že postali. 3 n .i T/ ^ •Majda Gaberšek (na sredini), mnogi jo imajo v spominu kot prijazno ravnateljico velenjskih vrtcev in amatersko igralko, se je pred leti podala v politiko. Zato, da bo lahko vplivala na kakovost bivanja v mestu. Ena od stvari, ki jih je v ta namen treba postoriti, je odstranitev gumba na semaforju, s katerim je mogoče ustaviti promet, da lahko pešec pride varno čez cesto. Otroci pa imajo menda ta gumb za igračo, s katero se da narediti dober zastoj. »T\idi ti misliš tako,« pa sprašuje Bojan Glavač, nekdanji ravnatelj velenjske gimnazije. > Drago Meh in Ciril Jogen »Čujte, kar se naju tiče, se nama zdaj» ko sva v penziji, nikamor ne mudi. Midva lahko tudi počakava, da prideva Čez cesto. Mladi so pa bili in so Še « hvala bogu, da je tako - vedno iz-najdijivi in neučakani. Zato naj tisti gumb na semaforju kar ostane.« FRKANJE Brez konkurence MtíJ najbližjima smuOarski-mil centroma na na^cm območju res ni prave sovražne konkurcncc. V Mozirju pod (îolimi boza novo (clo razveseljevala R^îgla. Aasaml>cl. Zgoraj spodaj Bolj ko se je bližal konec Izbora íwcbnosti iela» bolj so se kil/aln nà^'A tipična nasprotja; med onim zgoraj in onim povsem spodaj. Pod streho Velenjskemu županu in sodelavcem zdaj ne bo več icŽko reči, da so kakšno stvar spravili pod sirelio. Saj je občina streho cnoslavno kupila. Vsi bi urejali Bolj kosi v Velenju prizadevajo, da bi ustrezno uredili promci, bolj se kaže, dii je vse več lakih, ki bi želeli sami urejali promel. Vsaj na križiščih, kjer so ludi naprave za ročno prižiganje «maforjcm. Nemogoče Darko Zupan ne more iz svoje kože. Pogosto so zavzema za nekaj nemogočega. Zdaj Želi, da hi sc slmnke mud sabo bi>lj rade imele. Lepo vas prosim! Kakšna politika pa bi polem Se bila io. Brez zamere Miran Zamcniik bo vodil Je eno parlamentarno preisko- valno komisijo. Upajmo, da se oh poglabljanju za Iskanje vzrokov napada na novinarja ne bo komu prcvcC zameril. Mladi za samostojnost V Velenju bodo ludi mladi množično proslavili Dan državnosti. Z novo ravc 7aba-vo. Praznovanje Marsikje ve.selo praznujejo, ker imajo za to dober razlog, Vse več je lakih, ki moíno bučno pnjjrnujcjo brez razloga. Pričakovanja Jc cas pričakovanj in jc čas daril. Pričakovanj je vse vcč» daril vse manj. Iniemring za Energetiko in Ekologijo,d,o.o. JAMOVA CESTA 20, IlU LJUBLJANA telefon: 01/ 474 i7 61, 03/899 36 79 telefax: 01/ 251 16 76 e-mail: inf<)@cee.st Naša vizija -Oenejša in 0kuluško sprigjemljiva Energija! ZfUiVlLEPEmiËDflIlIlMZilDIlflï KRONIKA LETA GOSPODOVEGA BRDO. NEW YORK, AFGANISTAN MEJNIKI TRIJE TO SO TEGA LETA. SE SVET JE STREZNIL • SE NAM V NOVEM ŠE KAJ HUJHŠEGA OBETA? NAMESTO JOKA NAJ SMEH POVSOD ZAVLADA. NA SVETU NAJ BO MIR. UUBEZEN DRUŽI NAJ LJUDI. V POZABO NAJ BESEDA GRE PREPIR! zazaCetïkkartako MALO NAOKBOG GREMO Spet je lelo naokoli, (eto mnogih norih d ni. niso krave le norele, norelo dosti je ljudi. Tu pri nas in lam po svetu čudne so bile stvari, včasih smo se povprašali, seto sploh lahko zgodi. Kako lahko se kdo odloči, da z letalom bo moril, 3ÍÍ vkakini čudni vojni, kup nedolžnih bo pobil. Napetosi v svetu ne popušča, na Brdu rešitve ni bilo, Bush in Pulin vsak po svoje, gonite sveta kolo. Za nas obisk je bil pomemben, na atlas je pogledal kdo, kje pasploh je ta dežela, kjer pogovori teko. Klonirali so že človeka, znanost ne pozna več mej. preko meje je stopila, zda) pa ros ne sme naprej. Tudi v tej deželi mali leto pestro je bilo in po slari že navadi dobro manj. pa bolj slabo. Moka kostna je gorivo, dobro nam poganja Teš, zaradi moke čisto druge, na drugi svet z lahkoto greš. Rave zabavo so modeme, le za ples pa tu ne gre. z marsikaklnim ie mamilom na njih se mladi vesele. Čudež mali se je zgodil> svet posloj in le glej, ko veliko so izpadli, Slovenija pa gre naprej. Po polžje ceste še gradimo, mnogi vmes je še prepir, Ljubljano in pa naše Laško pa je razdvojil penast pir. Železnice so vse bolj prazne, ukinjanje dviguje prah, bomo peš le šo hodili, v mnogih krajih jih je strah. Politiki kot psi in mačke! Še v istih strankah mira ni, bolj ko blizu so volitve, bolj nervoza jih lovi. Kdo nasledil bo Drnovška, bo predsednik res postal bo Kučan stranko ustanovil, in premier bo nov postali? Vprašanj še sto se nam postavlja, politika je čudna stvar, ko mislimo, da kaj je jasno, nov dobimo spet udar. Bilo veliko bi nam bolje, prepričani so eni spet. v parlament ta našsfovenski. več bi žensk naj šlo sedet. Regij nismo še rodili, občin pa je vedno več. spogledovanje s tuio zemljo enim je v Dolini všeč. JANUAR* PROSINEC MNOGIM PROSINEC ŽE JE SIMBOL, CERESNEPROSUELADENINfiOL čas je za cilje, nove načrte in za ocene minulih dni za popravke, če jih je treba, da se slabo ne ponovi. (Meh raztegnil je načrte, kaj še občina dobi drobna stvarca le jih kvari: kje denarce naj dobi. Bolič nas še prepričuje, da Vegradu res para ni, da med gradbinci je na špici, nikogar naj nič ne skrbi. Muzej ta črni je "za Forda", v politiki je Zupan spet, Eles v Ljubljani lam pretresa, v dolini čuti se drget. V Podolševi se plaz premika, v Ljubljano tja še segol ni, zato mo^e si tam v centru, iz lega ne delajo skrbi, FEBRUAR-SVEČAN SSEBOMOZELEKTFUKOIGRAU BOMO RES SPET Pn SVEOAH PRISTALI Veseli smo in zaskrbljeni: Vajdič z zlatom je obdan, a v naši tej preljubi Saši premnog je delavec bolan. Strnili ljudje so glave: tako negre, prmej hudik. koliko je zares jih bolnih, kdo je namišljeni bolnik Luč zeleno so prižgali svetniki za avtov hlev, Vedenik nas prepričuje, da Veplas bores ozdravel Bolj modro mesto bo postalo, a ne zaradi modrih glav, le cone modre parkiršča uredili bi, kakor je prav. Brez snubitve bo ženitev, energetika spet rine skup, saj ne da vsi bi lo želeli, ene spravlja to v obup, MAREC-SUSEC SUŠA NE NAGAJA If KMETOM PRI TRAVI MNOGI IMAJO PRAVO SOlOVAAlll Kot za marec se spodobi, ženske stopijo na plan. Jasna Božota zamenja. Hilda Muharema da vstran. Po dolini že odmeva, enim v glavo sploh ne gre. da bi v Tešu žgali moko, ki je živina žret ne sme. Ko eni ključe so dobili, dobili končno svoj kvartir, o tem» kje naj gradimo, pojavi v mestu se spetir. Parcel v mestu primanjkuje, gradili že ne more vsak, zato načrl nekdo ponuja: posekajmo pač sadovnjak. VQorenjupa je res veselo, prerezali so Iraka dva, da lukaj je močno gorelo, skoraj so več ne pozna. APRU * MALI TRAVEN MALA TRAVA KMFTOM KAJ NE KORISTI •ZElOVESEUPASOJEGOLRSn V nogometu so spremembe. Cdin bi rešil naj potop. da bi stvari se poravnale, še UO ponudi svoj odstop, Divjega je še veliko, veliko lakih odlagališč, vržemo stvari v naravo, da le doma je večji blišč Vrata Tešljudemje odprl, ko moko kuril je začel, da škode ni za zrak, naravo, narod naj bi pač verjeli V Šoštanju je ludi vroče, kdaj naj praznik svoj slave, obletnica iz zadnje vojne, enim v glavo več ne gre. Politikov april je praznik, mnogi prav zares trde. bolj kot prava jim resnica hitro laž iz ust jim gre. MAJ- VELIM TRAVEN MNOGE MLADE PREGREH GLAVE 2ELIJ0 OMAMNE VELIKE SI TRAVE Budnico, kresovi, mlaji oznanjali so 1. maj. Praznik bil je to veliki, zdaj slavimo ga vse manj. £lekroniko smo Izvozili' v Indijo dokončno zdaj, Vesna je v pomlad stopila, je zdaj za goste pravi raj. Titov trg je ves v cvetju, maršalu ne v kak spomin, tu samo je sejem cvetja, mnogih drugih še rastlin. Šol zapirali ne bomo! Zadihajo naj mladi bolj, v Šoštanju za učilne nove. pa dolgo bijejo že boj. Uspešen mesec je za mnoge: slolandi res od nog je šlo. muzej dobil je spet nagrado, smarškj pevci pa srebro. JUNIJ - RUZNIK BOLJEVROŽCAHJEZDEČVOSEGRETI, KOT PA V ROŽCAH ZA VOLANOM SEDETI Trgovske Ere to je mesec, Abrahama že slavi, iz Velenja okrog se širi in prek meje že hili. Imel je Meh odlično roko. saj odličnjake je sprejel, morda pa ob takih stiskih, se jekaf dobrega navzel. Svetniki so zaskrbljeni, skrbi jih droga,alkohol. Mamila res različne sorte, širijo se boljtn bol). Û alkoholu kot o drogi, izrečenih dosti je besed, mladi tu so poučeni, stari dober so jim zgled. Alkohol poganja avte, voznikom vožnja gre težko, če ne spijejo ga frakeljc, preveč se roke jim tres o. JUUJ* MALI SRPANJ MNOGE ZAJELO NI ÍE SPOZNANJE, 0A1U0IMAUSRP(ANJ) VELIKO MAZANJE Žgank še s skokom je čez kožo, končno pravi knap postal. Kopač prišel je med kopače, premoga pa le ni kopal. Milan javno je razglasil, osvajalski svoj pohod. Preloge in del Družmirja Šoštanju, pa smo si boti Velenje tega noče čuli, postavi hitro se v bran, naj poslanca pridobita kolegov več na svojo stran. Za ljudi so tu ne bije. nadomestilo jim diši, kadar dnarce kdo zavoha, včasih še razum zgubi. Vel-Var vrtec je ogradil, začne se nogometni ples, tokrat dva šaleška klub bosta imela prste vmes. AVGUST-VaiKI SRPANJ n&A RES VEČ DOPUSTI NE BI SMEU, DABI MALI LE SEJALI VEIROPAMI Časdopuslov je, idetov, še Vehovar na pot je šel, Velenje župnik je zapustil, ki, pravi, rad gaje imeL Odhajal z malo je grenkobe, še vedno novo cerkve ni, saj mnogi so za božjo hišo, a drugim nič se ne mudi. Počitnice so v znaku glasbe, violinisti pnšliso v vas drugod domače pa razlega prešmentanih se citer glas. Lepa Brenajemednami, in Vipovski je spet turnir, v Šembricu so pa spet pognali krave v tekmovalni dir. Rotary smo klub dobili, mladi vzeli drobnogled, Šmarino čisto prečesali iskali so davnine sled. SEPTEMRER-KIMAVEC TAKEGA JI PRÍKIMANJUPREET1RAVA RESNIČNO LAHKD KMALU BOLI GiAVA Suša Tešu dviga ceno, vode v rekah ni dovolj, Slovenija zalo odvisna je od Šoštanja vse bolj. Sušaludi je v razredih, je vsako leto manj oirok, Prašnikar bi naj pomagal, da žoga šla bi bolj od nog. A po Velenju se šepeče: Žerdin naj bi v holding šel, v družbi novi tej dttavni, visoko funkcijo prevzel. Ob prazniku Meh zagotavlja: Velenje ve, kaj hoče zdaj, Kopusar pa prav vzneseno Šoštanjčanom obeta raj. Naj Pika vedno županuje, bilo bi mladim najbolj prav Na stran potiska vse probleme, obljublja polno te zabav. UKTOBER^VINUTOK NAJ 60 VINCE BELO, RDEČE KOT KRI, PRI OBEH ALKOTEST LEPD POZELENI Velenje spel je miss poslalo, komisiji bilo je všeč. domačinom žal premnogim skrb za lepo je odveč. Medved tu ne bo več strašil, visoko v holding je odšel, Gorenje pa zemljišče na pogorišču Tuša je prevzel. Princa z Danske so goslili prav na hitro en, dva, Iri, le v hladilnike pokuka in naprej že kar hili. Rudarji več so na dopustu, ljudje po gobe vsi hrte, usoda Onemelih pušk pa mnogim res v račun ne gre. Ravo je svetnike razburil, zabava to normalna ni, saj za mlade je nevarna, lahko življenje kdo izgubi. NOVEMRER-USTUPAU TAKIMJI SO JIH RAZGALILI 00 OeiSTI mV NIČ NE POMAGAJO FIGOVI LISTT Šoštanj ski zdravnik plačilo lepo je zares dobil, ni si z delom ga prislužil, z odgovori gaje priboril. Denar bi rabili v Eku, delavcem grozi potop, za Francoze so predragi, cenejše iščejo drugod. Tam na Gorici se jezijo zaradi komunalnih del, V Smartnem pa, ker kar na hitro je Prašnikar slovo spet vzel. V Tešu pa obisk so imeli, radovedni so prišli ljudje, pretresali so dokumente če res narobe kaj tam gre. Železničarji so skopuški, ukinili bi nekaj prog. Mnogi pa tako odvisni biti bi le od svojih nog. UEGEMRER * GRUUEN ENI šE RDDND BI GRUDO PRODALI, SAMO DA 61S TUJCEM LAHKD SE SPEČALI Pisan mesec, ni kaj reči: okraskov polno naokrog, čakamo ljubeče može, da nam dajo kaj dobrot. Občina ni več brezdomka! MokaTešše kar vrti, voznik še vedno mnogoteri, se na alkohol okol podi. Šmartno je že pred Velenjem, za nogomet to res drži, ljudje so na komunalo jezni, skup meče ločene smeti. Almanah treh naših občin 300 letos ima strani. Kaže, kakšno je življenje, kje kako se kaj godi. Gorenje v novem žeje letu. čeprav v starem še živi, Evropo in ves svet osvaja, na nove trge še želi. PAZAŠPILIMUTOLETO DVIGNIMO ČASE ZDAJ LETU v SLOVO VENDAR PREVIDNO, DA NE BO PREHUDO Leto torej jeza nami. vemo. kakšno je bilo, nalogo težko vsi imamo, prihodnje naj še boljše bo. Vse pa ni v naših rokah, nitke politiki drži in kako kaj z njimi miga, nam tako se lo godi. Bolj prijazni bodo. jasno, volitev čas vse bliže je, nas bi radi podkupili, za našglasle kaj jim jo. Če že vlada ne obeta lepših v prihodnje dni, vsakdo sam se naj potrudi, naredi prijaznejše si dni. Če tako boste ravnali, lepši se vam obeta čas. In da res tako bilo bi želi iz srca vam - Naš čas. I Prejeli smo: Kolaboracija ne more biti plemenito dejanje l/vr^lni odiHir Ohmo^nei^H /xlružcr^H borcev in udulcžcnccv NOU Velenje Je nn z^idnji ne}] raz-pravijal o dopisu, ki Je Republiški odbor ZZB NOV Slovcníjť poslal vsem območnim In obcIn* skim odborom. Poxívh jih, dn scto^.evanje ter blatenje borcev narodno osvobodilnega {gibanju in borćevskc oi^ani/^cije. V dopisuje r/xňíxsna da su iHJkrlb» spregovo* ri liidi o /loCinib, genocidu in vojnih hudodelstvih, Ce so bila st<»r|ena ob koncu ]l. svetovne vojne. I/ razprave pov/emamo; ZZB NOB je organizacija civilne družbe» ki združuje borce in udeležence NOG, v ii. svetovni vojni priznane antihillerjevske koalicije in mlajšo državljane, ki spoštujejo pridobitve NOCi. Naše naloga In dolžnost je ohranjanje in negovanje tradicij in tovarištva, ki jc bilo v usodnih dneh vojne dobrina brez primere. Vse, kar se jc dogajalo in zgodilo po vojni, je sivar oblasti, ki je nasiopila po njej. Pripadniki pani/anskih enot nismo imeli moCi in vpliva, da bi lahko odk^ali, kako naj oblast ureja stvari, da bodo v skladu z mednarodnimi normami. Prav tako je zgrešeno mnenje, da so se pripadnikom NOCÎ uresničila vsa pričakovanja in obljube. Hudo zmotno je mnenje, daje po končani vojni lahko vsak slovenski partizan po svoji lastni presoji ka/noval vojne ujetnike in določal njihovo odgovornost, kot so danes prepričani nasprotniki NOG in pripadniki kolahorantov. Slovenska partizanska vojska je imela vCa.su vojne stroga pravila in tudi kazni za nespoštovanje pravil. Ne gre pozabili dejstva, daje bil prene-kateri borec za skorjo kruha, ki si ga je prilastil mimo pravil, deležen najstrožje kazni. Vsak, ki danes govori o samovoljni partizanov med NOV, blati partizansko pripadnost z namenom, da bi prikril ali omilil zločinska dejanja kolaboraniov in okupatorjevih sodelavcev. Vodstvo /./.D NOB jc žc večkrat izrazilo obžalovanje za storjene napake povoje oblasti, med katere sodijo tudi povojne izven sodne usmrtitve. Kljub navedenemu dejstvu pa se ne moremo strinjati s številom, ki ga danes v javnih medijih navajajo nasprotniki NOG. niti ? izjavami, da so bili vsi kaznovani nedolžni, in da jih je kazen doletela le iz sovraštva do drugačnosti. Sovraštvo je vsekakor bilo, bilo pa je posledica dejanj, ki so jih počele in zagrešile paravojaške skupine ter tiste civilne osebnosti, ki so se udinjale okupatorju. Zakaj ne govorijo o žrtvah, talcih in pomrlih v koncentracijskih taboriščih, požganih domovih in drugih grozodejstvih, ki so jih zagrenili pripadniki kolaborantovV. Mar so bila ta dejanja v skladu z mednarodnimi prepisi in vojnimi dogovori ter konvencijami? Mnogo lega izhaja že i/predvojnega Časa, ko so si lako imenovani bogataši pridobivali bogastvo na nepošten način in s svojim početjem spravili na beraško palico nič koliko slovenskih malih in srednjih kmetij. Po okupaciji Slovenije pa so prisegali osvajalcem v prepričanju, da bodo na račun izgnanih Slovencev še povečali svoje premoženje. Tudi taka dejanja .so posledica dcîgodkov oh koncu 11. svetovne vojne. In tudi laka in podobna dejanja sodijo med hudodelstva in zločinska početja, ki zaslužijo odgovornost in kazen. Ne maio grehov izpred vojne in v vojnem času seje nakopičilo na duše tistih, za katere se danes trdi, da so bili nedolžni, in da jih je povojna oblast odstranila le zato, daje zasegla njihovo premoženje. Borčevska organizacija in njeni Člani ne zagovarjamo povojnih izvensodnih usmrtitev in jih obsojamo s prepričanjem, da so li dogodki temna lisa v svetlih namenih NCXî. Načini in razsežnosti lakih ravnanj so bili tuji ívrvobíxlilncmu in globoko humanemu naboju ter umirjenosti udeležencev NOG m v nasprotju z izvirnimi načeli OF slovenskega naroda. Naš interes je, da se ugotovi vsa zgodovinska resnica dogajanj med vojno in po njej. Nikoli nismo zanikali, da so se med NOB dogajala tudi nedopustna dejanja. To smo ludi obžalovali. Vendar ta dejanja ne morejo razvrednotiti bistva našega upora proti okupatorju, kar je bilo v ta-kiatnih razmerah nujno, pogumno in iz narcxJ-no.stnega vidika odrešilno dejanje. Po drugi strani pa tudi nasilje nad določenim številom pripadnikov kolaboracije povojni ne more spremeniti dejstva, da so bili na strani okupatorja in v sestavi njegovih .sil in da so se v tej sestavi bojevali proti slove n.skemu narodu za genocid in splošno iztrebitev vsega slovenskega na teh tleh. Iz teh razlogov smo in bomo tudi v bodoče nasprotovali, da se v političnem dokumentu, ki naj bi ga sprejel državni zbor, kolaboracija spremni v plemenito dejanje, NOG pa v ncizzvano krvavo pobijanje političnih nasprotnikov. Ločnica med Slovenci v času vojne in NOG ni tekla po črli političnih, ideoloških ali verskih prepričanj, ampak je bila ločnica med tistimi, ki so se okupatorju uprli in tistimi, ki so bili pripravljeni z okupatorjem sodelovati in mu hote ali nehote pomagati pri dosegi ciljev, ki jih ludi danes obsoja ves demokratični svel. Izziv znanosti Tiha skrb lega na človeštvo, kako ustaviti uničevanje /.ernlje. Želja po bogatenju ali ludi samo preživetje povzroča izkoriščanje naravnih virov, ki se sprevrača v njihovo uničevanje. Kako ustaviti propadanje ozonske plasti, kako preprečiti nastajanje tople grede. Se pred 30 leti .se nam je vsa ta skrb zdela pretiravanje za- nesenjakov, ki bi radi kdo ve zakaj ovirali »napredek« Človeštva. Nerazumljivoje, kako malo nekaterim pomeni življenje razen njihovega lastnega. Ne zavedamo se Se dovolj, kako na ravnanje ljudi vpliva njihova življenjska filozofija, kije največkrat privzeta nekoč od religije, danes pa od znanstvenega pogleda na svet. Znanost je dobila svoj zagon, ko je religija zgubila spoštovanje ljudi zaradi svoje dvojne morale: učila je ljubezen do bližnjega, hkrati pa je sodelovala v pokolih in vojnah, sama morila v čarovniških procesih in iztrebljanjih svojih »odpadnikov«, bila pa jc nemočna ob lakotah in epidemijah najrazličnejših bolezni, ki so nastajale skupaj z mesti z nikakršno higieno. Znanasli je uspelo rešili kar nekaj težkih problemov človeštva, zato je vse ho\j pridobivala na ugledu. S svojimi nauki pa je Širila nov pogled na svet - ateizem. Tudi v njenih vrstah je nastajala dvojna morala: na eni strani je re^še vala človeštvo, na drugi strani pa omogočala njegovo uničevanje. S svojo pcwnostavljeno razlago življenja je omogočala opravičevanje tega početja. Razdelitev rastlin in živali na koristne in škodljive se jc preneslo tudi na ljudi in opravičevalo nova iztrebljanja ljudi in živali zlasti v prejšnjem stoletju. Poku kala je v delovanje živih organizmov in se delala, kot da razume in zna vse o življenju. Prepričevala nas je, da .so živi organizmi le malo bolj zapleteni stroji, da je človek gospodar narave, najinleligentnejše bitje sveta. Poskusimo ugovarjati: ali je Človekova »visoka« zavest sposobna upravljati svoje telo? Bi lahko zavesino ukazovala svojim organom, kako morajo delovali (jetrom, žlezam,prebavnim organom, vsaki drobni celici, v kalen se dogaja vsaj dcsetlisoč različnih pro-ecsov, možganov.,,)? Tisto, kar vodi življenjske procese našega telesa, zna veliko več, kot vsi znanstveniki sveta. To znanje je v nas, pa nam je vendarle nedosegljivo. Je v vsakem Se tako drobnem živem organizmu. Nekateri pravijo, da smo sprogramirani, toda kdo je napravil ta program: neživa narava, vesoljna iniehgenea, stvarnik? Se vedno trdimo, daje življenje nastalo .slučajno iz prajuhe ob električni iskri sredi nevihte tu na ZA'mlJi, da smo sami in edinstveni v prostranem Vesolju. Po drugi strani pa astronomi odkrivajo organske molekule vvesoljskih plinih ne-dopodvedljivo daleč od Zemlje, ki jih lahko ustvarjajo le živi organizmi. Je tudi lam življenje nasialo po naklučju? Kako je nastala prva cc-lica z dednim zapisom, ki ji je omogočal ohranjanje in prenos življenja na potomce? Tudi samo po naklučju - kot da bi se milijarda črk (vsaj toliko molekul vsebuje celica) slučajno razvrstila v najlepše hterarne stvaritve sveta? Razlagamo tudi nastanek vesolja, oprapoku, to, da je ve.solje nastalo iz. nič. ('e ni bilo prej ničesar, tudi fizikalni zakoni niso obstajali. Zakaj so se ob prapoku nenadi^ma pojavili (iz niČ?) in vladajo vesolju petnajst milijard let, dav njem vlada red, ki omogoča obstoj življenja, pa četu- di samo na naši Zemlji. Zakaj tudi znanost poenostavlja nastanckživ-Ijenja, kot so ga poenostavljale religije? Cas je, da znanost kol institucija prizna, kaj ve in česa ne ve, da ima za svoje polresnice o nastanku življenja enako stroge kriterije kol za vsa ostala znanstvena dognanja. Da ljudem vrne spoštovanje do življenja. Šele takrat bo človek začel varovati življenje na /-emlji. Marijd Šavor Šaieško ekološko društvo Zahvala ob i/tekii mednarodnega Uta prostovoljnega dela občanom mestne občine Velenje Ob koncu darovanjskega leia sonce sveli v vstajanju in rojevanju novega življenja. Zahvaljujemo se za prehojeno pot minevanja, spominov, radosti, dobrih del in plemenitih dogodkov v mestu Velenje. Najlepše je sijalo v mesecu .septembru v Rdeči dvorani, kjer so otroci iz To-om Muters Schulle Frankenthall podarili novo upanje otrokom ('entra za v/gojo, izobraževanje in usposabljanje v Velenju. Svoje žarke je pustilo v otn>ških srcih velenjskih šolarjev, njihovih skrbnih učiteljili, v aktivu ravnateljev oWine Velenje, v Centru srednjih šol Velenje, ki so podprli humanitarno akcijo v v/goji in izobraževanju za nakup terapevtskih glasbil. Tople žarke je poneslo na domove otrok, ogrelo srca v.seh darovalcev v njihovi skrbi za .sončno pot v prihajajoče leto 2002. Naj vas greje še topleje v novih plemenitih dehh v mestni občini Velenje, Rdeči dvorani, med varnostniki, gasilci in policijo, zdravstvenimi delavci, kulturniki in ljudmi dobre volje, ki so prispevali svoje delo na humanitarnem koncertu Pust imo soncu priti v srce. Vam dragi otroci, starši in učitelji v centru za V7gojo in izobraževanje pa pogum, da bi zmogli hoditi s soncem in z glasbo v srcu vso leto. Klubu Lions Velenje, nadarjenim glasbenikom na koncertu pa pošlji tople žarke hvaležnosti, za plemenilo pomoč pri Širjenju glasbene terapije v varstveno delovnem centru Ježek. Mir in ljubezen naj prinese božič v vaša srca 1er zdravja in zadovolj.stva v vaših družinah v letu 2002. I Otroci room Muters Schulte Frankenthali in podjetje Humanitad, d.o.o., Šentjur Pomagali so zapuščenim živaiim Društvo proti mučenju živali se iskreno zahvaljuje otrokom Osnovne Šole Karla Destovniká Kajuha za podarjeno hrano in denar, ki so ga zbrah za zapuščene živali. Ziihvaljujemo se tudi otrokom Osnovne Šole Gustava Šiliha za podarjeno hrano. Obenem pa se zahvaljujemo tudi vsem občanom, ki so darovali kakršenkoli prispevek za zapuščene živali. I Vsem skupaj ie//mo srečno novo leto! SAM NA ROBINZONOVEM OTOKU Moj zadnji dan na Robinzonovem otoku, ť^etrtek, 15. marca 2001, Že zgodaj zjutraj se napotim proti si-drišČka zlasti nemških potapljačev, ki prav zaradi tega prihajajo na ta otok. Potem (ibiščejo Še cMoško pok(3pališče pri svetilniku, kjer je skupen grob nemških mornarjev, na katerem piše na kratko »Dresden«. Koliko vsega bi še rad videl. Rad bi .se potapljal, se kopal z morskimi psi, proučeval endemično rastlinstvo in živalstvo, raziskoval bivališče zadnjega Robinzona, se družil s prisrčnimi otroki, Šel večkrat na Selkirkovo razgledno goro in gledal po horizontu... A moram ořizaj! Kaj Če naslednje le- talo ne bo priletelo kdove kolikočasa! Poslovim se od gostišča Pangal in vse tiste ribje hrane, s katero so me dnevno zalagali. Ko sem že na ladjici se pride posloviti Gina s.svojima hčerkama Gltimel in Dyadho. Na glavice jima potisnem čepici Pike Nogavičke in brž skočim nazaj, kajti ladja že plju-jeproti letališču na drugi strani otoka. Se enkrat vidim od daleč znamenito Selkirkovo votlino. Ubogi Škot! Polem, koje na tem oloku preživel Štiri leta in šliri mesece, se nikoli več ni mogel sprijazni li s civilizacijo in je doma na Skotskem stanoval kar v šotoru, ki si gaje postavil na domačem vrtu, dokler ga ni morje spel Izvabilo. Še to! Aleksandru Selkirku so s tem, koso ga leta 17i)4kazeasko izkrcali na tem samotnem otoku, rešili življenje. Ladja »Cincjue Ports«, ki gaje izkrcala, se je potem ob perujski obali razbila, vsi mornarjiso umrli, nekaj pa so jih zajeli Spaniardi. Da, da! Daniel Delbc je že vedel, kako na podlagi nenavadnih Selkir-kovih doživetij napisati zgodbo o življenju in Čudovitih prigodah Robin/ona Crusoja, dajo bo bral ves svet. Žal je za zgodbo dobil le beraških dvajset funtov, njegov založnik in vsi asihli pa .so obogateli na njegov račun. Tako Še danes! ■ KONEC z veterinarjem po hribih m dolinah "Polovica časa za živali, polovica za papirje II htlctru^o jutninjo im>, ocImhJ-mih do pke doline, za Jrugega /ailreíkť) d<^lino. za de/Mrnegajo za nasvet in kupijo zUravib. DolgCiis ni ludi veterlmirju v ambulanti za mille žÍv^p*v znal, ^em sam sebi pripimnil. (.)dpcljeva se îorej s precejšnjo naglico, "na radarski kontrolah sem reden pravi C^lril, in kmalu sva na Ljubnem, kjer jc za (a dan konec "glavne" ce.ste. Ni^ hudega pravzaprav, saj so mnogi kUomcirI siran^^kih ci'j>i v hrilx^vju veliko lepM (xl nje, morda m.'» malo ožji. /clo mrzlo jc in cesta mak^ zasnežena, maki ledena, na prisojni strani tudi ne. Ampak prcvid-mVil ni nikoli ori|o. "Ki»sem se lota IV79 s Tolminskega vrnil naz»j v dolino, sem veliko kilometrov pre^^a^il peš, mim<»vrcde [)a sem "untCil" pel Tiskov. Danes Je mlaj.sim veterinarjem po letih in stažu veliko lažje» s pravimi terenskimi vozili " Saj ni mislil niČ slabega, dejstvo pa je, da hre/ njih preprosto ne gre veC. lerenûc hitro pridobK'a nadmorsko viiino. ko sc dviguje v pi^gorje nad Ljubnim. Lepo prepletena mreža ccst bi prcnckale-remu navadnemu smnniku vzela voljt> in pogum. Ciril pa voyj kot na spretnoslni vožnji na šporinem igrišču. Pozna vsako kmelijo Inovsakicnoali tri/g^sd-bice, žalostne ali vesele, za pravi zbornik bi jih bilo. Naj lako ali drugafe, veterinarji glede poznavanja terena, domačij in ljudi, najbrž nimajo paraše med taksnimi "spocialci." Pa k ljudje jih imajo radi, "Ne vedno in nc vsi,*' pravi Ciril. "Nisi vedno in povsod dobrodošel, čeprav so to i/jcme. Nekateri bi kar IX» starem, drugim so usluge predrage (kar ni ditleč od resnice, op.p.). Večinoma |m smo dobrodošli, jxiz.najo nas in nas cenijo, dohro so o/avesceni tn vodo. du brez nas negre.Vscvec je pravih rejcev z zdravo juimel-jo, znanjem in odgovornostjo, slednje navsezadnje terjajo tudi /4ih strogi pretiplsi. Neliko papir-je>'potrebujejo, saj hre/. njih tudi veterinarske služla* ni. i\).slcj je vsako izigravanje nemc^oče in rejci to dohro vedo." Prva domačija, vesel in širokosrčen piïzdrav gospodarja, (isemenitev brez zapletov, strokovni pogovor in žc kar klepe o nedeljskem lovu. papirji in plačilo, pa povabilo na malico. A kaj, ko tokart zares ni ča-sa. vsaj ne na začeiku proge. "Ce si zazeiis dobrot, moraš bili ve.sel, da je na listku ta kmetija," pravi Ciril in skoraj sva že na s^vsed-njem pc>btx^ju. Mladi rejec je malo mcncal zaradi zjjmudc. pa je postopek ludi lu hitro minil, hip za lem sva bila že na naspr^unem hribu z božanskim razgle^k>m daleč naokrog, ki ga je malo kalila le zimska meglica. Kakšnih petdeset glav živine, večinoma na prosti reji. kol se reče, seme. papirji, hitra okrepčitev in gremo naprej- Po ptigorju ^lol in gor. zaradi poznavanja Icrena od ene do druge kmeiijc celo 20 kilome-Irovpihranka pri kilometrih, kar med vožnjo klici po zvezi, dogovor na katerem križJŠču se dobila in kdaj in zakaj- Spu-sipravv dtilino in nazaj v pogi>rje mo-gt^čne Raduhe. Dt>govorjeno srečanje na križišču, posvvt, zdravila, račun, priii.sk na plin in naprej. Na na.slcdnji kmetiji imajo koline. Škoda. Pri "sosedih" so prvič ob g(Wedu na vrsti prašiči, vrh RaJuhe je Uiko blizu, pa ven-(iar tako daleč. Daleč je ludi do-hna pred Lučami in nekaj manj daleč je kmetija nad Rxlvolovlje-kom, kjer je bil Ciril prejšnje po-pj>ldne.pa nalo nujnošeohdveh zjutraj in zdaj v slabih šestnajst urah že tretjič. Skrbi imajo in so ga veseli, imajo goste, a vseeno najdeji'» čas z-a sirokovni pt>g<»-vor. za kakšno besedico o bliŽ.njem -srečanju goveckïrejcw, miitvapa. hvala bogy, čas za prigrizek. Kakojc přijal. /ahtevnejših opravkov jeza la dan konec, tudi osemenitev, "ki jih drugod opravljajti veterinarski tehniki, pri nas pa je teren preveč ol>sežen in /ahieven, zato vse delamo veterinarji," pravi Ciril. Še dva, irije obiski, ludi pri rejcu ovc. ki rabi papirje pred prodajo in šc kaj, nato je sredi popoldneva na Ljubnem proge konec. Kratek klepet o vtisih, krepak stisk roke in na svidenje. Lepo hi bilo biti veterinar, z^ malo klici. oWasno in ob lepem vremenu. A je resničm^t Čisio nekaj drugega. mjp Toplice Dobrna, delniška družba Konec nazadovanja? DOBRNA, 19. decemhni-VTo-pMcab Dobrna, termalnem zdravilišču s kiir 6CK} letno tradicijo, ve^a /A najslarejsodelujoče zdra-vilišcev Slovenci.so pred nedavnim končali prenovo termalnega Imzena v Zčih vodnih prckgramov, predndo w.vcda imele naložbe, ki bcxk^ Ziigoiavljale vcCp izkoriščeni'«st obstoječih zmogljivosti. /!c prihodnje leto naj bi vlaganja dt>segla približno milijardo tolarjev, v naslednjih desetih lelih pa še pet milijard Sl'l^ Polcwico denarja naj bi za naložbe zagotovila družba sama. drugo polovico pa s posojili. Prva naložba» ki je že stekla pod novo vodstveno ekipo, vključuje obnovo si^b in hodnikov terdvigaiviioielu Dobma. Predvidena ^leld naj bi končali junija prihodnje Iclo. Marca, leta 20()2 naj bi se po izdelanem naložbenem programu lotili izgradnje prehoda med vilo Higieo in hotelom Dobrna, v njem pa naj bi uredili savno, lekivadnicit. fjlnes, kopeli, V Toplicah so v zadnjih dveh lelih zmanjšali število zaposlenih za dolavccv, iz 220 na 194- Trenutno naj bi jih bilo preveč šc V prihodnjih lelih bodo posiop(»-ma še zmanjševali število delavcev na v-sega 16(1. Po navedbah Aleša Topoliku je obnova termalnega bazena v najslarcjšcm objektu zdravilišča veljala 25 milijonov iola:jcv, z naložbo pa so želeli poudarili predvsem zgodovinskovrcdnast Zdraviliškega doma iti tradicijo koriščenja termalne vode v Dobrni. Bazen, za katerega Črpajo vodn iz prvotnega vrci-ca, so nazadnje obnovili leta 1934. prostore za Icpoiilne pri^grame. Dela naj bi končali avgusta 2íK)2. Jeseni prihodnje leto pa snujejo obnovo obstoječih kopalnih površin v iioJelu 1er izgradnjo zim-sko-leinih bazenov za obstoječim bazenom hotela Dobrna na površini približno tiscv} kvadratnih metrov. To veliko naložbo naj bi predvidc^ma končali v letu 2ÍXB. Načrtujejo pa Še obnovo luMela Švicarija. izgradnjo športnega centra z dvorano za tenis, odbojko. .... goli igrišče, koi zadnjega pa naj bi obnijvili Zdraviliški dom. To naj bi bilo leta 2(K)4. MTp modro-Ib KRONIKA Več hudih prometnih nesreč V leJnu, ki je za nami, se je na ccsiah na našem območju pripetilo več hujših prometnih nesreč. V sredo, 19. dccembra, ob 17.30, soju na regionalni cesti zunaj naselja Ljubija huje lelcsno poškodoval 37-lclni Velcnjčan B. M. Vozil je t>scbm avto po regionalni ccsti i/ ,smeri Mo/irja proli .Soicski. Pri Lju-bijl jc zapeljal na nasprotni vozni pas v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal 51-leini F. K, doma iz Radmirja. Med vozili je prišlo do trčenja. V lem pa jc iz smeri Mozirja pripeljal Še 58-letni voznik H. R. in irčil v vozilo VelenjČana, ki je v nesreči utrpel hude telesne poškodbe, V petek, 21- decembra, ob 18. uri, je prišlo do nesreče na glavni cesti Arja vas-Velenje, prt naselju Studence. 40-letni K V. iz Ljubljane je vozil osebni avlo osebni avto iz Vinske Ciore proti Veliki PireŠici. Izven naselja Studence je v blagem levem ovinku zapeljyl na levo smerno vozišče, po katerem se je z osebnim avtomobilom iz smeri Velike Pire.šice pripeljala 52-let-na J. H. K. iz Velenja. Med vozili je prišlo do čelnega trčenja, v katerem sta se oba voznika hudo telesno poškodovala. V vozilu voznice jc bil sopotnik I. T. i/ Velenja lažje telesno poškodovan, sopolnica L. E Š. iz Velenja pa huje. Na udeleženih vozilih in objektih je nastalo za več kot 5.0ni).()0(J tolarjev Škode. V soboto, 22. dcccmbra, ob 19.4{), je 2.^-Iclni B. T. iz Laškega vozil osebni avto iz smeri /talca proti .^empeiru. V desnem preglednem ovinku je prehiteval kolono vozil. Ker mu je nasproti pripeljal osebni avlo, je sunkovito zavil nazaj na svoje smerno vozišče. Pri lem pa jc izgubil oblast nad vozilom 1er trčil v vozilo 3f)-leinega M. V. iz okolice Žalca. V niiovitem trčenju sla bila oba voznika lažje telesno poškodovana, sopotnica v vozilu M. V, 26-lelna T. Š. iz /gornje I ludinje je bila huje pi'kškodovana,kt?je poškodovani pustu bili tudis<")potnici, deklici I). D. V. in V. /araJi prometne nesreče je bila ce.sta za ves promet /apna do 22..^0. ure. V nedeljo, 23. decembra, ob 2.30 seje hujša nesreča zgodila v Ložnici pri Žalcu. 22-letni M. K iz Galicije je vozil po lokalni cesli iz Ciotoveij proli Veliki Pire.šici. Koje zapeljal v rahel desni pregledni ovinek, je na zasneženem vozišču zapeljal naravno.sl preko levega smernega vozišča, nalo pa izven vozišča, 'lam je trčil v betonski del električnega droga. Pri trčenju se je huje poškodoval. Priprave na smuko v tuji kleti Na Šaleški ccsti v Velenju je v sredo. 19- dcccmbra, nekdo vlomil v klel in J. C. odnesel dva paru sinuči in Štiri pare smučarskih čevljev, vse skupaj vredno okoli 100,(100 tolarjev-».Avdio- video« vlomilec n:i delu V noči na Četrtek, 20. dcccmbra, je neznanec na Kidričevi cesti v Velenju razbil izlo/bcno steklo Crinc trgovine Nama. Skozi odprtino jc splezal v notranjost in <^dnesel dva video rekorderja in dva mobilna telefona. Povzročil je za kakšnih 160-000 tolarjev Škodc- V petek, 21. dccembra, med 3.15 in 4-.'í0, jc neznanec vlomil v lokal Mux club na SaleŠki cesti v Velenju. Odnesel je več kosov avdio video opreme in manjšo količino denarja. M. K. je oškodovan za okoli 300.000 tolarjev. V soboto, 22. decembra, okoli 3. ure, pa je 33-leini B. T. iz Velenja razbil izlo/tbcno okno Erine Name na Kidričevi v Velenju, Iz irgovine je odnesel dva video rekorderja in pol>egml, policisti pa so ga kmalu za tem izsledili na Šercerjevi. Dama ga je olajšala Nenavadno presenečenje je ob avanturistični zvezi in žc ob prvem srečanju z izbranko iz oglasa, v četrtek. 20. dcccmbra. v Velenju doživel 27-lclni moški. Dama ga jc povabila v stanovanje in ga neopazno olajšala za 30.000 tolarjev. Upiraia sta se poiicistom V petek, 21. decembra, ob 18- uri, so bili velenjski policisti napoteni v gcxstinski lokal Medy bar na Goriški cesti. Po prihodu v lokal, -Sta policista pričela s postopkom ugotavljanja istovetnosti domnevnih kršiteljev javnega reda in miru, zaradi česar so tja tudi prišli, Temu sla .se fizično uprla brata, 32-letni R. K. in 25-lcini A. K. iz Velenja- Policisti so ju olivladali in prei'icl-jali v prostore za pridržanje. Naknadno jc bilo ugotovljeno, da sla eden od kršiteljev in eden od policistov utrpela lažje telesne poškodbe, /oper brala sledi predlog sodniku za prekrške zaradi kršitve javnega reda, zaradi poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni o.scbi pa .se bosia zagovarjala tudi na sodišču. Med poskusom kraje zaspai V noči na soboio, 22. decembra, je A. Z. L. iz Velenja prišel do svojega avtomobila parkiranega pred kmečkim turizmom v Lipju. Tam pa ga je Čakalo presenečenje. Vozilo jc bilo odklenjeno, v njem pa je spal 37-lcini B. M. iz Velenja, ki je pred lem skušal vozilo spraviti v pogon- Lastniku je povzročil za 20-000 tolarjev škode. Ostala brez harmonike Sredi prejšnjega tedna je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo v Plcšivcu. Lastnica Z. S. pogreša dialonično harmoniko, vredno 380.000 tolarjev. VELIKI KITAJSKI HOROSKOP ZA LETO KONJA 2002 Ne samo zaradi zgodovine, ki je na vzhodu daljna kot na zahodu, temveč zaradi natančnih napovedi, ki so se skozi stoletja pokazala za točne, je kitajski horoskop nekaj posebnega, edinstvenega in precej natančnega. Zanimiv je za veliko posameznikov, Id se ukvarjamo 2 napovedjo prihodnosti, saj nam vedno znova pomeni velik Izziv, z njim pa se približamo z veliko natančnostjo večini napovedanih dogodkov. Kitajci so že leta 2537 pred našim štetjem po íuní-nfh menah napisali svoj horoskop. V njem nastopa dvanaist vrst živali, o nastanku le tega pa kroži zani-miva anekdota. Nekje na vzhodu dežele se je Buda poslavljal iz tega sveta, pa je na poslovilno večerjo povaûit veliko živali. Poleđine ob slovesu pa se je udeležilo le dvanajst živali. Podgana. Zajec (Mačka), Konj, Petelm, filvol. Zmaj, Koza, Pes, Tiger, Kača, Opica in Divji prašič. Horoskop sestavlja lestdesetieten ciklus, na vsako znamenje se navezuje pet elem^tov. Les, ki ga pri-pisuiejo Jupitru, ogenj Marsu, zemljo Saturnu, kovino Veneri In vodo Merkurju. Vsak od teh elementov vsebuje še pozitiven in negativen pol, ki ju Kitajci imenujejo jin in jang. Značilno za Kitajce je tudi, da se dan začne ob 23 uri In se deli na dvanajst delov po dve uri. Vsak tak del spada v svoje živalsko znamenje, kar pomeni njihov ascedait. Leto Konja, v katerega stopamo, nam prinaša veliko l^lti dogodkov, veliko notranje moči in veliko izzivov, tó fm bomo v večini primera kos. To leto požene adrenalin po krvi tudi vsem tistim, ki sicer niso lako poskočni, umi In uspešni. Ljudje, ki so rojeni v letu Konja, so mirni, pošteni in radi sledijo začrtanim ciljem. Življenjske energije jim nikoli ne zmanjka, je pa žal lahko to njihova slabost, ker so na trenutek tudi povrSinsId. KRATKI UVID V SVETOVNE DOGODKE V IflU 2002 V svetu bo veliko nemirov In velikih tragedij povezanih z veliko izgubo ljudi, predvsem na vzhodni polobli sveta. Poletje \s v^ik potencial, da se umirijo ra^urkane sile na Bližn|em vzhodu. Začetek jeseni bo usodna za svetovno znanega politika; lahko gre za umik (bolezen ali smrt), sprememba pa je zelo pomembna za večji del sveta. Amerika se bo še zapletala v mednamdne spore In vojaške posege. Za same Američane pa bo usoden mesec julij. Na južni polobli pa bo manj katastrof, izbruhne pa lahko kriza povezana z trgovaniem belega blaga In živine. Kubi se v tem letu obeta sprememba režima. Velika Britanija pa bo do poletja žalovala. Podobno usodo čaka tudi Češko. KRATKI UVOD V DOGAJANJA V SLOVENIJI V LETU 2002 Politična scena bo pestra, v pomladnem času pride do spremembe v predsedstvu in menjavi dveh ministrov. Poleti se menja še en ministrski stolček. Veliko zdrah v finančnem, davčnem in zdravstvenem ministrstvu. Bo pa predvidoma v pozni leseni našo državo obiskal velik politik. Z olimpijskih iger se vrnejo naši športniki z zlato, dvema srebrnima In eno bronasto medaljo. Naši nogometaši bodo igrali v finalni tekmi, pristali pa med prvimi petimi skupinami v svetu. Če bodo leKmo. ki bo odločala o stopničke^, Igrali v času med pnrim luninim krajcem in polno luno, bo uspeh uvrstitev med prve tri na svetu, sicer pristanemo na petem mestu. Tudi rokometaši bodo doživeli velik uspeh v tujini. V košarki je viden nov vzpon In napredek teruspeh v tuiini. Na Evrovizlji si lahko obetamo uvrstitev med prvih pet Rjavolasko, roieno v vodnem znamenju, pa izberemo kot najlepšo Slovenko. Na glasbeni sceni kar nekaj lepih uspehov, v sedmi umetnosti pa prejmemo dve nagradi svetovnega formata. PODGANA 31.1.1900-18.2.1901 (element)-kovina 18.2,1912-5.2,1913-voda 5.2.1924-23.1,1925-Ies 24.1.1936-10.2.1937-ogenj 1C.2-1948-28.1.1949-zeml|a 28.1.1960-14.2.1961 -kovina 15.2.1972-2.2.1973-voda 2.2.1984-10.2-1985-les 19,2.1996-6.2.1997-ogenj Tr^a bo pretehtati vsak korak tako na zasebnem kot na poslovnem področju. V ljubezni vas čaka veliko lepega predvsem v poletnih mesecih. Nova poznanstva lahko ostanejo stalna In mnogo starih vez ponovno oživi In dobi nov sijaj Pri delu se boste veliko angažirali, a uspehi bodo predvsem zmerni. Delo bo uspešnejše, če boste delali v skupini in če bo to tudi vaš polnic. Z denću'jem pa bodite posebej pozorni skozi vso leto. Letišti, ki imate les in ogenj, boste na finančnem področju uspešnejši. Težave z zdravjem so nizkotne aJi pa jih sploh ne bo. Več težav vidim z kostmi in povečanjem revmatičnih obolenj pri osebah, ki so povezani z elementom vode. BIVOL 19.2.1901 -7.2,1902 (element) -kovina 6.2.1913-25.1.1914-voda 24.1.1925-12,2.1926-les 11.2,1937 - 30.1.1938-ogenj 29.1.1949-16.2.1950-zemlja 15.2.1961-4.2.1962-kovina 3.2.1973-22.1.1974-voda 20.2,1985-8.2,1986-les 7.2.1997-27.1,1998-ogenj če se boste v ljubezni odločili za korak naprej, boste dosegli velik življenjski uspeh. V^ tisD, ki pa 2e imale ob sebi življenjske sopotnike, pa bodite pozomi na pomladne mesece, da vam ljubosumje le te ne uniči. Z denarjem ne bo težav v tem letu, pazijivejši naj bodo le Bivoli z elementom kovine. Obetajo se vam zanimiva potovanja in spoznavale novih prijateljev. Vse leto boste v dobri lormi, previdnost velja v pozno pomladnem In zimskem času. Ljudje, ki se ukvarjate z umetnostjo, lahko v tem letu dosežete velike uspehe, še zlasti v tujini. Druga polovica leta je bolj ugodna kol prva, popazite pa na prehrano skozi vso leto. TIQER 8.2.1902-28.1.1903 (element)-voda 26.1.1914-13.2.1915- fes 13.2.1926-1.2.1927-ogeni 31.1.1938-18.2.1939-zemlla 17.2.1950-5.2.1951 -kovlna 5.2.1962-24.1.1963-voda 23.1.1974-10.2.1975-jes 92.1986-28.1.1987-ogenj 28.1.1998-15.2.1999-zemlja Za vas je to leto naravnost čudovito in srečno, česarkoli se boste zares lotili, se za vas spremeni v zlato in uspeh. Če ste že dolgo premišljevali ali bi skočili v zakonski j^m, to naredite v tem letu. Vse načete ljubezni se končajo v trdi vezi. Ne spuščajte se v dvomljive posle, previdnost velja v mesecu maju ali pa ne dajajte iz rok tistega, kar že imate. Še zlasti v poletnem čas bodite previdni z Imefiem, Previdni bodite v oktobru pri igrah na srečo. Rnančno boste sicer močni in dobro bi bilo, če bi sodelovali v igri na srečo, ker boste zadeli večji dobitek. Z lahkoto se boste prebijali med zdravstvenimi težavami, malo več težav lahko imajo osebe z elementom lesa. ZMAJ 16.2.1904-3.2.1905 {element)-lBS 3,2,1916-22,1.1917-ogenj 23.1.1928-9,2.1929-zemlja 8.2.1940-26.1.1941 -kovina 27.1.1952-13.2.1953-voda 13.2.1964-1.2.1965-les 31.1.1976-17.2.1977-ogenj 17.2.1988-5.2.1989-zemlja 5.2.2000-23,1.2001 -kovina Kljub temu, da vas Imajo za večne rom^tike, vas ni dobro izzivati. Ljudi lahko presenetite z raznimi izjavami in z arogantnim obnašanjem. Že res, da ste mjen kritik, a bodite v poletnem času prizanesllvejši do ljudi, ki vas ljubijo In do katerih tudi vi niste ravnodušni. Sicer se lahko znajdete v velikih težavah. Z denarjem previdno vse tja do septembra. Čas ne bo vaš zavetnik, saj boste imeli občutek, da vas kar naprei preganja in boste zmedeni že ob najmanjšem naporu. Tudi za velike nove začetka vam to leto ni na^olj naklonjeno. Posebej pozorni bedite vsi tisti, Id ste vodja kakšnega velikega podjetja ali projekta. Čustva vam bodo skozi leto edini adrenalin. KACA 4.2.1905-24.1.1906 (element)-les 23.1,1917-10.2.1918-ogenj 10.2.1929-1930-zemlja 27.1.1941 -14.2.1942-kovina 14.2.1953-2.2.1954-voda 2.2.1965-20.1.1966-les 18.2.1977-6.2.1978-ogenj 6.2.1989-26,1.1990-ZBmlja 24.1.2001 -11.2.20Q2-kovina Za vse Kače, še zlasti z elementom vode in kovine, ze* lo težavno leto glede čustev. Bodite zelo previdne in ne poslavljajte se brez dvakratnega premisleka iz ljubezenskega objema. Če boste naredile napako, je ne boste mogle popraviti. Če si pa boste zaželele nove veze, pa je za vas najugodnejši čas mesec julij. TlsU, ki delate neposredno z denarjem ali ga imate veliko na z<úogl, boste tudi vlagali na novo. Vsi ost^i pa ga boste imeli za sproti, ne bo pa vidnega pomanjkanja. 11. februarja, kose vaše leto konča, se lahko znajdete v manjši duševni krizi. Vendar, ker ste Kača in ker ona zaupa le sebi, ostanete zvesta mnenju, ki ste si ga sama ustvarila. Zato bodo te krize neboleče. KONJ 25.1.1906-12.2.1907 (element) - ogenj 11.2.1918-31.1.19t9-zemlja 30.1.1930-16.2.1931-kovlna 15.2.1942-4.2.1943-voda 3.2.1954-23.1.1955-les 21-1.1966-8.2.1967-ogenj 7.2.1978-27,1.1979-zemlja 27.1,1990-14.2.1991 -kovina 12.2.2002-30.1.2003-voda Ker cenite svobodo in ker vam svoboda govora nekaj pomenita, se boste še kćd kanali 27 bs 09.00 Miš Maš. ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Naj spot dneva 09.50 Lokalni utrip Š^eške doline 10.25 Jesenske serenade na gradu Bogenšperi( 11.10 Videostrani 18.S0 Naj spot dneva 18.55 Novoletna voščila 19.00 Iz produkcije ZLTV-oddaiaVTV 19.30 Videostram 19.50 Vabimo k ogledu/Oglasi 19.55 Novoletna voščila 20.00 1046.VTVma9azin,regionalni informativni program 20.30 Božično novoletni koncert godbe Liboje 22.10 Novoletna voščila 22.15 Prihod 2, ameriški film 23.SO Naj spol dneva 23.55 Videostrani SLOVENIJA 1 08.00 Živžav 10,05 Bedač^Peterinletečaladja, ris. film 11.00 Airika, 7/13 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 13.35 Srečna do ušes, amer, film 15.00 Sledi 15.30 Ungo,tv igrica 16.00 Carl začimb, 10/20 1S.30 Poročila, ^rt. vreme 16.45 Vsakdanjik rn praznik 17.45 Slovenski magazin 18.15 Brfžinski spomeniki 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19.05 Zrcalotedna 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Mario 22.05 Poročita, šport, vreme 22,25 Pleše z volkovi, amer, film 02.10 Brožinski spomeniki SLOVENIJA 2 09.15 Videospotnice 09.50 Med ženskami, 2/4 10.40 Šoferja, 3/18 n.30 ApzTone Tomšič ob 75-letnict 12.20 Tv prodaja 12.50 Pripravljeni, slovenska vojska 13.35 Smučarski skoki štirih skakalnic, prenos 15.50 New swing quartet 16.35 Božične Čan)vni]e Paula Zenona 17.30 Sveta noč. blažena noč. nemški Rim 19.30 Videospotnice 20,05 Starodavni astronavti, doku m. oddaia 21.00 G,Bean,5/13 21.35 Homo turisticus 22.05 Jezus Kristus superstar- glasbeni muscai 23.50 Videospotnice J ^ -i-XX 07.50 Tv prodaja 08.20 Slonček Benjamin, ris. serija 08.45 Princesa Sissi. ri$. seriia 09.10 OragonSali, ris. serija 09.35 Hroščeborgi, mlad. serija 10.00 Jezdeci senc, ris, serija 10.30 Možje v črnem, ris, serija 11.00 Pasji poiRisl. nan. 11.30 MladíHerkul, mlad. sehja 12.00 Šolska košarkarska liga 12.50 sSkrivnost izgubljene legende, amer, film 14.30 Otroški zdravnik, nan. 15,30 Gorski zdravnik, nan. 16.30 Otroci ne lažejo, humor, oddaja 17.00 Blažen med ženami, nan, 17.30 Princesa, amer, film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je bid milijonar 21.30 Komičnidetektiv. amer, film 23,30 Hudičevka, amer, film 01.10 24 ur, ponovitev ť52> Icanall 2T 09.00 Mišmal.pon. oddaje 09.40 Novoletna voščila 09,45 Iz ponedeljkove oddaie Dobro jutro 10,35 1045. VTVmagazin,regionalni informativni program 10.55 Športni torek, športna informativna oddaja 11.10 Žive jaslice, dokumentarni zapis 11.45 lokalni utrip Šaleške doline 12.20 Oglasi/Vabimo k ogledu 12.25 Novoletna voščila 12.30 Božične pesmi s kvartetom Svit in Majo 13.05 Iz pet. oddaje Dobro julro 13,55 Videostrani 18.00 Novoletna voščila 18.05 1046. VTVmagazin. ponovitev 18.35 Skrbimozazdravie-Kosmov stiski 19.35 Božično novoletni koncert Godbe Liboje 21.15 Prihod 2, ponovitev filma 23.00 Videostfani SLOVENIJA i 07.30 Utrip 07.50 Zrcalotedna 08.10 4x4 08.40 Afnaafriki 09.00 Iz popotne tortK 09.20 Snežna kraljica, ris, film 10.35 National geographic. 7/10 11.30 Nav/tu 11i5 Zvsehkoncevsvtía,7/13 12.25 Sledí 13.00 Pomčila, šport, vreme 13,10 Nekaj minut za domačo glasbo 13,30 ljudje in zemlja 14,20 Nepopisan list, ďov, film 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 fíppoldne na silvestrovo 18,35 Risanka 18.45 Žrebanje3xSplus6 19.00 Kronika 19.30 TV dnevnik. Ipoit, vreme 20.00 Silvestrske zmešnjave 01.00 Največje uspešnice 2001 02.00 To 80 bili časi 03.00 Skrita kamera 03.30 Samo za eno noč 04.30 Zabava 2 glasbo 05.30 Skrita kamera 06.00 Z veselim korakom v novo leto SLOVENIJA 1 06.30 Popoldne na sih^estrovQ 06.20 Risanka 08,50 Guiimišek 09.15 Žabji kralj, lutkovna predstava 10.00 Nenavadna zgodba o grdem račku, ris, til m 11.15 Novoletni koncert z Dunaja 13.40 Poročila, šport, vreme 13,50 Silvestrske zmešnjave 16,30 Poročila, špoit, vreme 1645 Silvestrske zmešnjave 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 TVdnevnik,šport.vreme 20.05 Novoletni koncert iz Podoniža 21.40 Urar, dokum. meseca 22.30 Poročila, šport, vreme 22,50 Dosje J.K.. 1/6 23,40 Dr.JohnsOhrisomBarberjem. koncert SLOVENIJA 2 SLOVENIJA 2 i 08.30 Videospotnice 08.35 Glasbene snežinke i 10.00 09.45 Nebesa, pekel in Nirvana. 3/3 TV prodaja 10.30 Oddaja za otroke I 10.30 Zvezde Commitmenis. koncert 12.50 Božič v šoli 1 12.00 Astérix, franc, film 13.35 TV prodaja 14.05 Videospotnice 1 13.30 Smučarski skoki štirih 16.30 Rad imam Lucy skakalnic, prenos 17.00 Bogataš in revež, 1/12 1 16.00 Tv prodaja 18.00 Tele M, tv Maribor i 16.30 18.30 Štafeta mladosti Rad imam Lucy. nan. 19,30 Videospotnice I 17,00 Bogataš in revež, 2/12 21.00 G. Bean, 6/13 i 18,00 Sirena, amer, film 21.30 Astérix med britanci, fr. f. 23.00 Brane Rončel izza odra i 19.35 Videospotnice 00.30 Modervobraz,amer film 1 20.05 G. Bean, 7/13 01.50 Lažnivec, amer, film 03.25 Lepa Donna, ital. film 05.10 Velemesto, amer, film 1 20.35 Čemi gad potuje skozi čas. ! humor, oddaja 21.25 Boter L, amer. íilm 00,20 Videospotnice 07.30 Pn^metna patmlja, am. I. 09.10 DragonBall, ris, serija 09.35 Hroščeborki, mlad. serija 10.00 Vsiljivka, nad. 10.55 Čmibiser.nad. 11.50 Prepovedana strast, nad. 12.40 TV prodaja 13.10 Prisluhni srcu, amer, film 15.00 Tv prodaja 15.30 Umor, nan. 16.25 Prepovedana strast, nad. 17,20 Čmibiser.nad. 18.15 Vsiljivka, nad. 19.15 24 ur 20.00 Glej. kdo se oglaša 2, amer film 21.30 Sreča v nesreči, avstralski film 23.10 Veronikine skušnjave, nan. 23.40 Z glasbo v novo leto 00.15 Nakllučnijunak, amer, film 02.10 Vročica sobotne noči, amer, Rim Hmnmíí 27 B2 09.00 DobnjjutronaSilvestrovo, informativno-razvedrilna oddaja 10.00 Novoletna voščila 10.05 Vabimokogledu 10.10 Naj spol dneva 10.15 1046. VTV magazin, pon. 10.45 Videostrani 18.20 Vabimokogledu 18.25 Novoletna voščila 18.30 Izsilvest. odd. Dobn:)jutn3 19.30 Cesarjeva nova oblačila, posnetek otroške igre 20.00 Najspotdneva 20.05 Mladi na Silvestrovo-skupna oddaja Miš maš. Mladi upi in Cas za nas 20.45 Novoletna voščila 20.50 SilvestrskaNajviža. I.dei 21.50 Kakosmosemotilivletu2001 1.del 21.55 Novoletni boben, zabavno- glasbena oddaja 22.55 Nasmeiteseznami 23.00 SjlvestiskaNajviža,2.del OO.OO SREČNO 20021 00.05 Zaplešimo v novo leto 00.40 Kakosmosemotilivletu2001 2. del 00.50 K(^certDavorjaRadolii]a 01.10 Namestnik, am. akc. film 03,10 Naj spot dneva 03,15 Videostrani ; _ -I-XX ; 07,40 Gepard, amer, film 09.10 Dragon Bali, ris. serija 09,35 Hroščeborgi. mlad. serija 10.00 Vsiljivka. nad. 10.55 Čmi biser, nad. 11,50 Prepovedana strast, nad. 12,40 TV prodaja 13.10 Dobrosrčni sosed, amer, film 14.40 Otroci ne lažeio 15,05 TVprodaia 15.35 Umor. nan. 16,25 Prepovedma strast, nad. 17,20 Čmi biser, nad, 18.15 Vsiljivka, nad. 19.15 24 ur 20.00 BartMe in hrestač, ris.film 21.40 Vaškimilijonarji, amer, film 23.20 Zamenjava, amer, film 01.10 M,A.S.H..nan Kanali 2T ss 10.00 Vabimokogledu 10,05 Koncert OavorjaRadolfija 10.25 Zaplešimo v novo leto 11,00 Wdeosîrani 18,05 Vabimokogledu 18,10 Najspotdneva 18,15 Otroški program: Mladi na Silvestrovo, ponovitev 18.50 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Novoletni Videomeh 22.00 Iz silvestrskega sporeda ZLTV: Nazdravite z nami, novoletna oddaja Studia Signal Ljubljana 23.10 Vabimoko^edu 2315 Namestnik, ponovitev filma 01.00 Videostram SLOVENIJA 1 07.30 Doberdan, Koroška 08.00 MajainčanDdej 08.25 Grdi raček Tine. 4/26 08.50 Povodnjak in makov škrat, lutk. pravljica 09.30 Oddaja za otroke 10.15 Komet v mumundolu. ris. film 11.30 Lingo, tv igrica 12,00 Urar, dokum. meseca 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Trije zlati lasje, nemško slov. ilim 14 .40 Jožef In nevenetna pisana suknja, božični musk^al 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Maček Muri na mačjem sejmu 17.10 Risanka 17.45 Avstralska kronika. 9/12 18.45 Risanka 19,30 TV dnevnik. Šport, vreme 20.05 Ziaî i časi, španski film 22,00 Poročila, šport, vreme 22.15 Božični koncert SLOVENIJA 2 08.00 Vkieostrani 10.00 Tv prodaja 10.30 Vkieostrani 14.30 Tv prodaja 15.00 Videospotnice 15-30 Homo turisticus 16.00 Pripravljeni, sbvenska vojska 16.30 Rad imam Lucy, nan, 17.00 Bogataš In revež, 3/12 18.00 Prifw in berač, (ilm 19.30 VkJeospotnice 20.05 G. Bean. 8/13 20.35 Waldbuhne2001 22.35 Boterll., amer, film 01.45 Videospomice 07.40 Vrnitev v Camelot, ris. lilm 09.10 Dragon Bali, ris serija 09.35 Hroščeborgi, mlad. serija 10.00 Vsiljivka, nan. 10.55 Cmi biser, nad, 11.50 Prepovedana strasL nad, 12.40 TV prodaja 13.10 Mali velikani, amer, film 15.00 TV prodaja 15.30 Umor, nan. 16.25 Prepovedana strasL nad. 17.20 Čmi biser. nan. 18.15 Vsiljivka, nan. 19.15 24 ur 20.00 Nune pojejo, amer, film 21.45 Newyorška policija, nan. 22.40 Jag, nan. 23.30 M.A.$.H., nan. 00.00 24 ur, [»novitev kanali a7 B2 10.00 Vabimokogledu 10.05 NovoletniVideomeh, ponovitev 11.50 Vkieostrani 19.00 Vabimokogledu 19.05 Otroški glasbeni videospoti 19,25 Naj spol dneva 19.30 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu/Oglasi Ponovitev silvestrskega sporeda VTV Vaše televizije 20.00 Silvestrskahiaj viža. 1 del oddaje z narod no-zabavno glasbo 21.00 Kako smo se motili v letu 2001 1.del 21.05 Novoletni boben, zabavno- glasbena oddaja 22.05 Nasmejte se z nami 22.10 SilvestrskaNajviža,2.del oddaje z narodno-zabavno glasbo 23.10 Kako smo se motih v letu 2001 2. del 23.40 Vabimokogledu 23.45 Najspotdneva 2330 Videostrani 28. decembra 2001 SREČNO 2002 ČETRTEK, 3. januarja PETEK, 4. januarja SOBOTA, S. januarja NEDEUA, 6. januarja PONEDEUEK, 7. Januarja TOREK, 8. Januarja SREDA, 9. januarja SLOVENIJA 1 07-3Q Mostovi 06.00 Maček Mun na mačjem sejmu, plesna oddaja 08.2S Risanka 09.00 Zgodbe školjke 09,45 Ledena princesa, ris. film 10.30 Avstralska kron9/12 11,20 Brižinski spomeniki 11.50 Stolelje svetlobe 13.00 Poročila, šport, vreme 13.45 Videnje odrešenja. 3/4 14.35 Mario 16,30 Poročila, šport, vreme 16.45 Deček iz sosednje hiáe. igram film 17.00 Na liniji 17.45 Urwcef 18.10 Multikiilluralnoslveldski film 22.05 Flašofon, ^ov. kratki film 22.15 Alfca 22.40 Videospotnice J 09.10 Jag, nan. 10.00 Vsiljivka. nad, 10.55 Tri sestre, nan, 11.50 Prepovedana strast, nad. 12.40 TVpnxlaja 13.10 Sedma nebesa, nan. 14.05 Dragon Ball, ris. serija 14.30 Hroščeborgi. nan 15.00 TVprodaja 15.30 Umor. nan. 16.25 Prepovedana strast, nad. 17.20 Tri sestre, nad. 18.15 Vsiljivka. nad, 19.15 24 ur 20.00 Preverieno 20.45 Neka druga mati. amer, film 22.30 Jag, nan. 23.30 M,A.S.H.. nan, 00.00 24 ur, ponovitev l&anall <53> 4« B2 SLOVENIJA 1 08.00 Odmevi 08.30 Dober dan Koroška 09.00 Tnjjčfce, 11/13 09.25 Grdi raček Tine, 5/26 09.50 Sprehodi v naravo 10.05 Čarovnikova hiša. 4/12 10.30 Lingo. Iv igrica 11.00 Ogenj in led, 1/2 12.00 Tiltylrotter. 1/4 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Nariši mi igračo, franc, film 15.10 Aktualno 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pod klobukom 17.45 Avstralska kronika. 10/12 18.45 Risanka 19.30 TVdnevnik.šport.vreme 20.05 Lotosova dežela, kanad, film 22.00 Odmevi, kultura, šport 00.25 Avstralska kronika, 10/12 SLOVENIJA 2 08.00 \^deoslrani 10.00 Tvprodaja 10.30 Videostrani 14.30 Tvprodaja 15.00 \^deospotnice 15.30 Homo turistk: us 16.05 Pripravljeni, slovenska vojska 16.30 Rad imam Lucy, nan, 17.00 Bogataš in revež. 5^12 18.00 Napol raj. ang film 19.45 Videospotnice 20.05 Odbojka pokal top teams calcit: Kamnik-Čestohova 23.00 Avivai, 1/22 00.00 Videospotnice 09.10 Jag, nan. 10.00 Vsiljivka, nan. 10.55 Tri sestre, nad 11.50 Ftepovedana strast, nad, 12.40 TVprodaja 13.10 f^everjeno 14.05 Dragon Bali, ris. serija 14.30 Hroščeborgi, mlad. senja 15.00 TVprodaja 15.30 Umor. nan, 16.25 Prepovedanastrast, nad, 17.20 Tri sestre, nan, 18.15 Vsiljivka, nan. 19.15 24 ur 20.00 Skrivnostni denar. amer, film 21.45 Newyorská policija, nan. 22.40 Jag, nan. 23.30 M.A.8.H-, nan. 00.00 24 ur, ponovitev kanali 27 S2 09.00 Vabimo k ogledu i 09.00 09.05 Ministrski s^l. ponovitev 10,05 KOncert Davona 1 10.00 Radoifija, ponovitev 1 10.05 10.25 Videostrani I 10.10 18.05 Vabimo kogledu 18.10 Naj spol dneva 1 10.30 18.15 Otroški program: Cas za i 10.50 nas. ponovitev i 11.35 1 18.05 1 18.10 18.45 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu/Oglasi 20.00 1048. VTV magazin. regionalni - ^formativnr i 18.15 program 20.20 športni torek, športna I 18.50 informativna oddaja 1 18.55 20.40 Športni gost, kontaktna 1 19.55 oddaja i 20.00 21.30 Ličkanje na Dolenjskem, dokumentama oddaja 1 20.55 1 21.00 21.55 Vabimo k ogledu 22.00 Naj spol dneva 22.05 Podiranje meja. i 21.30 dokumentarni film i 22.30 22.35 Videostrani 1 23.20 • razvedrilna oddaja ponovitev Ursar^e Mano Galunič Franc Plaskan, predsednik RK Gorenje: "Samo dobro delo prinese dobre dosežke" Pojesvnskem d«lu pmnsh va v prvi dr/^vni rokoinelni Hui su v Rokometnem klubu (*urenje upnivičenn /ado-voljni, k(ir patrjiije ludi prvrtsHinIk 1'ranc Plasksin: " Ircijc mcsio po prvem delu jc vsekakor razlog zy veselje. Osebno sem bil pred zaCetkum prvenstva kar malo skepiićen. Ekipa je namre<í zelo prenovljena, nckal.eri igralci, ki so prišli. Uidi niso biJi lisli "pravi." ampak z zares dobrim delom je vsekakor moj^jio veliko naredili, /iito je rezullai zelo, zeio dober." t^'Joa sw /Mftf/vo pomladili sV hoíj koí hni'/ "Res, vkljuCilisnioSe iri na^e mladc igralee. V lem Casu res Se ne igrajo veliko, se pa pripravljajo na (o, da se bodo povsem vključili. Ob tej priliki bi píxsebej pt^udaril. da Luka DobeKck 9c ka?e lisio pravo kakovost in bo gotovo v bodííCc lahko mviilec igre." Dohro delo v kiuhu ceni /udi selektor slovenske reprezen* /ance, kar nekaj repre7.efiian-tov imate, no\i je Sehasijan Sovič? "Slednje mijc pi'Kcbej vse^í, saj si Sebasijan s svojim delom in osehiiosljo lo reívniíno zaslugi. To se Je zgodilo Ae v pravem Irenuiku in io je gotovo nagrada za njegov izreden odnos do dela do ireninga in igre." Nabirali ste /udi izkuSnJe v e^ mpskem /ekrmnariju. iat pa sv hiii Rus/ prenuKiii. bi bili mi samo malce močnejši, bi sc uvrstili naprej. Vseeno mi.^lim, da smo dobro odigrali in dobro nastopali n:ú klub v evropskem lek- h Franc Pfa&kan movanju, zalo ne smemo bili žalostni." '/nova ste med najboljši tni slovenski/ni ekipami, tph hoku Celjanom in ijtihtjančanom. Nekateri ocenjujejo, da hi hili resťn /ekmec Celjanom zff pr^ vo oziroma IjMjančanom za drugo mesto, če hi uspeli zodrža/i Marko Osti rja in Sergija Rutenka? "V.sekakor. Kijub lemu, da sla na^a glavna igralca odillu v Celje, smo bili dokaj enakovredni. Izgubili smo samo s Pivovarno Laško, Pru-lami in Prcvcnlom, smo pa dokazali, da smo Se vedno pri vrhu. ťc bi se denimo vsi skupaj v klubu odloČili, da bi lanski ekipi ^ kaj dodali, bi bili golovo že iislo blizu Celjanom." Seveda ho /rcha odlično tretje mesto spomladi plvo s StelaniCcm spost-ibno obdr/aii lo raven. Posebej moram poudariti in se zahvalili iren-crju Miru Požunu, ki vscsko7Í dokazuje, da dobro in kakovostno delo prinese rezultat." Dohro^je tudi delo z mlajšimi selekcijami, kar se lonii Ciovek iz Škal in Sanela Jiinčič iz Novega mesta. {Fofo; vos J '«"f/f i I * s • f »m & Zoran PavlovICf nogometni reprezentant: "Uresničene sanje podališati z drugim rogom" Clan čude^.nu slovenske no* )>ometne rcpre/cniance Zoran Pnvli»vič je 7J*Hse] in sc uveljavil v velenjskem Rudarju, nato je A»ičasno premamil zagrebški Dinamo, danes pa je član uj^lcd-nega avstrijskega prvoligaša Austria Memphis / Dunaja. V Velenje sc stalno vraču, pred dnevi pa seje izkazal s širokogrudnim in dohni.sTčnim dejanjem in se z njim spomniE tudi .svojega otroštva, svojih no* gomelnih Ziiéetkov. /oran je namreč trgal hlače v klt>peh osnovne Šole na (joriei. Ob slučajnem srečanju mu je ravnatelj Ivan Planine namignil, da najmlajših in zclonadiirjenih no» gomeiašev na lej štili tudi danes ne manjka, da s^^ jih združili in z m agovi I o zače li prva te k-movanja, da pa jim je bilo precej nerodno, ker edini na lurnirju niso imeli enotnih Iporinili oblačil. ''Namig in pohudo sem t ve.sel-jem sprejel. To je moja šola, na njenem igri.šćusem ludi Jaz Aiêel hrcali »igo in tudi te mlade fante po/.nam, saj so moji sosedi. Od« ločitev je prišla sami) od sebe. otrokom jc treba pomagali. Jih čin> več navdušili za nogomet in jih spodbudili, da svojo nogometno pot nadaljujejo v Rudarju. Zalo je moje darilo hkraM povabilo za vključitev v vrsle velenjskega kluba, ki lahko marsikomu omogoči izpolnitev otroških zelja,** je najj^rej dejal /oran Paviovjč. le želje so se /oranu ízfx^lnile, ludi in predvsem z usTSiilviji^ v sloven.sko m»gomctno rcprezen-lanco. ki je zadnja leta osupnila evrt^pski in svelovni ni>gomet. ''Nastopa ne evropskem prven-.stvu, predvsem pa izjemne uvrstitve na svetovno nogometno prvenstvo, kjer se bi» primerilo samo državnih reprezentanc« pač ni mogoče po/abiti. Ti čudoviti trenutki bodo vedno ostali v spominu, te nogometne Siinje pa laimo skušali podaljšati v Koreji/' Kakšni so bili /xjranovi občutki pa odločilni pmiaini tekmi v Rtv-muniji? "Neverjetni. Vsi smo po tihem upali na uspeh, vsak igralee pa se jc v podzavesti soočal s tremo, s tesnobnim pričakovanjem, liziko se bo vse skupaj i/teklo. Na vso srečo je bil konec čudovit, nepozaben. Moram pa povedati, da so bile vse kvalifikacijske tekme težke in odločilne. Bre?. uspeha, s katerim koli nasprotnikom, na^e nogometne pravljice seveda ne bi bilo.** Se /oran z na.siopom na sve-lovnem prven.«red nedavnim uslamiviM eki)>o nadebudnih nogo> metašev; učencev (kI t. do 4. razreda, ki tekmujejo v l^i medol}cinskcn(»gze Celje z naslovom R^id igram nogomet. Na nedavnem turnirju v J'.a le o, bilje to njihw krstni nastop. cipravili 2 vsemi na^pmtnikj: Smarinim ob Pitki, /talcem in Vranskim, pa čeprtiv nisti igrali v pravilî dresih- Nadvse srečni pa so bili. ko so zveiicli. \la je tutli ^la-nainji državni nogometni reprezentant Zoran Pavlo- vic, nekdaj Imdii na njihovo šolo. Vedel pa je lo ravnatelj Sole Ivan Planine» ki se je zvezdniku sltwenske repre/enlance pohvaliL da ima šola ludi danes dobre nog<">meiaše. ki pa, žal. nimajo praviti drest^v. Sirokcv grudni Avan je ol>ljubÍI. da se bo ob priložnosti spomnil na to. In držal je besedo. V četrtek je prl5el mednje in jim prinesel praw drese! V njili so^'aigrali prijateljsko lekmoz igrulci nc^iv raeine j^^le lalen ( iz Velenja. Posebej pc^n^^wno pa jili bixJo nosili januarja na turnirju v Mariboru, kamor sii seuvTstlli na lekmovanjuvAalcu. S. Vbv^ OfC Šoštanj Topolsica Kanalcem je pomagal sodnik Odl)ojkarji Šoštanja lopuUkesov pnjsnjem krogu gtKHtovall v Zu/einhcrku in 7. JtanjMki dvorani goslili ixiliCnc ixibajkaiic Salonita i/ Kanala In tem oklenili jesenski del tckmiwitnja. gosljc pa so zmagali î^ I/iíupiCekiiffalccvSostanja lóp^ílsice po devetih IcknuJi so iri zmage in sest porazov. Fanljc so sicer lihem pričakovali kai^úymagovcú.kíu* bi se ob njihovili do- brih igrah kajiaiiko zgcxlikn vendar pa jc lut!i doseženo diTbro izhodiScc za pomladan.ski dei 1er uresniCiiev osnovnega na^Ma, lo pa je obsianck med najboljšimi. Na sobotni tekmi proti Kanalcem bi lahko iztržili već kot ni/, a sc jc razpleilo drugaCc. Cj<^stje so odlíáío začeli in visoko vcxlíH. vendar WSC domači uspeli zbrati in izcnačilipri dvajseti ločkL v končnici p;» mi s svojimi nap;ikami Kanalccm po0 trenutki domačih fantov, ki sov trcljcm nizu vixlili^xl začetka do ziiiagovitcgakonca. Včetrteru nizu je bil izkl izenačen vse do konć nice, lak ral pajc slvartvsvtijemkc vzet stxi-nik in ixiloČii tekuiov korist Salonita. OK Soíiíinj Topo[5tan)Ski dvorani gi>sloval jesenski prvak Kamnik. Robi Kugovnic HARRY POHER IN KAMEN MODROSTI družinska avantura Režija: Chris Columbus Vloge: John Cleese, Maggie Smoth. Aian Rickman, Daniel Radciifí Ddžina: 150 mînut Četrtek, 27.12., ob17.4S Peiek, 28. 12.. ob 1100 Sobota. 29. 12., ob 15.00 in 17.45 Nedelja. 30.12., ob 10.00 in 15.30 Torek. 1.1., ob 16.00 Sreda, 2.1., ob ll.OOin 17.00 (zadnja predstava) Polovanie onkr?j resničnosti se zač- enia! Spoznajmo Harryja in spoznajmo 8radavjčailrezpiBčen oged ene izmed filmskih predstav. Ime in priimek: Naslov: Izžrebali smo: Janko Mandič« Dii^na Kvedra 7, Velenje; Bolan Šalek , Velenje; Primož Vrabič, Šercerjeva 7. Velenje. srecnoi/n^ ůU^eíno 'VOMt 9tOlH> IPORTNO REKREA«KI ZAV®D UÍ obciaii z posebno lastnostjo. Sii'âi vse karženske samo mislilo. Intolegroz» no. Nič dobrega namreč ne mislijo o njem. Nekaj casa predstavlja za/^ to vell^ breme toda. ko odknle. da lahko stvar izkoristi sebi v prid sklene peklensko maščevanje svoji novi šefici. Toda ona je tako simpatičr^ SNIF drama Režija: Ted Demme Vloge: Johnny Oepp, Penelopa Coiz. Ray Liotta Dolžina: ^2A minut Petek, 28.12., ob 20.00 Sobota, 29.12., ob 23.00 Nedelja. 30.12., ob 21.00 Torek, 1.1., ob 21.15 ZgodJâo Jolinu Yungu, poučnem ameriškem fantu, ki se je v 70.letití prejšnega stdetja odločil, da bo ame-rišl« sanje uresničil na svoi način-postal {e prvi Američan, ki je na veliko uvažď kokain in ga dobavljaj štu* dentom, premožnim intelektualcem in holly wondski el rti. PRINCESKIN DNEVNIK družinska komediia Režija: Gary Marshall Vloge: Anne Hatteway. Julia Andrews Dolžina: 114 minut Četrtek, 3.1., ob 17.30 Petek, 4.1., ob 20.00 in 22.30 Sobota, S.I., ob 20.00 Nedelja, 6. t, ob 17.30 Ponedeljek, 7.1, ob 20,00 Torek, 8.1.1, ob 17.30 Mla je navadna najstnica, ki raie ^vl neopazno, vsenci. Toda kaj bo Mid naredila, ko bo izvedela, da je r^ena stara mama prava kraljica In tako tudi ona čisto prva princeska kralievine Seno^e? Bo Mia zmogla veliko br^me, da reši svojo kraljevino s tem. da sprejme naziv princeske? Postati princeska In vesti sa kot princeska pa ni tako enostavno. JE SPLOH LAHKO ŠE SLABŠE odbita komedija Rezija: Sam Weisman Vloge: Martin Lawrence, Danny DeVito Dojena: 98 mlntn Četrtek, 3.1., Ob 20.00 Petek, 4.t, ob 17.30 Sobota, 5.1., ob 22.30 Nedelja, 6.1., ob 20.00 Ponedeljek. I1,ob17.30 Torek, 8.1.1, ob 20.00 Kevin je poklicni lat s pretinjer^m okusom, ki se odloči oropati prazen dvorec ob morju vendar v njem naleti na miljarťerja Maxa, neizprosnega poslovneža, ki je vajen dobiti, kar hoče. Kevina seveda ajetir^o. še prej pa mu vznak maščevanje. Max ukrade Kevinov prstan za srečo, policiji pa reče, da je njegov. Tako je okradel tatu. Kevin lioče pr^an naz2^. Bitka se razplamti v pravo vojno. KAJ ŽENSKE LJUBIJO romantična komedija Sobota, 29. 12., ob 18.30 SNIF drama Sobota, 29.12., ob 21.00 GRINCH komedija (Otroška matineja) Sobota, 29. 12., ob 16.00 Nedelja, 30. 12., ob 16.00 JE SPLOH LAHKO ŠE SUBŠE odbita komediia Petek, 4.1., ob 21.00 PRINCESKIN DNEVNIK družinska komedija Sobota, 5. U ob 19.00 GRINCH komediia (Otroška matineja) Nedelja. 6. 1., ob 16.00 Filmski €lkius LAJF PO LIFU MARLENE drama.125' Ponedetjek. 7.1., ob 19.00 Torek, 8. 1., ob 19.00 Cena vstopnic: redne predstave 700 srr, premiere 800 SIT, drolke matineje 400 SIT. infomiacije in pr^d prodaja vstcpnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol um pred prvo predstavo in dalje. NI rezer-vacii vstopnic! Pooblaščeni pro4aJale< ÍR serviser vozli Hyundai ^ Saloi ntBokilof 13/11? IE H llQItlH f BRloCItiBlI dih i:/171 nT ozil Hyundai ^ Cenjenim strankam in ' ^^s I ovni m partnerjem v ^ im se zahvaljujemo za v^upanje. Želimo yam ^ prijetne božične praznijce ^ ter obilo osebne sreče, zdrat^a in zadovoljstva v novem letu 2002! • od T + l«(no brez poloea, leaslnti n>«n|av4 staro la novoi Rudarski oktet Božično - novoletni koncert Danc&(vpctk;k) bovon»clskj dvorani clHsl>cnc »)le rmn» Koruna Koûljske^a Velenje božíDnc — novoletni koncert. Organiziral gi( lxi RuJarski ok-!ci. ki gavxi ji Danica Piiccnik. Kol gitttjc botlo nastopile pevke vokaine skoipinc Vila in har-fislkaTina Zcrdin. Koncert bO' do zaceli ob 18. uri. FORI™ Poslovni sistem Fori Prešernova cesta 1A, 3320 Velente Tel.: 03 898 47 00, Faks: 03 898 47 25 www.forisi VMm poslovnim In obtenom vprlN^otem letu 2002! TRGOVINA *vd 18 prodaja elektrostrojne opreme za rudarstvo in indusitijo, avtomatizacija, export/import McrccHcs i , l^nZ HOMĐA 'prodaja In servis vozil ® 'trgovina z modnimi oblačili FFFoRiFâSHON PROIZVODNJA 'izdelava Izdelkov iz ptočevlr>e. narjaveče ploćevine.plastičnih mas, žice In cevi za Industrijo In iiroko potrošnjo INVESTICIJSKO POSREDNIŠTVO Nogometu/ klub Šmartno ob Pakl Silvestrovanje na prostem Tudi letos sc bodo lahko občani obCme Smariroob Pa-ki. iijenc bližnje in širSc okolice poskwiU od slarcga kla in nazdravili nwcmu na sitvcslR">-vanju na prostem. Organizjt-lor let(^}snjcga bo Nogomolni klub £ra Šmartno. Nu prostoru pri SmHr^kcm )i»silskc*ni domit^H IxKJoza^'Jt «h2l-tili-Dog;i}anjc bodomeO drugim pc^pcslrili s prebira-npm občinsko kronike, govorom iupana ter ognjemeuim. Za vedro razpn^loženjc b(^do p 18.00, tio v cerkvi sv. Marijv v Slartfin \«knjii lH)2ični koncerl pev&keusi Awra »Vre»« i/ Prevalj. ki vlna naCrXav, dobre volje in Ijubcmi. Se nisi mc dobro naučila pisati, ljubili,živeti intrpeli. že si morala umreti. Prehitro minilo jc Tvoje življenje, otroštvo v mladost, mladost v btilezen, bolezen v smrt. ki me je ranila, kosi me zapustila. Hči Sffrtja, moz Emil ter vnuka Igor in Darja. v boju za naj osebnost na obmocJUf kjer beremo Naš čas, samo še dva kandidata Dr. Franc Žerdin : Jože Pribožič V pon&detjek, 24. decembra, tik pred zaključkom zadnje stevitke Našega časa, smo točno ob 10. uri odpril predat ped vhodom v naše prostore, iz njih po* brali vse kupone, ki so prišli do takrat, pregleda-li posto in tudi iz nje po» brati vse, kar Je prišlo in prešteti, 'là tcilcH sle gtastjvsli taki>le: ks, f BoliiSijtcc Ićv pc")lisica je prvjcl 48 glawîv [fko-paj 3n7), INîtcr dr. med. in Jona«uw milij(inar (i5cvcJiu^ ga ni nili^c ugnal!!! ), pď 29 glâ-síw (skupaj 252), Začenja se odločilni dvoboj Spel Mu i/pad'dld dva. ki dtibro drsala vvsCa.s »zbora naj osebnosti Ida 2001 iia nJoOju. kjer beremo Nal ias: Sutw/. Polťs.dr. nivd.. ki ga imate radi bi IVicr La/nr, dr. med., in milijonar, kt gu ol>ijenili imen jiaobnu>Cju. siopila v novo obd 10. ure. dani v predal pred vho-Jt>m v Uredniško NaScga Časa in ki bt^do v ponedeljek, do te ure, prispeli s poítol Vaša btîjazcn A. M., da nc biv mo upnSlcvali v}»eh kupontw, je otiveči Pr.'ivil« si*) jasna. Razglasitev na silvestrovanju Kdo bo naj osebnost, bohle zvedeli na velikem silveslrova-nju na '11 tove m irgu v Velenju, natanki) ob 2.^.4t>l Nagrajenca tega tedna: Enodnevnosmučarsk(^ karto za Ciolte po ptïSii prejela Vida Part. ShKina 26. .^327 Šmartno oh Viiki: Ixin za pranje avtomobila avtopralnice JevSnik, pa ho korijitil Urban Ukane, Bele Vode 25, 3325 Crlavna nagrada, suiilni stroj Cîorenja, pa^ čaka na nekoga izmed vai, Pri žrebu Inmio v >«in U'>lKn<' dali vse. ki sie so-delovali, pa nuj ste glasovali za liste, ki «1 prvi i/padli, ali za le, ki so vztrajali do konca. I' .^'-^v k v ■ř ri m Za zaključek akcije skupaj na eni stiki: Jože Pribožić In dr franc Žerdin. Le o će m Je teMa beseda? Če »sčvekamo», po naše pa drugače bfii nt moglo, je bilo takote: menita se, kdo bo na sitvestrovo na Titovem trgu glavni, cerkveni zbor ali radarska godba. Obeležili dan samostojnosti In predstavili almanah 2002 Enotni in povezani bomo premagali vse ovire VLLENJIi;, l9.decemJ)ra .V veliki dvorani (rla.sbene ivole Frana Ki^runa KowlJskcKa Je bi (h osrcnim so pripmvi« li otroški ])evski /bor pitá vodstvom pevuvodkinje Manje Cošnik Vovk« Cvodalni orkester pod v4>dstv<»m diri^ciilkc Vite . V mestni občini Velenje, kjcrživi- Namesto novoletnih sprejemov darila socialno ogroženim. Ček je predstavnikoma RK Jožetu Medvedu in Darinki Her» man izročil župan Srećko Meh. mo ljudje različnih nacionalnih pripadnosti, znamo biti strpni drug do drugega. spoSlujemo delo in sposobnosti ljudi ter ohranjamo tankočuten odnos do socialniii in drugUi razlik." je dejal i^pan Srečko Meh in se ozrl v iztekajoče leto. "Dobro je bilo po njegovem. Družbe ohranjajo dobre gaspiidarske kazalnike in teíinolo§ko posodabljajo proizv<'>dnjo. Ekološko smo sanirali vse vcčje onesnaževalce, nadaljujejDo izgradnjo kanalizacijskih kolektorjev, centralno čistilno napravo bomo sofinancirali s sredstvi evropske skupnosti, gradimo stanovanja in sprejemamo potrebne prostor.ske, planske in izvedbene projekte, Pripravljamoob-novo kulturnega doma, bazena Program so popestri// mladi pevci ... /^adili smo mwih slano-vanj in rešiliSO stanovanjskih problemov/' je bil zadovoljen Srečko Meh. Poudaril je tudi, da smo v mesini občini Velenje vedno ohranjali tenkočuten posluh do listih, ki so pomoči potrebni, so socialno ogroženi in živijc^ na robu preživetja. Tem druî^inam so nantenili del srciîstev, ki so jih prejšnja leia porabili zancwolcl-ne sprejeme. Zbrauim jc zaželel, da bi jim bili dnevi v novem letu 2flti2 naklonjeni in prijazni. Že develi almjmali občin Velenje, &>i>tanj in Smarinoob Pakl. je predstavil direktor našega podjetja in obenem glavni urednik almanaha Ho ris Zako.sck. Med drugim je dejal:" Odsev resjiičnt'islijepoi. ki smojopre-hodilLTapol, la nizkamenčk^w je vsebina sanj na^u nstL tudi v čereh sodobnega sveta sebi poi.skaii prave življenjske jiri-loži3osti,ob tem pa ohraniti do-slojansrvo in M>Udamosl in tlru-ge lepe vrednote in ideale. In prav ta povezanost, usodna in želena naj nam lx) temelj na katerem bomo gradili svoj prihodnji, Se srečnejši dan." Na slovesnosti je i/jočil župan Srečko Meh. ček za 5tlO.UOO tolarjev predslavnikoniaobmt>čnc Godalni orkester glasbene šole organizacije RK Darinki IJer-□}an in Jožetu Meds edu. ki so ga namesto novoletnih sprejemov namenili za obdaritve socialno ogroženim občaiiom. ■ mz, vo$