GOSPODARIM US:			
\ LIST IZHAJA VSAK MESEC EHKRflT .\ 		 NAROČNINA: 	 Za celo leto	12 lir j g, Za pol leta	 6 ., Posamezna številka 1 liro. . *. 			I .TO 1. 1922 ST. 9 . 10. eplember-November	UPRAVNIŠTVO IN UREDNIŠTVO /. V GORICI /. CORSO GIUSEPPE VERDI ŠT. 32 * * V Rokopisi se ne vra£ajo. .\	
Vsebina.
Zadružni spomini — Dr. VI. Orel: O agrarni operaciji — Zivinozdravnik 1. Gerhic: Kuge goveje živine v Rusiji — Alojzij Bajec: Knjigovodski te* čaj — Dr. K. Sfiligoj: O tuberkulozi — Vzroki ne* pk)dnosti goveje živine :— Čebelarstvo — Zadruž* ništvo — Gospodarstvo — Razno.
Izdaja »Zadružna zveza« v Gorici.
Tisk. »Narodne tiskarne« v Gorioi.
Urednik Polde Kemperle.
LISTNICA.UREDNIŠTVA IN UPRAVNIŠTVA.
Dan na dan prejemamo reklamacije radi lista. Zelo nam je to neprijetno. Tudi nam je žal, da so bile razmere takšne, da je naš list toliko časa iz* ostal. Na drugi strani smo se ravno iz ogorčenih in Mcvilnih reklamacij prepričali, da si je »Gospo« darski list« v tako kratkem času pridobil splošno priljubljenost. Naročniki naj nam še takrat odpu« ste tudi nam neljubo zakasnelost in obljubujemo, da se kaj takega ne pripeti več, seve kolikor je v naši moči.	*
Objave Zadružne Zveze v Gorici, Corso Verdi 32/1.
Otvori se podpisovanje za modro galico, žveplo, superfosfat, kali m soliter do 1. januarja 1923.
Tomaževe žlindre je goriška Zadružna zveza raznim zadrugam letos že 30 vagonov oddala. Skladišče je sedaj popolnoma prazno. V kratkem pride nova pošijatev.
Konsumne zadruge opozarjamo, da prevzamemo prednaročila za riž. Cene brezobvezno: Camoli-no 1*85—2'02 L., Olace 1’90—2’07 L, Mezzagrana 1 '33—1'38 L; Risina bianca PIO—1’ 15 L. Naročimo blago le, ako se nabere naročil vsaj za en vagon. Cim več naročil prejmemo, tem nižje bodo cene.
Kalijevo sol premalo upoštevajo naši kmetovalci! Cene bi bile za 50/52% L 71’50, 40/42% L 55—, 30% L 40’50, prosto ix»staja Gorica. Sprejmemo podpisovanje na to velepotrebno gnojilo, kakor zgoraj.
Superfosfat za spomladansko gnojenje 15/17% q L 34'—;-kdor naroči vsaj 1 vagon, prejme blago po najugodnejših cenah na katerokoli postajo. Naročila na manjše množine prevzamemo le i>od pogo-
i
jem. da jih izvršimo, ako se nabere takih naročil vsaj za en vagon.
Zadruge naj prav gotovo naberejo prednaročila na gori imenovane predmete do 1. januarja. Cim prej imamo naročilo v rokah, tem lažje se pogajamo z dobavitelji.
Vsa morebitna pojasnila dobite v pisarni Zadružne zveze v Gorici, Corso Verdi 32/1.
Tiskovine v zalogi Zadružne zveze:
Blagajniški dnevniki, 100 listov, po . . .	L	35 —
Blagajniški dnevniki, 200 listov, po . . .	«	50,—
1) Prejemki 200 listov		X	70 —
2) Izdatki 200 listov	,	»	70.—
Blagajn^Skd raizddniki zadirug ....	))	50,-
» » (posamezni pole) 		»	—.50
Hranilne knjige — 200 strani . . . .	«	75 —
Posojilne knjige, 300 strani, po ... .	«	85.—
Imeniki zadružnkkov . . . . . .	»	20.—
Knjige deležev			
Salda ikonti		»	40. -
Nakaipno-prodajne knjige 		y>	40.—r
Blag. skontri 		»	40.—
Prejemne knjige mlaka		»	30.—
Strace 	:			40—
Knjige tekočih računov		»	15.—
Knjige pristopnic, 400 listov		L 30 —	
200 » ...	»	20,—
» » 100 »		»	15.—
Hranilne knjižice, 1 izvod po ....		2 —
Zadružne » 1 » -> . . .	)>	2,—
Izpiski hranilnih vilog 1 izvod po . . .	»	—.20
Izpiski hranilnih vlog 1, izvod po . . .		—.40
Zadolžnice, a) proti /poroštvu ...	»	-.50
b) proti vkujižbi ....	P	—.50
Računski zaključki: a) za denarne zadr	))	—.30
b) za blagone »	»	—.30
Potrdila za dvignene hranilne vi. . . .	»	.08
Opomini, izvod no . . 			»	—.10
Obrestne tablice, vseh vrst. izvod po . .	«	1 —
Izkazi za neix>sredne pristojbine ....	«	-.30
Priseljevanje v Ameriko pada. Priseljevanje od začetka fiskalnega leta, t. j. od 1. julija se vrši v mnogo večjem minu in redu brez onega strašnega navala, ki je lani ob istem času povzročal toliko sit* nosti priseljeniškim oblastim in trpljenja prseljcn-cem, ki so prihajali čez kvoto. Jugoslovanska me* sečna kvota je bila v začetnih mesecih lanskega fiskalnega leta vedno izčrpana mnogo pred kon* cem meseca, dostikrat celo v prvem tednu. Vsak, 'kdor je potoval v Združene države,‘je bil v bojaz* ni, da bo morda mesečna kvota izpolnjena, predno njegov parnik priplove v. nevvorško luko. Letos je v tem pogledu vse bolje, in to radi tega, ker ame* riški konzuli, jugoslovenska vlada sama omejuje
izdavanje izumov oziroma potnih listov na kvoto, ki je določena za priseljevanje iz Jugoslavije v Združene Države. Ista stroga kontrola se vrši tudi v Italiji. Mesečna kvota za Jugoslavijo znaša 1285; toliko priseljencev sme kvečjemu priti vsak mesec iz Jugoslavije, dokler se ne izpolni letna kvota 6426.
V	mesecu juliju pa je prišlo le 860 priseljencev iz Jugoslavije, torej precej manj kot jih kvota pripu* šča. Od 1. avgusta pa do 28. avgusta jc bil dovo* ljen vstop 1100 priseljencev iz Jugoslavije. Italija, ki ima mesečno kvoto od 8411, je v mesecu juliju poslala sem le 7911 in od 1. do 26. avgusta 7518 pri* seljcncev, torej tudi pod kvoto.
m
Hotel in restavracija
„Pri Zlatem Jelenu"
v GORICI nasproti ,.Škofiji
se priporoča za obilen obisk.
Postrežba vedno točna.
tt
Dobe se mrzle in gorke jedi, ter domača vipavska, briška in kraška vina. a*r Vedno sveže pivo!
Snažne sobe vedno na razpolago. ..
A. Vida.
Kostolomnica (suhaž) pri kravah.
Prah za krave ES9 BOVIN GZS
Preizkušeni prah proti kostolomnici (sušcu), za uzbujurrje teka, za pobolšanje mleka i. t.	d. Ako pridenemo	ta prah vsak dan	pri napajanju ostanejo krave bolj	zdrave
in se jih v	splošnem obvaruje mnogih bolezni, ki	bi se utegnile pojaviti vsled slabe prehrane.
Pri	vsakem napoju se	prida 1—2 žlici	praha. Dobi se v lekarni Dr.	Stan-
£era V L©vrani (Istra).	Zavoj 1 kg stane	G lir! 4 x/a kg po pošli -to lir.
JOSIP KERŠEVANI, mehanik in puškar v Gorici, Stolni trg 9
t naznanja si. občinstvu da mu je na novo došla velika množina blaga iz svetovno znanih tovaren. Novo došlo blago prodajam po jako znižanih cenah Na pr. šivalne stroje Orig. Mundlos, Pfaff, Gritzner. Adler, Neuman, Afrana in Winselmann. Posebno opozarjam cenj. šivilje in neveste na strokovni poduk za umetno vezanje in krpanje, katerega dajam brezplačno. Dvokolesa : Orig- Puch, Orig. Stiria. Orig Start, Waffenrad. Regent, Kosmos, Helical in mala motorna kolesa. Velika izbira pušk, samokresov, patron, dinamitnih patron, smodnik za raztreljevanje kamnov n za lovce, ter potrebščine za zgoraj omenjene premete.
Lastna delavnica in popravljalnica Stolni trg. štev 3.
Z jamstvom prodajam šivalne stroje, dvokolesa in puške tudi na mesečne obroke Za točno, solidno postrežbo in konkurenčno ceno jamči
JOSIP KERŠEVANI mehanik in puSkar.
	GOSPODARSKI USI					
\ LIST IZHAJA NAS Za celo leto . Za pol leta . ’. Posamezn		/SAK MESEC ENK * -fi 0 ČN1 N A; a številka 1 lire	RAT .'. 12 lir ~ 6 „ .	LETO 1. 1922 ŠT. 9 * 10. September- November	UPRAVNIŠTV0 IH UREDNIŠTVO .-. V GORICI — CORSO GIUSEPPE VERDI ŠT. 32 sjc /. .'. Rokopisi se ne vračajo. .’. .%	
Zadružni spomini.
Čez "par mesecev bo 34 let od kar sem od po* družnice domov grede došel kmečko mamko, ki je nekako zamišljena in vidno potrta tolkla po slabi poti k fari.
Kaj ste tako potrta? Kam greste?
Imam čudno pot pred sabo. Grem seno pro*
dat.
Kaj sedaj že prodat, ko je komaj rasti začelo? Bilo je v začetku maja. Ne morem počakati jeseni. Hranilnica nam s tožbo žuga, in davke moramo plačati, drugače je rubežen, smo lahko ob vse.
Kako visoko boste pa sedaj oddali seno?
Ne vem natanko. Pravijo da plačujejo stot po 45, 50 in 55 krajcarjev. Ali na jesen bo gotovo čez goldinar.
Vidite koliko ste na zgubi?
O prav dobro vem in mož je tudi doma*že preračunil, a pomagati se ne da.
Koliko pa potrebujete? — Za 50 gld. bom pro* sila, stem bova z možem že shajala.
Pojdite zmano, vama bom jaz posodil.
Oh, ali ste res tako dobri? Vskipi žena vsa vesela.
Dal sem ji 50 gld. in naročil, naj seno proda-sta na jesen, kadar bode najugodnejša prilika.
Dva meseca pozneje sem bil prestavljen. Žena pride vsa v skrbeli z objokanimi očmi vprašat, kaj bode sedaj.
Vi denar potrebujete za selitev, a midva z mo> žem ga ne moreva kje dobiti?
Potolažim ženo, da se bom že še preselil brez posojenih 50 gld., naj mi jih kar po pošti pošljeta na moje novo mesto, ko bosta že bolj v pozni je* seni seno prodala.
Koncem novembra pridem domov iz šole, pa mi prideta moja dolžnika mož in žena vesela na* sproti.
Kaj je pa vaju tako daleč prineslo, sem vprašal — na posojilo sem bil že pozabil.
Dolg sva prišla plačat, odgovori mož in pokhu da na mizo bankovce. Prodala sva seno po 1 gld. 20 kr. To je vaših 50 gld. in tu za obresti 70 gld.
Posojenih 50 gl. spravim, onih 70 gld. za kolb kor sta več prodala seno odrinem, z opazko, da sem jima takrat le pomagal iz zadrege, ne pa po« sodil na obresti, ali celo dal na seno.
Mož ves vesel vskipi: Gospod ali bova delila? Vsak polovico?
Rekel sem Vam, da teh 70 gl. ne maram in to je menda zadosti. Mož sem bil že pri vojakih, ali sedaj kot župnik ne bom mož beseda?
Tedaj pa je nastal prizor, katerega ne bi po? zabil naj bi tudi še 100 let živel. — Mož — osušena kraška grča — se je začel tresti in tako krčevito jokati, da celo otrok ni zmožen kaj tacega, njego* va žena pa poklekne, ovije roke okoli mojih nog in mi poljublja čevlje.
Ko se mož umiri in obriše oči, mi reče: 'Veste kaj ste mi stem storili? Sedaj sem neodvisen, sa= mosvoj gospodar. S temi 70 gl. že sedaj plačam o* bresti v hranilnico, popravim za silo hišico in še bo ostalo za davke. Drugo leto še sam prodam seno, a morda potem rajši kupim ali odredim še eno gos ved, stem bom lahko sam vozil v paru, zagnojil bolj njive in travnike in si tako pomagal do boljšega stanja. Do sedaj tega nisem mogel, ker sem moral že v spomladi prodati seno, da sem za silo rešil ses be in družino pri malem svojem posestvu.
Sedaj je tam hranilnica in posojilnica. Naj se zgodi enak slučaj, kakor je gori opisan. Mož dos bi soseda za poroka, gresta v posojilnico in dobi 100 lir posojila na poroštvo.
Za pol leta obresti bi znašali .2 L. 50. vse drugo: kolek pristopnica, upravni prispevek še. 2 1. 50. Toraj mož plača le 5 Lir in je vsemu zadostil. Ni se mu treba nikjer klanjati, ne v strahu biti pred upnikom. V mojem slučaju je pa mož zgubil 140 Lir.
To je pač očividen dokaz, kako potrebne so hranilnice, in zakaj jih je posebno duhovščina na Kranjskem vpeljala.
*	* *
Drugi dogodek. Moj sosed, župnik bližnje fare, mi prilično toži: Kaj neki je nastalo pri meni, da
mi nekterii možje iz vasi ne hodijo več popoldne v cerkev? Bili so verni in vzorni, njih otroci so v šoli pazljivi in doma se ne samo iz katekizma uče, tem* več jih tudi dobro vzgajajo. Zdaj pa zapazim pri nekterih posestnikih, da se cerkvi odtegujejo. Si li ti morda kaj slišal, ali sem jaz tako opešal in za* nemaril dolžnosti, da gre stvar navzdol?
Moj sosed je že zdavnaj umrl, a bil je velik ta= lent, poleg tega še priden in vesten. Bodi dovolj povedano, če omenim, da je maturiral z odliko in so mu takoj po končani 8. šoli ponujali suplenturo na gimnaziji. Poučeval bi zgodovino in privatno študiral, da na univerzi napravi izpite. Šel je rajši v semenišče, govoril več jezikov, bil izboren govor? nik, v peresu pa tak bojevnik, da si je dal okr. glavar njegovo vlogo prepisati, da jo je hranil kot vzor rekursa.
Odgovoril sem mu, da pač ne vem. iz kakega vzroka mu gospodarji izostajajo od krščanskega pouka ob nedeljah ponoldne, a najbolje bode zve* del, če kakega prilično kar naravnost vpraša.
Par tednov pozneje mi pride ves presenečen naznanit, da ie zvedel, zakaj se nekateri odtegujejo božii slnžbi. Pomisli, kaj se godi: Vprašal sem na poliu tpžaka. ki je v vinogradu kopal, kako to. dn tnVn nriden delavec m v dušnem oziru pornič šča. Tn kaj mi odgovori? Gospod župnik, če grem k Vam h krščanskemu nauku me preveč stane. Zadniič ko sem bil. sem plačal ravno en goldinar. Kako li, meni kaj plačaš zato? Saj še cerkovnik popoldne v pušico ne nohira!
Vam ne. to ie gotovo, pač pa svojemu upniku. Dolžan sem še 500 gld. na svojem posestvu znane* mu posojevalcu. Tn nrd'* v cerkev, a gre nrvi iz cerlrve in lovi na pokopališču z očmi one. ki so mu kai dolžni. Tako me ie zadniič na tihem k sebT poklical in rekel, ali ne bom dal za pol litra vina. sedaj ko ie tako vroče in imamo dosti prostega časa?
Da gfl ohranim naklonjenega in mi dolga ne odpove, al’ s tožbo ne žuga, sem se udal. Za dva pivca je bilo pol litra nremalo in krčmar ie rekel, da ima okusnega prekajenega mesa. pa beli kruh Moi tovariš ie rekel: Le na mizo, kar nremoreš. Tn tako sem plačal ravno en goldinar. Liter vina 40, m^so 50 in kruh 10 kr. A preden iaz zaslužim en goldinar moram 2 dneva delat’ nri sosedu. — To je bilo pred 30 leti. ko ie bilo 50 kr. stalne dnine. — Zato moram ostati ob nedeliah doma, a Bog mi je r»n’ča kako bi rad šel v cerkev že radi sebe in v zgled svoiim otrokom.
Moj sosed mi je rekel: Glej kako mi potrebu* jemo zavoda, da ljudi oslobodi, da jih ne samo te* lesno okrepčamo, temveč tudi dušno rešimo. Poskrbelo se je v par letih, da so se ljudje rešili pijav* ke, ki je žalostna tožila: tista kasa tam doli, nas bo vse na beraško palico pripravila.
*	* *
Prišel je v pisarno mož, ki me je vprašal, ali ima cerkev kaj denarja, da bi njemu posodila. Ni bilo takrat nič na razpolago, a vprašal sem ga čemu ga potrebuje.
Mož mi toži, da je 200 gld. dolžan trgovcu, da sicer plača le po 6 od sto, a mora samo v njegovi trgovini kupovati in tam mora čakati, da pride zad<= nji na vrsto. Dobi pa tudi tako blago, ki ga trgovec drugim ne more oddati. To ga boli in peče. Mož je bil telesno velikan, visoko v hribih doma, človek bi mislil, da nima kaj rahločutnega srca. A mož mi je tako milo tožil, da sem ž njim čutil, kako ga peče ta odvisnost. Žalibog mu takrat nisem mogel pomagati.
Taki zgledi so morali biti tudi drugod, ker dru* gače bi se ne bilo ljudstvo v toliki meri oklenilo raznih zadrug. Tu se je čutil svobodnega, da je v svojih potrebah z enakomislečimi sam odločeval.
Res je treba pri takih gospodarskih društvih veliko obzirnosti, znanja in previdnosti, a koliko stanovskega ponosa in gospodarske neodvisnosti zbu-de. opazujemo na našem narodu zadnja leta.
Moji pevci so mi zatožili priletnega tovariša da je kapitalist in odrtnik, ki posojuje na 20% o-brestv Zatoženi se je v družbi zagovarjal, da ni vse res kar govore in d*i dejanskih razmer ne poznajo. Prišel je pa pozneje v župnišče in mi to le razkril: Zadnjič so me tovariši tožili, da ljudi derem in da sem bogataš. Da me ne boste napak sodili, vam resnico povem. Bogataš ne morem biti. saj sem le pri* prost delavec, imam malo hišico in poleg vrtička par niivie. Če sem si pa par stotakov prihranil za stara leta, menda ne bo napačno. Denarja ne morem doma imeti, v mesto iti in naložiti v hranilnico se ne splača. Zato rajši domačimi posodim, če je v zadregi. Godi se pa tako-le. Prišel je kmet iz bližnje vasi in me prosil, naj mu posodim 100 gld. Res sem mu jih takoj dal. On prešteje še enkrat in zelo počasi denar, potem mi potisne na mizo 20 gld. nazaj, češ te naj bodo za obresti kar naprej, da ne bo kakih sitnosti. Jaz sem spravil, saj je mož prostovoljno toliko dal. Čez 14 dni je zopet prišel k meni s prošnjo naj mu še 100 gld. posodim ker jih nujno potrebuje, drugače ima veliko škodo. Ker je mož zanesljiv, sem mu takoj dal novih 100 gld. posojila in on mi je zopet kar naprej plačal obresti v znesku 20 gld. Kaj ne, radi tega še nisem odrtnik, jaz nisem tirjal, le spravil sem, kar mi je oni radodarno ponudil. Kako mi je mož hvaležen! Čujte le! — V februarju kokoši pre= nesejo in njegova žena je prinesla kakih 20 jajc v dar kot sveže nepreležano blago. Se ve, da je bila moja žena tega vesela in se ji zahvalila. V maju je zopet prinesla svežega masla, je novina. je rekla in prav vžitno. No vidite, takrat nam svinjska mast žaltava postane in mala sprememba prav dobro stri. Saj ste sami rekli, da so se Izraelci še celo ma> ne naveličali in za spremembo so bili s česnjem in čebuljo zadovoljni. In jaz naj bi \jgovarjal proti
sirovem maslu? — Ko je grozdje dozorelo, so se	držal. Rekli so: za to kar ste nam	dobrega storili! —
nas tudi spomnili in na jesen, ko so klali, so nam	Kaj ne. ko bi take dari odklonil,	bi jih gotovo raz-
tudi poslali jetrnih, krvavih in mesenih klobas, pa	žalil. Meni je pa vse le prav prišlo, a radi tega ni=
nekaj hrbta, kterega se je za 4 prste debel Špeh	sem ne kapitalist ne odrtnik.
O agrarni operaciji.
Kalkor pozna staro južno slovainsiko pravo institucijo Zadruge lin ureja razmerje članov teh zadrug med seboj, tako uvršča staro nemško pravo med svolje bistvene inštitucije občinsko zemljišče (gmajna, Gmaina, amende) 4. j. ona zemljišča, katerih užitek je pripadal članom esne obaime, a<li pa gotovim razredom.
Vsaka občina je imela običajno svojo »gmajno«; tupatam je tudi več občin imelo eno občinsko zemljišče. Začetkom so bflii vsi Občinarji člani zadruge. in so imeli pravico užitka z ematkimi deli. V srednjem veku se je pa strnil pojm krajevne občine z onim cfočinskih deležnikov, ker so v občinah bivali ljudje, kateri niso imeli pravice užitka na občinskem posestvu. Bilo je v občini dvoje vrst Občinarjev, onih s polnim in onih s nepopolnim pravom.
Po dobi reformacije so se te razmere spremenile in občinska uprava se je ločila od uprave ob= činskega slkupnega posestva, katero poslednje le zadobilo obl:ko nekake agrarne zadruge. Pravno razmerje teh občinskih zemljišč je bilo 'raz/lično pojmovano. Nekod so smatrali to> pravo kot užitne pravice (jura in re aliena) drugod kod služnostne pravice in zopet kot solastninske pravice.
V	občinskem redu za goriško deželo, ki datira iz leta 1864, se nahaja o skupnih občinskih posest:h le malo določb. Vprašanje je ositalo odprto, 'koliikor ni v par. 63 iin 70 imenovanega občinskega reda določeno, kake pravice in bremena imajo deležniki občinskih posestev. V splošnem imamo določbe, ki deloma urejajo skupne posestne in užitne pravice uvrščene le v cesarskem patentu z dne 5. julija 1833 D. Z. štev. 130. Toda te določbe so le sporadično nasejane in niiso mogle izčrpati 'tega talko raznovrstnega predmeta wi so ie poiveoavale zmoto, glede regulacije skupnih zemljišč. Šele leto 1883 nam je prineslo zakon o razdelitvi skupnih zemljišč in ureditvi skupnih pravic do uporabe iin uprave, ter zakon o zložbi poljedelskih zemljišč.
Zakoni z dne 7. junija 1883. so takozvan: okvirni zakoni ter so imele posamezne dežele bivše avstro-ogerske monarhije izvesti ta zakon s posebnimi deželnimi zakoni v okvirju tega državnega zakona.
Potreba tega zakona se je čutila zelo, ker je bilo vsled pomanjkan ja tozadevnih določil uprav' nim sodnim oblastem težko urejevati razmenje
skupnih zemjišč posebno po uvedbi zemljiške knjige. Pojedine občine so si te pravice defacto vže razdelile in treba je bilo de zakona, da pridejo te pravice iz skupnosti v zasebno last.
Velika nesigurnost je nastala pri teh deležih glede simgularnega in universalnega nasledstva. Evidenco o upravičenosti do občinskega deleža so vodile lobčine in pri enostavnosti manipulacij pri posameznih županstvih, je bilo mogoče, da iso se vršile pri smrti tega ali onega deležnika napake ali nerednosti.
Tako so prišli na svetlo različni sklepi pod katerimi pogoji se dovoli pravica do občinskih deležev. In na podlagi takega konfuznega sklepa, naj pristojna oblast potrdi, ali je dotični upravičenec ali ne. Vsaka odtujitev bodisi odplatnim potom ali ne-odplatnim, se je izvršiila s prepisom od ene stranke na ime druge stranke.
Da se pri takem manipuliranju vršijo krivice eni ali drugi stranki, je jasno. V naši pokrajini ima večina občin svoja občinska zemljišča. Omenjam gozdne skupnosti v Kanalskem Okraju ter na Notranjskem, omenjam skupnosti pašnikov na Krasu, omenjam užitne in posestne pravice vinogradnikov na vže de facto razdeljemih vinogradih ter skupnosti planin v Tolminskih hribih.
Raziliika med Notranjskim delom in Goriškim naše pokrajine je v tem, da je imela prejšnja Kranjska dežela zakon z dne 2. oktobra, 1887 dž. štv. 2.
10.	1888, ki je urejevali razdelitev slkupnih zemljišč ter so agrarne operacije v tej deželi imele potemtakem mnogo prej svoje postave, kot na Goriškem, kjer je bil izdan deželni zakon o delitvi sk/upnih zemljišč o ureditvi pravic do njih uživanja in oskrbo-vanja šele dne 21. marca 1913, ter so izvršitev tega zakon^ postavljene oblasti začele poslovati, ko je izbruhnila vojna. V Notranjskem delu naše pokrajine pa so agrarne operacije tako napredovale, da je več zadev prišlo že do zaključka agrarnega postopanja ter bi se imeli razdelilni načrti le še zemljeknjižno izvesti.
Okvirni zakoni, ki sem jih gori navedel, ter z njimi deželni zakoni, ki bi se morali v vsaki deželi izdati, vsebujejo določbe o zasebno pravnem razmerju o postavitvi in pristojnosti oblasti agrarnih operacij in o troških tega postopanja.
Posebno je tudi omeniti, da (kar se tiče delitve in zložbe zemljišč) je skupnost navezana na sklep ve-
čine, ter je ta sklep merodajen tudi za manjšino. Bolj kot okvirni zakon nas zanimajo deželni zakoni in sicer v prvi vrsti o delitvi skupnih zemljišč. Vprašanje delitve je aktuelno radi tega, ker so se po večini delitve izvršile dogovorno de facto, dočim je še daleč do prave ureditve in izvršitve tega vprašanja.
Vsaka delitev zemljišč se vrši na podlagi razprave. Pri razpravi imajo vsi deležniki glas ter se glede delitve upošteva večinsko mnenje. Razprave se vršijo večinoma na licu mesta, kamor se pritegnejo tudi izvedenci.
Agrarno postopanje se uvede na predlog (za-prosbo strank) ter je treba zato najmanj XA vseli upravičencev. Ako predlaga to občina, je treba sklepa starešinstva. Tudi deželni odbor vloži lahko tozadevni predlog. Uradno se vrši delitev le v po* sebnih izrecno določenih slučajih. Delitveni načrt se napravi na podlagi obhodne komisije s pomočjo mejnih odkazovalcev. Na podlagi poizvedb sestavi krajevni komisar seznam neposrednih udeležencev, to je onih udeležencev, ki imajo pravico do direktnega deleža in v razliko s posrednimi, to je onimi, ki imajo vknjižene pravice na breme skupnih zemljišč. Ta imenik mora biti razgrnjen v vpogled, določeno dobo, ter so dopustni ugovori proti popolnosti istega. Ko se pri delitvi določajo deleži, mora kr. komisar gledati, da doseže dogovor. Ako ni mogoče doseči dogovora, velja za občino 10 (deseti) del skupnega zemljišča kot delež. Za ostale udeležnike, se dolo* ča na podlagi listin, ali poizvedb, ali na podlagi dejanske rabe užitnih pravic v prejšnji dobi.
Delitveni načrt obsega tudi cenitev zemljišč in eventuelno na nj'h bremenečih pravic, natančen popis posesti in upravnih razmer. Vrednost zemljišč določijo izvedenci. Delitveni načrt mora biti razgrnjen skozi 14 dni ter se tudi zaklini na licu mesta meja dotičnega zemljišča, eventuelno mora krajevni komisar ta načrt pojasniti udeležnikom na licu mesta.
Pri delitvah gozdnih zemljišč se mora sestaviti tudi gospodarski načrt in gospodarski red za dotični gozd. Pri delitvah planinskih in pašnih skupnosti so potrebne tudi posebne določbe, ki se sprejmejo v delitveni in ureditveni načrt. Važno je, da se vrše pri inštituciji, pri agrarni operaciji, vsa uradovanja v iz-gotovitev načrtov komisijskih obhodov in tako da* Ije na državne stroške.
Iz goreniih precej zgoščeno sestavljenih glavnih točk agrarnega postonania se vidi, da je to postopanja velike važnosti, ker prihrani strankam ogromne stroške posameznih delitvenih pogodb, in načrtov in ureja na praktični podlagi s hipnimi koraki lastninska in druga prava glede skupnih zemljišč.
Pod bivšim režimom je bil postavljen za no* tranjski del že mnogo let krajevni agrarni komisar, kakor tudi za goriški del, toda še le leta 1914.
Tudi na Koroškem, kar ga je pod deželno upravo Goriško, so agrarne oblasti že delovale mnogo časa pred Izbruhom zvetovne vojne.
Praktičnih uspehov agrarnih operacij ni bilo na Goriškem, ker je kmalu na to izbruhnila svetovna vojska. Drugače je to ra Notranjskem, kjer je večina cperatov izdelanih ter čakajo akti v Ljubljani pogodb med obema državama, ki bodo omogočile prehod teh aktov semkaj.
Za enkrat se tuk. Vlada niti zmenila ni za to velevažno institucijo, da bi izmed sposobnih uradnikov postavila krajevnega komisarja za agrarne operacije s potrebnim tehničnim oddelkom. (Spo* sobni uradniki so že tu).
V	tem oziru moramo omeniti, da je občni zbor slovenskih županstev razpravljal o tem vprašanju in sklenil ostro resolucijo, ki jo je prinesel tudi naš list.
Toliko že narejenega dela čaka svojega odrešenika, ako ga dočaka. Prali se gosti nad skoro že dovršenimi akti in naši gozdni odseki, agrarne zadruge, skupnosti še danes nimajo svoje nadzorovalne odnosno izvrševalne oblasti, katera bi njihovim sklepom dala pravokrepnost.
Prišla je vojna, ki ni ukinila kompetence krajevnih komisarjev za agrarne operacije, prišel pa je prevrat, ki sicer ni ukinil predstojnosti agrarnih operacij, pač pa odstranil krajevnega komisarja, tako da čakamo danes na imenovanje novega.
Postopanje počiva, kakor pravimo, in se bode nadaljevalo, kadar bode imenovan nov krajevni komisar.
Da bi bilo postopanje vsled tega dogodka ukinjeno, se ne more reči, ker že uvedenega postopanja, ki je zemljeknjižno zaznamovano, ni mogoče ukiniti vsled vis maior in ni mogoče vseh razglasov tičoče se posameznih faz agrarnega postopanja odpraviti, d ni gače kakor z zakonom, ki stavi izven veljave zakon o agrarnih operacijah.
Napačno bi bilo mnenje, da zakon o agrarnih operacijah nima tu veljave, ker ni krajevnega komisarja, ter da vsled tega ie obravnavati take slučaje, tako, kakor ne bi obstojal zakon o agrarnih operacijah.
To mnenje je napačno že v trditvi sami, ker kr. komisar je le izvršilni organ agrarnega postopanja. Pravilno uvedenje agrarnega postopanja obdrži pa svoj učinek in nadalje tudi brez kr. komisarja, ter je glede teh zemljišč vsaka redna sodna pot izključena. Nastalo bi le vprašanje, kdo stopi na mesto neimenovanega kr. komisarja. Je to paradoksen slučaj, ker imamo zakon in nimamo izvršilnih organov.
Toda ne glede na to nam pomaga sam zakon o delitvi skupnih zemljišč, ki po par. 104, 108 in sledeči predvideva subsidijarno kompetenco politično upravnih oblasti, in moje mnenje je, da se morajo v tem slučaju gozdni odseki, kjer je uvedeni? agrarno postopanje obračati na pristojne politične oblasti, ki bodo uvidevale potrebo povociranja imenovanja krajevnega komisarja.
Najvažnejše določbe tega zakona so sledeče: Ako govorimo o agrarnih operacijah moramo razumeti pod tem pojmom postopanje o delitvi skupnih zemljišč in o ureditvi na nje se nanašajočih skupnih pravic glede vživanja in oskrbovanja v zvezi med seboj, kakor s tem, da se odstopijo deleži skupnega zemjišča v popolno, neodvisno zasebno last ter se to v zemljiški knjigi uvede.
Oblasti, ki so pristojne postopati v agrarnih operacijah so:
Kr. komisarji kot I. stopinje, kot druga instanca deželna komisija in nad temi ministerijalna komisija pri ministerstvu za poljedelstvo.
Vsaka odločitev o sporih, ki nastanejo med deležniki spada pred kr. komisarja ter je sodna pot izključena. Pred rednega sodnika spadajo spori o lastninah ali posestih. To je sporih o tem, ali dotič-no zemljišče spada v last skupnosti, ali tretje osebe.
Od dneva razglasitve v uradnem listu, da je pričelo delovanje kr. komisarja glede zemljišča, ki je
zato določeno, veljajo določila tega zakona o pristojnosti agrarnih oblasti. Od tega dneva je redna sodna pot izključena. (§ 65 deželnega zakona z dne 21. marca 1913.)
Istoglasna določba deželn. zakona za Kranjsko.
Krajevnemu komisarju na strani stoji tehnični oddelek z zemljemerci in inženerji ter njihovi pomočniki. Ko se deli skupno zemljišče, ima vsak deležnik pravico zahtevati delež celotnega zemljišča v razmerju z njegovo pravico. V slučaju nesporazuma določijo izvedenci velikost užitka. Kadar je krajevni komisar naznanil zemljeknjižnemu uradu zemljišče,
o	katerem se je uvedlo delitveno postopanje, ne sme se od tega časa izvršiti nobena vknjižba glede omenjenega zemljišča v zemljiški knjigi. Vse prošnje za vknjižbo naj se pošiljajo kr. komisarju, da izreče sodbo o njih ter izreče, ali je dopustna prošnja za vknjižbo.
Dr. VI. Orel.
Kuge goveje živine v Rusiji.
V mirnem času se je nahajalo stalno ognjišče govejih kug v Perziji in Turčiji. Nevarnost preno* sa teh kug za Rusijo sta bili perzijska in turška meja. Vzorne sanitarno * veterinarne odredbe so v mirnem času zaježevale prenos teh bolezni v notranjost Kusije, dokler ni v 1. 1917 razširila iste bolezni brezglava demobilizacija ruskih armad. Meščanske in rusko * poljska vojna so seveda še pospešile čim večjo razširjenje istih.
Poročila katera prihajajo iz današnje Rusije so mnogokrat netočna in nejasna. Sledeče statisti* ke so povzete po neki berolinski reviji in iz »Ju* goslovenskega Veterinarskega glasnika«:
V primeri z letom 1914 se je število domačih živali v Rusiji močno skrčilo. Profesor Zagrodski ceni število goved v sedanji Rusiji komaj na 25— 30 ®o prejšnjega stanja, število konj komaj na 30— 35 °o prejšnjega stanja. Več kot 2/3 domačih živali je pobrala lakota in kuga. Ovčjereja je po poroči* lih zgoraj omenjenega profesorja docela vničena.
V	ostalih državah katere so bile tudi zapletene v svetovno vojno se je stanje domačih živali po voj* ni že narastlo na prejšnjo višino. Samo Poljska si še ni opomogla, ker tam deloma še razsaja silno morilna nalezljiva bolezen med govejo živino ta* kozvana goveja kuga. (Pestis bovum). Tudi v Ru* siji divja naravnost katastrofalno goveja kuga. Pro fesor Zagrodski meni, da je v Rusiji poginilo v zadnjih letih 3—5 milijonov živine za to boleznijo. Ako pomislimo., da brez vprežne živine, razven kjer so stroji na razpolago, ni mogoče obdelovati
polje, da ostanejo silne pokrajine ravno vsled te* ga neposejane in neobdelane, potem lahko razvi* dimo, da posredujejo tudi te živalske kuge nepo* sredno ono silno tragično umiranje ruskega ljud* stva, katero ostaja na ta način vsled neobdelanih polj brez živeža. Od drugih kug goveje živine silno razsajajo v Rusiji v najširših dimenzijah vranični prisad tamhrax), pljučna kuga goved, garje, pri konjih pa smrkavost (malieus). Konjski materjal rdeče armade je okužen po 50% po tej pogubo* nosni konjski bolezni, konji civilnih prebivalcev pokazujejo statistiko 20*30% okuženih in tako zapisanih poginu. Karakteristično za razširjenost te bolezni je, da je v eni sami bolnici na Krimu umrlo v enem letu nad 400 ljudi, kateri so oboleli okuženi po konjski smrkavosti! Obramba proti tej pogubonosni kugi se je začela organizirati v Rusiji šele v zadnjem času v večjem obsegu. Profesor Rozancov je izdelal poseben načrt v to svrho. Po njegovem načrtu bi se začelo-čiščenje od severo* zahodnih, najmanj okuženih gubernij proti jugo* iztoku. Vse konje posameznih vasi, mest preiščejo državni živinozdravniki. Število vseh živinozdrav* nikov v sovjetski Rusiji znaša okrog 3000, dočim jih je približno 2000 pobrala vojska in revolucija, tako da so Rusi izgubili 2/5 »veterinarskih delav* cev«, kakor se ti sedaj imenujejo. Torej načrt po* bijanja malleusa je ta: vsaka posamezna žival mo* ra biti preiskana po živinozdravniku. Konje, na katerih se najdejo očitni in jasni znaki obolelosti puste takoj pobiti, bolezni sumljive konje izolirajo
v posebnih vojaških formacijah ali na državnih do* menah. Ker primanjkuje razven zdravniškega o* sobja tudi najenostavnejših razkuževalnih sred* stev in drugih zdravil, dvomijo strokovnjaki, da bi se dala v doglednem času iztrebiti ta silno nevarna konjska kuga.
Enako katastrofalen obseg je dosegla v Rusiji tudi goveja kuga. Statistika pravi, da je v Rusiji v zadnjih letih poginilo za to boleznijo 3—5 milijo; nov goveje živine.
Tudi poročila o stanju živinoreje iz delne me* jasice Rusije proti zapadu, to je Poljske, prihajajo poročila o silni gospodarski škodi, katero provzro> ča tej državi goveja kuga. Poljska država je v zad* njih letih izdala že ogromne svote denarja, katere je porabila proti kužnim boleznim govedi. Postaviš la je celo armado sanitetnih delavcev, kateri so šli v boj proti govejim kugam, bodisi da so goved cepili proti tem boleznim, bodisi, da so sumljive in okužene okraje ograničili. Iz Poljske imamo popol* noma zanesljiva poročila o razširjenosti bolezni. Pisec teh vrst ima v rokah poročila jugoslovanskih veterinarjev, katere je vlada poslala Poljski na po* moč v boj proti goveji kugi. Tudi iz Romunije pri* hajajo poročila, da se tam širi goveja kuga. Jugo* slavija je letos meseca maja ustavila za nekaj časa uvoz vseh domačih živali iz Romunije.
V	Rusiji je bila uradno ugotovljena goveja kuga 1. 1919 v 10 gubernijah z 38 distrikti in 727 dvorci, 1. 1920. v 19 gubernijah 789 okraji in 1910 dvorci, 1. 1921. v 18 gubernijah Rusije in Ukrajine. Podatki so seveda več kot pomankljivi. Pogine pa 60—80% goved. Obramba se je začela organizirati šele 1920. V vsaki provinci se je določil direktor
inštruktor ter so se potegnili razen lokalnih tudi obmejni kordoni. Ves jugovzhodni del Rusije in Ukrajine dozdeva se, da je okužen. Ker divja v teh krajih vrhu tega še lakota, je položaj živinoreje obupen.
Koliko stane državo boj proti goveji kugi in kakšne zdravstveno s veterinarne odredbe so po* trebne, razvidimo iz sledečega slučaja:
Leta 1920. se je pojavila goveja kuga v Belgiji. Francoska vlada je takrat ustavila na vseh mejnih progah proti Belgiji 30 km na globoko ves promet. Napravili so v onem delu dežele popis vseh goved, noben živinorejec ni smel nobenega repa prodati ne dokupiti, vsa goveja živina je stala neposredno pod kontrolo zdravstveno * redarstvenih komisij. Celo lov na divjačino je bil prepovedan! Francoska vlada je dala takoj na razpolago poljedeljskemu ministrstvu milijon frankov, s katero svoto naj bi se nabavila takoj za vsak slučaj dovoljna množina zdravilnega cepiva. Na belgijski živinozdravniški visoki šoli v Cureghamu so bili zaposleni razven belgijskih tudi francoski strokovnjaki pri izdelo; vanju seruma, to je cepiva. Delali so se cepilni po* izkusi, kako bi se prišlo tej silno pogubonosni bo* lezni najlažje do živega. Na to visoko šolo so bili poslani v svrho proučevanj tudi strokovnjaki iz Holandske, Jugoslavije, Danske, Italije in Španije.
V	Belgiji se je kmalu posrečilo, da so zatrli te za narodno gospodarstvo tako pogubonosne nepri* like. Upajmo, da se bo v doglednem času tudi rus* kim sanitarnim delavcem s pomočjo drugih držav posrečilo omejiti ono silno gospodarsko škodo rus* kega ljudstva, katere jim provzročajo kužne bo* lezni. —
Živinozdravnik l. Gerbic.
Knjigovodski tečaj.
Poslovni dogodki v mesecu marcu 1922.
2. marec
Dolinar Ivan, krojač v Devinu je vložil kot hranilno vlogo znesek
3. marec
Cimperšek Franc, posestnik v Tr* žiču je vložil kot hran. vlogo znesek .
6.	marec
Novak Ciril, Ivanov, brivec v Tr* žiču je dobil posojilo v znesku . . .
Isti je plačal za 6% obresti posojila
za koleke in stroške..................
Za nakup kolekov smo izdali . .
Abram Josip, pok. Ivana, posest* nik v Tržiču je vložil kot hranilno vlo* go znesek ........................
15.	marec Cimperšek Franc je vložil kot
hranilno vlogo znesek...........................L	800.
Bevk Bogumil je dvignil od svoje hranilne vloge znesek ..*.... L	800.
\
21.	marec
Ogrizek Edvard, Ivanov, mizar v Tržiču je pristopil kot član in vplačal
za 1 delež.................................L	20.
za pristopnino.............................L	2.
za člansko knjižico........................L	1.
29.	marec
Cimperšek Franc je vložil kot
hranilno vlogo znesek.......................L	2000.
Abram Josip je dvignil od svoje hranilne vloge znesek ...... L 1500.
L 4000,—
L 200,—
L 7000,— L 210,— L 58.— L 45,—
L 2800.—
31. marec Pri Zadružni Zvezi v Gorici smo
dvignili na tekoči račun...................L 11000.—
Ogrizek Edvard Ivanov, mizar v Tržiču, je dobil posojilo v znesku . . L 12000.— Isti je plačal za 6% obresti posos
jila ......................................L	360,—
za stroške in koleke..................L	92 —
Za nakup kolekov	smo izdali . . L	76-
Uradniku smo plačali za mesec marec	...........................L	50.--
Poslovni dogodki v mesecu aprilu 1922.
7.	april
Čibej Alojzij je vložil kot hranil*
no vlogo znesek............................L	2000.—
i	n	10.	april
Abram Josip je vložil kot hranilno
vlogo znesek...............................L	1000.—
Bevk Bogumil je vložil kot hra*
nilro vlogo znesek . .	.	<..........L	5000.—
11.	april
Cimperšek Franc je vložil kot hras
nilno vlogo znesek.........................L	3000.—
Zadružni Zvezi v Gorici smo po* slali kot vlogo v tekoči račun .... L	11000.—
24. april
Cimperšek Franc je vložil kot
hranilno vlogo znesek......................L	1500.—
27. april
Peternel Gregor, pok. Gregorja, posetnik v Tržiču je pristopil kot član in vplačal
za 1 delež		L	20.—
za pristopnino		L	2.—
za člansko knjižico		L	1,—
Isti je dobil posojilo v znesku . .	L	25000.—
Isti je plačal za 6% obresti . . .	L	750,—
za stroške in koleke		L	142.—
Pri Zadružni Zvezi v Gorici smo		
dvignili na tekoči račun		L	22500.—
Za nakup kolekov smo izdali . .	L	116.—
30. april		
Uradniku smo plačali za mesec		
april 		L	50.—
Poslovni dogodki v mesecu maju 1922.
4.	maj
Pri Zadružni Zvezi v Gorici smo dvignili na tekoči račun.......................L	3000.—
Čibej Alojzij je dvignil od svoje
hranilne vloge  ...............................L	1000.—
6. maj
Dolinar Ivan je dvignil od svoje
hranilne vloge...............................  L	1500.—
10.	maj
Dolinar Ivan je vložil kot hra« nilno vlogo znesek..............................L	94.60
16.	maj
Bevk Bogumil je vložil kot hranilno vlogo znesek...........................L	1200.—
20. maj
Česnik Franc, trgovec v Tržiču je vložil kot hranilno vlogo znesek . . L	1000.—
22.	maj
Rakovšček Hinko Ivanov, vrtnar v Tržiču je pristopil kot član in plačal:
za 1 delež..............................L	20.—
za pristopnino .........................L	2.—
za člansko knjižico.....................L	1.—
30. maj
Rakovšček Hinko je dobil poso*
jilo v znesku................................L	5000.—
Isti je plačal za 6% obresti po?
sojila.......................................L	150.—
za stroške in koleke....................L	33.—
Pri Zadružni Zvezi v Gorici smo
dvignili na tekoči račun.....................L	2000.—
Za nakup kolekov smo izdali . . L 24.— Za pisemske znamke smo izdali . L 10.—
31. maj
Uradniku smo plačali za mesec maj .........................................L 50 —
Poslovni dogodki v mesecu juniju 1922.
1. jiunij.
Čibej Alojzij je vložil kot hranilno
vlogo znesek ................................. L 7000 —
Dolinar Ivan je vložil kot hranilno vlogo znesek ................................L 1900 —
2. junij.
Zadružni Zvezi v Gorici smo poslali kot vlogo v tekoči račun znesek ... L 9000.—
10. junij.
Ogrizek Edvard je vrnil na račun posojila znesek .............................L 2000.—
11. junij.
Zadružni zvezi v Gorici smo poslali
kot vlogo v tekoči račun znesek . . .	L	2000.—
30. junij.		
Ivan Sedej, Francetov, mesar v		
Tržiču je pristopil kot član in plačal:		
za 1 delež		L	20 —
za pristopnino 			L	2.—
za člansko knjižico		L	1.—
Istemu smo dali posojilo v znesku .	L	1000,—
Isti je plačal za 6% posojila . . .	L	30,—
za uradne stroške		L	6.—
Pri Zadružni Zvezi v Gorici smo		
dvignili na tekoči račun		L	1500.—
Za koleke smo izdali		L	5 —
Uradniku smo plačali za mesec		
junij 		L	50.—
1Alojzij Bajec.
O tuberkulozi.
Tuberkuloza v splošnem in posebno pljučna tuberkuloza je eden izmed največjih sovražnikov človeštva. Sedmi del vseh ljudi umrje na tuber* kulozi, v velikih mestih in industrijskih centrih pa je mortaliteta na pljučni tuberkulozi še večja. Če razrežemo telesa umrlih na katerikoli drugi bolezni, dobimo v pljučih zelo pogostoma mala tuberkulozna ognjišča ali pa njih brazgotine in zvapnele žleze. Ti sledovi tuberkuloze so pri novorojencih redki, že pogostejši pri otrocih, se bolj pa pri odraslih. Pri 2/3 do 3/4 vseh mrličev lahko dokažemo tuberkulozna ognjišča, iz česar sledi, da se večina ljudi okuži s tuberkulozo, ampak mnogi spet ozdravijo, oziroma se tuberkuloza pri njih ne razširi.
Tuberkuloza spada med nalezljive bolezni, kot je dokazal že Villemin 1. 1868, ko je precepil tuber* kulozo na živali. L. 1882 je našel Robert Koch tu* berkulozni bacilus in tudi dokazal, da ravno ta ba* cilus dela tuberkulozne spremembe kot lupus obra* za, kostno jetiko, tuberkulozno meningitis, skro*' fulozo in ne samo pljučno tuberkulozo, razun tega je vzgojil tuberkulozne bacile na umetni hranilni podlagi in s temi kulturami spet okuževal živali, na katerih se je potem razvila tipična tuberku* loza.
Bacilus sam je mala tenka palčica, v dolgosti za tretjino rudečega telesca, barva se po Gramcu,
—	Gram je iznajditelj svoje posebne metode bar* vanja bacilov — pozitivno; vzgojiti se da na agarju, agar je neka zmes, ki služi za hranilno podlago bak-terijem ali pa tudi na krvnem serumu, kjer dela male suhe luskinice! Raste zelo počasi in samo pri toploti
37	stopinj Celsija. Proti solnčni svetlobi je zelo občutljiv, v suhem, posebno v zaprtih malo prezračenih prostorih pa živi zelo dolgo. Tudi mraz ga ne uniči.
Razločujemo več Vrst tuberkuloznih bacilov, in sicer človeški tip (tvpus humanus), tip goveje živine (bovinus), pasji, mačji, kunčji tip (caninus) in kokošji, ptičji tip (gallinaceus).
Seveda se da eden teh tipov prenesti tudi na kakšno drugo žival in posebno na človeka, nas sprotno se človeški tip težje prime kakšne živali. Torej vidimo, da je vsaka živalska in še posebno goveja tuberkuloza zelo nevarna za človeka. Po* sebno rada se razširi tuberkuloza s hrano pri do* jenčkih, taka tuberkuloza pride v čreva, odtam se okužujejo trebušne žleze (bezgavke), odkoder preide potem infekcija v kri.
Tržno mleko, ki prihaja iz različnih hlevov v mlekarno in od tam k odjemalcu, ima skoraj zmes raj tuberkulozne bacile v sebi. To nam je razum* ljivo, ako pomislimo, da je tuberkuloza med go* vejo živino zelo razširjena. Radi tega moramo vsa* ko mleko brez izjeme zavreti 5—10 minut dolgo,
da na ta način ubijemo v mleku vsako kal, iz ka* terc bi lahko nastala kakšna bolezen. 1U minut pre* kuhano mleko je potem sterilizovano (razkuženo).
Da je tuberkuloza nalezljiva bolezen, lahko dokažemo sledečim potom: n. pr. v hlev, kjer je eo sedaj samo zdrava goveja živma, pripeljemo nu odprti tuoerkulozi bolnega bika; čez nekaj časa zboli več glav živine na akutni tuberkulozi. Ravno tako zbole na tuberkulozi zdravi otroci, ako pri* dejo samo za par ur v dotiko z enim bolnikom, ki boleha na odprti tuberkulozi. Večkrat lahko zašli* dujemo v življenju, da vsaka stranka, ki pride v gotovo od tuberkuloze okuženo stanovanje, oboli čez nekaj časa na tuberkulozi. Tudi med zakonci lahko prenese tuberkulozo eden na drugega. Naj* bolj so v nevarnosti seveda taki ljudje, ki so v trajnem stiku z tuberkuloznimi bolniki, t. j. stre* žaji v bolnicah in zdravniki, bližji sorodniki, itd.
luberkulozni bacilus se prenaša od bolnika na okolico potom ekskretov, posebno pljunkov. Ožja okolica takih bolnikov, posebno sobe, kjer bivajo, prah postelje, omare, preproge, zidovi, o* prava, žlice, kozarci, tase itd. je napolnjena z tu* berkuloznimi bacili. Ako še pluva tak bolnik na tla ali pa v robec, kjer se pljunek posuši in se bacili raztresejo v prahu, potem je tak individuum veti* kanska nevarnost za svojo okolico. Zrak, ki ga tu* berkulozni bolnik izdihuje, nima bacilov v sebi, le kadar zakašlja, vrže iz sebe miljarde bacilov, ki sedijo na drobnih kapljicah njegovega katarja. Ker pa je človek za tuberkulozo nabolj občutljiv na pljučah, ozir. je irifekcijoznost potom inhalacije najbolj velika in nevarna, — kakor je Flugge doka* zal v novejšem času — potem lahko razumemo, v N kakšni nevarnosti je človek, če ga njegov tovariš v svoji brezobzirnosti pri kašlju oštrka s svojim pljuncem po obrazu.
Vendar pa ne zboli na tuberkolozi vsakdo, ki je prišel v dotiko z bolnikom, ki ima odprto tuberkulozo. Človeško telo namreč Ima na razpo* lago različna obrambna sredstva. S hrano zavžiti bacili lahko poginejo že v želodčni kislini ali pa gredo’ naglo skozi čreva, tako da se ne morejo vgnezditi kje v sluznici. Bacili v nosu in bronhijih pridejo spet na prosto z različnimi sekreti, ki jih človek izpljune. Ako pride naenkrat velika mno* žina teh tuberkuloznih bacilov v telo, potem ne zadoščajo ta preventivna sredstva telesa, posebno še če je dotična sluznica bolna..Radi tega se tuber* kuloza posebno rada razvije po kroničnih bronhi* jalnih katarjih. Pri kamnosekih, tobačnih delav* cih, kovačih itd,, kjer pridejo z dotičnim prahom različna ostra mala telesca v telo in ranijo sluznico sapnika in pljučno tkanj, katere ranice dajo ugodno podlago za infekcijo s tuberkulozo.
Noben človek ni popolnoma immun (nespre* jemljiv) za tuberkulozo, ampak nekterim je bolj, drugim manj nevarna; taka dispozicija se poveča z alkoholizmom, sladkorno boleznijo (diabetes), nosečnostjo; tudi sifilis, influenca, tifus, oslovski kašelj in ošpice pospešujejo infekcijo, kakor tudi poslabšajo že obstoječo skrito tuberkulozo.
O podedljivosti tuberkuloze so mnenja še precej različna, vemo le, da je otrok v maternici že lahko tuberkulozno okužen, kakor tudi vemo', da otroci tuberkuloznih starišev imajo predispo* zicijo za tuberkulozo, t. j. njih odporna sila proti tuberkulozi je zelo zmanjšana, tako da takšni o* troci zbole kaj radi na akutni tuberkulozi že te* kom svojega prvega ali drugega leta.
lNTa odraslem človeku zapazimo to dispozicijo za tuberkulozo kot tako zvani »habitus phthisicus« to so znaki: nežen, bled, ozek obraz, bistre oči, le* po zobovje, dolg vrat, ozek prsni koš, ki je veči* noma v legi ekspirija (izdiha), globoke jamice nad ključnico, razburljivost srca in cevi (hitra rudečica in bledost), dolge tenke roke in noge, slabo razvi* to mišičevje. Te spremembe pusti lahko tudi v mladih letih prestala tuberkuloza.
Kjer vdre tuberkulozni bacilus v telo, tam se razvije večkrat, a ne zmeraj, malo tuberkulozno ognjišče, takozvani tuberkel; ali pa potuje — po* sebno pri otrocih — Skozi sluznico dihalnih orga* nov ali pa čreva v najbližje žleze (bezgavke), in tu se šele ustavi ter se razvije iz njega tuberkel. Take slučaje vidimo pri dojenčkih, ki zavžijejo tuber* kulozno mleko: okuži se sluznica čreva, od tam gredo bacili do trebušnih žlez v bližini čreva, nakar se razvije prava tuberkuloza celega trebuha in po* tom krvi splošna tuberkuloza po celem telesu,
Z vrtanjem s prstom v nosu se rani nekoliko nosna sluznica, se okuži s prstom, ki je bil v do* tiki z tuberkulozno zmesjo, nakar nastane tako* zvani obrazni lupus (lupus — volk, ker je kožo = kožna tuberkuloza.)
Akoravno je tuberkuloza genitalijev precej pogosta, se infekcija ne prenese potom občevanja, ampak skoraj zmeraj po krvi, iz katerega druzega že bolnega organa.
Največkrat pa se okuži človek na bronki* jalnih žlezah in pljučnih konicah. To si razlagamo tako, da imajo konice posebno dispozicijo za tu* berkulozno infekcijo in pa da je ravno prehod od malih bronhij olov na pljučno tkanj tako ozek in dolg, da se tam prav lahko sprimejo s prahom v* dihnjeni bacili in se tam stalno naselijo, razun tega se konice pri dihanju ne raztezajo toliko kot drugi deli pljuč. Kjer se vgnezdijo tuberkulozni ba* cili v tkanji, nastane navadno malo trdo zrnce, imenovano tuberkel, začetkoma v velikosti prose* nega zrnca in prozorno, se pozneje poveča, poru* meni in postane neprozorno. Mikroskopično se* stoji tuberkel iz epiteloidnih, nagrmadenih v cen* trumu okroglih in različnih drugih celic. Ker ni
hranjen od krvi in pa ker oddajajo telesa tuberku* loznih bacilov strupove, ki vplivajo škodljivo 'na te celice, slednje razpadejo, se »usirijo« (koagula* cijska nekroza) — v rumeno*belkasto zmes, breč sledov o nekdanji strukturi tkanji.
Med tem ko razpaaa centrum tuberkula, lah* ko nastane v okolici večji pritok krvi (hype* raemia), se pomnoži vezivna tkanj ter zajame v sebe cel tuberkel kot v okroglo kapico. Tak tuber* kel pozneje zvapni ter je neškodljiv. Na ta način se ozdravi tuberkuloza. Le žal, da je ta proces le izjema in ne pravilo. Kajti v večini slučajev vdero tuoerKulozni oaciii v oKOlico, se tam pomnože, tkanj se vname in razpade; od tam vdero bacili spet naprej v okolico, vneta tkanj spet razpade itd. io je tip progresivne tuberkuloze. Sčasoma dose* že razpadla tkanj velikost lešnika ali pa oreha, in pride polagoma do kakega bronhija, na kar se vli* je v ta bronhij in od tam se ta sesirjena vsebihi izkašlja na dan s pljunkom. Nastane votlina v tkanji, ki jo imenujemo kaverna.
io	je tip odprte progresivne tuberkuloze, t. j. odprta se imenuje zato, ker je tuberkulozno j* gnjišče v direktnem stiku z zunanjim zrakom in se tuberkulozni bacili razširjajo v okolico pacijenta. Dokler ni zveze med tuberkuloznim ognjiščem in zunanjim zrakom, t. j. tuberkulozni bacili ostaja* jo zmeraj še v tuberkulozni tkanji, imenujemo to tuberkulozo zaprto progresivno tuberkulozo. Progresivna tuberkuloza se imenuje radi tega, ker se proces — tuberkulozno oboljenje — širi in raste; kakor hitro se pa tak proces ustavi, t. j. pacjent ne pljuje nobenega katarja ter nima nobenega znaka progresivnega tuberkuloznega ognjišča na sebi, imenujemo to tuberkulozo latentno tuberkulozo. Vsaka odprta tuberkuloza je torej v stiku z zuna* njosto, torej tudi podvržena raznim mešanim in* fekcijam potom bronhijev.
Še eno sliko plučne tuberkuloze imamo in to je tuberkulozna pljučnica, ki velja za zelo nevar* no. Ta pljučnica je povzročena od tuberkuloznih bacilov, se pa razločuje od navadne pljučnice v tem, da nima krize 7. ali 9. dan, ampak vročina o* stane dalj časa na višini in pada le polagoma, na*, kar šele začne pacijent kašljati v večji meri. V teh pljunkih se nahajajo velikanske množine tuberku* loznih bacilov.
Ako zje tako tuberkulozno ognjišče enkrat do pljučne mrene, se slednja zdraži in vname, na* kar reaguje z suhim ali pa mokrim eksudatom (iz potenjem): pacijent dobi zapljučnico. Kadar je iz* jedena tudi ta pljučna mrena, se zveže prostor med pljučami in rebri z zunanjim zrakom, ako je bilo že preje dotično tuberkulozno ognjišče v zvezi s katerim bronhijem. Tako stanje imenujemo pneumothorax (t. j. = zrak (plin) med pljučami in rebri). Ako pa zjč tuberkulozno ognjišče do kakšne večje žile, slednja poči in zlije kri v do* tično kaverno, od tam skozi bronhij in usta na zu*
naj; pravimo, da pacijent bruha kri. Bruhanje krvi iz pljuč je torej zmerom znamenje progresivne tuberkuloze.
Pljučna tuberkuloza se priplazi v človeka sko* raj neopazno in brez značilnih pojavov. Pogostoma se skriva začetek tuberkuloze pod sliko trdovrat* nega bronhijalnega katarja; mnogi mislijo, da so se prehladili, drugi spet, da trpe na želodčni bo* lezni, ker so zgubili tek do jedi. Pri devojkah in mladih ženah zbujata bledost obraza in nerednost ipenstruacije misel na chlorozo (anemijo). Taki pacijenti vidno upadajo in se sušijo, kar se ne zgodi pri navadni bronhitidi ali pa pri chlorozi; u* trudijo se hitro, po dolgih hojah in težavah ne pridejo do sape in se jim telesna temperatura zviša. Največje važnosti je merjenje telesne tem> perature, ker je ista v začetku tuberkuloze skoraj zmeraj nekoliko zvišana. Meri se tako, da vtakneš termometer globoko pod jezik. Merjenje pod pazduho ni tako zanesljiva za male spremembe. Ako najdeš zjutraj in zvečer nad 37", si lahko go* tov, da so te temperature abnormalne. Skoraj ved* no ima tak pacijent še suh površen kašelj — on »pokašljuje«. Ako kdaj izpljune in najde na pljun* ku par krvavih črtic, se pacijcntov obraz zresni in sedaj ga skrb prižene k zdravniku. Nekteri paci* jenti čutijo zbadanje v prsih — kot bi jih zbodel z iglo, — bodisi pri dihanju, pri hitri hoji, pri slabem vremenu itd.; to zbadanje je znak, da ie bolezen dosegla prsno mreno, ker slednja ima živ* ce, pljučna tkanj sama jih nima. Spet druge paci* jente tišči nekaj na prsih, imajo občutek, kot bi se jim rebra pod prsno kostjo krčila; pri kašljanju imajo tudi bolečine v sapnikih.
Vse to so znaki, ki pričajo, da dotični, ki ima enega izmed teh znakov, je sumljiv, da je okužen od tuberkuloze. Do jasnosti pripelje le na* tančna zdravniška preiskava.
Kakor sem zgoraj omenil, vsebuje mrtvo telo tuberkuloznih bacilov strupove. Koch je vzgojil tuberkulozne bacile na mešanici juhe in glicerina; to kulturo je izparil (kot se kuha žganje) nakar je imenoval tekočino tuberkulin; seveda so bacili v vročini poginili in vrela voda je izvlekla iz teles bacilov omenjene strupove. Ako vbrizgnemo sedaj en miligram te tekočine tuberkuloznemu pod kožo, reaguje celo pacijentovo telo z vročino, mrzlico, stanje se poslabša; čez 5—6 dni izginejo ti znaki in pacijent se čuti kot preje. Ako pa vbrizgnemo zdravemu človeku (otroku) to količino, jo prenese brez vsake spremembe v zdravju, t. j. na tuberku* lozi bolan človek je mnogo bolj občutljiv za tuber* kulin kot zdrav človek.
To poskušnjo delamo le pri otrocih, ker skoraj vsak odrasel človek je imel v otroških letih ali pa še ima kakšna tuberkulozna ognjišča v sebi, ki so sedaj lokalizovana ali pa celo ozdravljena, a ven* dar reaguje njih telo, kar je znamenje, da ima še strupove tuberkuloze v sebi. Razun te splošne
reakcije nastane večkrat tudi lokalna reakcija tu* berkuloznega ognjišča samega, t. j. dotično ognji* šče vdobi močan pritok krvi in »se vname«, in pa lokalna reakcija na koži,, kjer smo vbrizgnili; tu se napravi malo trdo vnetje.
Čim prej se spozna tuberkulozna infekcija, tem več je upanja, da bolnik popolnoma ozdravi, če so že vsi znaki tu, potem navadno ni več mogoče za* držati poteka bolezni. Ozdravljiv je le prvi štadij, ko še nimamo kavern in razpada tkanji. Če paci* jent že kašlja, je znak, da meče iz sebe s katarjem tudi že razpadlo tkanj — takega bolnika je mogoče le zboljšati, t. j. vzdrži se ga pri močeh, odebeli se, prenese tudi nekaj naporov, potek bolezni ne na* preduje več s tako naglico kot če bi se ne zdravil.
K komplikacijam (omenil sem že vnetje prsne mrene, pneumothorax in bruhanje krvi) prištejem še pokvarjen želodec, ki večinoma spremlja vsake* ga tuberkuloznega, posebno nima teka, ko ima zvi* šano temperaturo. Ako požira katar, se okužujc tudi črevo, kar se pogostoma dogodi pri otrocih.
Nastane vprašanje, kako naj se ubranimo tu* berkuloze? Tuberkuloze se ubranimo le z utrdit* vijo telesa, t. j. z zadostno hrano, čistostjo, vživa* njem zraku in svetlobe, z zdravim stanovanjem, z zadostnim gibanjem telesa, z zmernim življe* njem, z izogibanjem prenapornosti. Jekleno in ne* govano telo odbije ta upliv tuberkuloznih bacilov, ako le niso premočni (virulentni), v preveliki množini in ne dohajajo prepogosto v telo. Še le ko je odporna sila telesa oškodovana in zmanjšana, zamore se vgnezditi tuberkulozna infekcija. V dru* gi vrsti pride v poštev, da infekcijo sploh zabrani* mo (antibacilarna profilaksa), t. j. bacile moramo napraviti neškodljive, tuberkulozne pljunke skrb* no razkuževati in zabranjevati dotik z njimi. Zato morajo vsi tuberkulozni svoje pljunke shranjevati v zaprtih posodah, ki vsebujejo kako razkužujočo tekočino, ne smejo pljuvati v žepni robec, še manj pa na tla, ne smejo kašljati svojemu bližnjemu v obraz, roke in perilo morajo imeti zmeraj snažno, vsako poljubovanje je prepovedano. Kdor streže tuberkuloznemu, naj dene bolnikovo perilo s paci* jenta takoj v fvodo in naj je potem skuha, naj ne spi pri bolniku, naj večkrat izpere prostore in o* pravo v bolnikovi sobi, da na ta način odnese iz nje prah in z njim bacile. Posebno pažnjo potrebu* jejo otroci bolnih starišev, ker je največ tuberku* loznih infekcij v otroških letih. Ako je le mogo* če, naj vzrastejo taki otroci daleč od starišev, v zdravi družini, pošljejo se naj na deželo, kot delajo »ferijalne kolonije« za velikomestne otroke.
Večina slučajev pjučne tuberkuloze je o* zdravljiva s sistematičnim dvignjenjem odpornih sil organizma, ako začnemo z dvignjenjem dovolj zgodaj, in vztrajamo z zdravljenjem dovolj dolgo. Glavni faktorji telesne okrepitve so svetloba in zrak, mir in negovanje, sistematična hranitev, gim* nastika, v posameznih slučajih medikamentozno
zdravljenje. Zato je treba, da vzamemo bolnika iz svojega obližja in poklica, da menjamo za dolgo dobo zrak in pokrajino. Na ta način je bilo ozdrav* ljenih že mnogo pljučnih tuberkuloz.
Druga pot k zdravljenju je ta, da vbrizgnemo bolniku protistrupove, kateri oškodujejo tubefku* lozne bacile v njih moči in rasti, s čimur se dvig* nejo odporne sile organizma.
Tretja pot je mehanična, t. j. umetno napravi* mo pneumathorax s tem, da vbrizgnemo kakšen plin med rebra in pljuča, ta plin pritiska na pljuča, tako da so popolnoma mirna, kar pospešuje njih zvapnenje, oziroma zdravljenje.
Način zdravljenja določi zdravnik, ki je, bolni* ka preiskal. Ne glede na način zdravljenja upliva sprememba podnebja, zeio ugodno na bolnika.
»Ven iz zaprašene in zadimljene atmosfere velikega mesta!« — to je bojni klic vseh protituber* kuloznih bojevnikov in tuberkuloznih pacijentov samih. Vsak tuberkulozni mora kolikor mogoče hitro in kolikor mogoče dolgo na deželo, v gozd, na zrak, ki je brez tuberkuloznih bacilov, solnčen, ne premoker in brez vetrov. Ako je bolnik že v štadi* ju razpada, je seveda malo upanja več, da bi po* polnoma okreval. Najčistejši zrak je in najbližje solncu smo na hribih, najmanj tisoč metrov nad morjem. Tudi na morju je zrak brez bacilov, ker ni prahu, na obrežju samem je že slabše kot na oto* ku ali pa celo na ladji sredi morja.
Seveda si ne more vsak bolnik privoščiti take* ga zdravljenja, a v toplih letnih dneh vendar lahko zleti na deželo za par mesecev, v drugem času se zdravi doma po zdravnikovem navodilu.
Zdravljenje z ležanjem je odvisno od popol* noma urejenega življenja; pacijent mora zjutraj dolgo ležati, zvečer gre zgodaj spat, ogiblje se vsakega napornega ali razburljivega dela, vživa hrano ob določenih urah. Koliko se sme pregibati, odloči zdravnik; krepkejši bolnik brez vročine lahko dela male sprehode, ako raste s tem tek do jedi, moč in telesna teža ter se tudi čuti boljše. Nežni in (ane* mični) malokrvni bolniki se zdravijo bolje z leža* njem; bolnik leži na (kanapeju) divanu dve do pet ur na balkonu ali v vrtu, obsjan od solnca, proti vetru in mrazu dobro pokrit. Med tem časom je vsaka zabava — tudi govorjenje — nedopustna, ker morajo počivati tudi pljuča, ki se tresejo pri govorjenju; le sem in tja lahko čitajo nekoliko. To zdravljenje traja več tednov in se prekine le, ako postane bolnik nervozen in ne raste na telesni teži.	,
V	boju proti tuberkulozi je posebne važnosti dobra hrana. Bolnik se mora najesti, da mu kaj za* leže na teži; najboljša je mešana obilna hrana. O natančnejših podatkih naj se posvetuje bolnik s svojim zdravnikom.
Brezhibno je dokazano, da vpliva solnčenje u* godno na zdravljenje tuberkulozne tkanji. Radi tega naj vsak bolnik kolikor mogoče mnogo časa
izpostavi celo svoje telo direktnim solnčnim žar* kom, najbolje še tako, da vdarjajo solnčni žarki na bolni organ; to lahko dela na vrtu, na balkonu, na travniku, le oči morajo biti zavarovane. Danda* nes pozna že vsak človek, kako dobrodelno vpli* vajo solnčne kopelji na telo. Zal da imamo na ra^* polago solnce le po leti. V drugih časih si pomada* mo dandanes s tako zvanim umetnim višinskjm solncem; je to električna žarnica, ki vsebuje izpar* jeno živo srebro, čigar spektrum oddaja precejšnjo množino ultravioletnih žarkov. (0 tem spregovorim pozneje enkrat posebej).
Zdravljenje pospešuje tudi ribanje telesa z vo* do aM pa spiritoznimi tekočinami; podkožne žile se razširijo, krvotok se pospeši, obenem dela bol* nik zračno kopelj.
Katero zdravljenje je zavzelo v novejši dobi precejšnje dimenzije.
Velika je bila senzacija, ko je nastopil profe* sor Dr. Robert Koch v Berlinu s svojim takozva* nim tuberkulinom; seveda so drugi to iznajdbo takoj pograbili in »iznašli slične preparate; delali so poskušnje, ki so se bolj ali manj posrečili. Kar do danes vemo za gotovo, je, da imamo v 50% krasne vspehč z zdravljenjem z tuberkulinom, na* sprotno pa imamo tudi v 50% nevspehe, kajti zelo težko je določiti, katerega bolnika naj zdravim s tuberkulinom in katerega ne. Danes smo prišli po* tom študijev o vspehih do sklepa, da pravočasno s tuberkulinom zdravljena tuberkuloza posebno pri otrocih popolnoma ozdravi, kakor tudi vemo, da pri teh otrocih pozneje ne pride do kavern — to je do razpada tkanji — seveda, ako začnemo z zdravljenjem kakor rečeno še ob pravem času in zdravimo dovolj dolgo. Zdravljenje s tuberkuli* nom obstoji v tem, da vbrizgujemo v presledkih minimalne doze pod kožo; te doze polagoma stop* njujemo, da dosežemo en gram tekočine, oziroma tuberkulina. Ako prenese bolnik to dozo brez re* akcije, ga je smatrati za ozdravljivega. Isto velja za vse preparate podobne tuberkulinu.
Še nekaj naj omenim: bolnik z odprto tuber* kulozo, ki kašlja in pljuje, naj se ne ženi; ker s tem bi zagrešil direkten atentat na svojo ženo, odnosno svojega moža.
Ako bi pa tak bolnik, oziroma taka bolnica to* liko ozdravela, da neha kašljati, mora počakati vsaj tri leta s poroko, da se dožene, se li vrne bo* lezen ali ne.
S tem sem očrtal tuberkulozo le v glavnih po* tezah. Kdor hoče vedeti kaj več o njej, naj vzame v roke večja dela, na primer:
1. Prof. Dr. Friedrich Muller: Krankheiten der Atmungsorgane.
2. Prof. Dr. Georg Klemperer: Therapie inne* rer Krankheiten.
3. Prof. Dr. Bacmerster: Therapie der Lungen* tuberkulose.
Med. dr. R. Sfiligoj.
144
>Qt)ŽPQDARSKl UST«
Vzroki neplodnosti med govejo živino.
O	neplodnosti med govejo živino tožijo dne v* no naši živinorejci. Posebno v onem delu naše dežele, ki je bil po vojni porušen, opaža se neplodnost v zeio veliki meri. im nič cuanega. Do; veja živina, katera se sedaj redi v tem porušenem deiu aezeie, se je sesia iz vseh vetrov, to se pravi, bila je nakupljena iz vseh mogočin krajev. O kaki enotni pasmi, o smotrpni živinoreji tu ne moremo govoriti. Da ni prišla ravno najboljša živina v te kraje, je razumljivo, ker kjer je pomanjkanje sred; stev — za mal denar — ni mogoče kupiti dobrin krav molznic. Tudi slabi hlevi močno ovirajo raz; voj. In se nekaj: v kraje, kamor prinaja mnogo ži; vine od vseh vetrov, ni nič čudnega, ako se zane; sejo — kužne1 bolezni. Marsikteri kmetovalec, ka; teri redi krave mlečnice in kateri toži o neplodno; sti, niti ne ve, da je njegova živina okužena po go; tovi kužni bolezni na spolovilih o kateri hočemo govoriti pozneje. _
Ogromna gospodarska škoda, katera izvira iz te neplodnosti, bi se dala približno izslediti iz sle; dečih razmotrivanj:
Vsak živinorejec računa, da mu da krava letno telička, ter da se ji po teletenju zviša laktacija, to je mlečnost. Ako tega ni, usahne vir dohodkov pri živinoreji in mesto dobička ima živinorejec izgubo, posebno ako pomislimo na letošnje visoke cene krme. Živinorejci trpe pri tem silno škodo, kajt' kaj se pravi v tel dragih časih za seno, rediti živi; no brez — lahko bi to tako imenovali — brez let; nih obresti, to je, novega zaroda in zvišanja mleč; nosti, nam kaže sledeči račun: Dnevno lahko ra; čunamo, da stane krma za eno glavo goveje živine najmanj 10 L. Recimo, aa moramo rediti kravo; molznico leto in dan, ne da bi nam dala prej omen; jenih »obresti«, smo koncem leta prikrajšani za črez tri in pol tisoč lir, to je, kolikor je dni v letu tolikokrat izgubimo po 10 lir. Samo reja za meso se ne izplača, ako pomislimo, da cena krmi v pri; meri s ceno mesa, katera pride živinorejcu v do; bro, ne odgovarja nobenemu razmerju, ker mora živinorejec oddajati klavno živino po zelo nizkih cenah. Čudno se glasi to pravilo, a je vedno tako: Ako je slaba letina za krmo in je krma draga, je živina razmeroma po ceni, ker morajo živinorejci ravno vsled pomanjkanja mnogo prodati. Trg je prenapolnjen, povpraševanja po blagu jc malo in vsled tega je cena goveji živini nizka. Ako je mno; go krme, je živina razmeroma draga, ker si vsakdo želi dokupiti še kak rep ravno vsled tega, ker mu preostaja krme, povpraševanje na trgu je bolj ži; vahno, cena goveji živini poskoči. Torej samo reja za meso se v teh časih pri nas ne izplača.
V	onem delu naše dežele, kateri je bil porušen, in je ljudstvo tako gospodarsko šibko, da se ne da niti od daleč primerjati s predvojnimi časi, zade;
vajo naše ljudi take izgube prav katastrofalno. Na; si kmetovalci v teh krajih so si odtrga vali od ust in si še odtrgavajo, da si prihranijo toliko, da pri; pravijo vsaj eno kravo mlečnico k hiši. Ako bi šlo po sreči, bi si med tem časom, odkar so se vrnili že nekako opomogli; marsikak živinorejec bi imel že 3 do 4 glave v hlevu, toda vsled neplodnosti, brez zaroda — ni gospodarskih uspehov pri ži; vinoreji. Samo govorite z našimi živinorejci in vi; deli bodete, kako hudo je razširjena ta neplodnost med govejo živino. Ako bi hotel kdo postavljati statistiko, koliko pri tem trpe živinorejci gospo; darske škode, bi prišel prav gotovo na stotisoče in stotisoče vrednosti in to posebno v po vojni uni; čenih krajih naše dežele.
Skušali bomo v naslednjih vrstah najti vzroke neplodnosti med govejo živino:
Prav gotovo in ne v mali meri leži krivda v tem. da rede naši živinorejci premalo dobrih ple; menjakov. Na odrastlega, popolnoma razvitega plemenjaka računajo izkušeni živinorejci do 100 skokov na leto. Koliko se v tem pogledu greši, o tem bi se dalo mnogo govoriti.
Silne neprijetnosti in preglavice delajo našim živinorejcem posebno takozvane jalave junice. Toliko trada je bilo treba predno se je junica zredila, nazadnje jo mora oddati za mal denar — radi neplodnosti — mesarju. Vzroki zakaj se junice ne oplode, je največkrat — hiba v spolovilih. Oglej; mo si malo naravni razvoj, ki se vrši pri vsaki po; jatvi:
[ r: vsaki pojatvi se izlušči iz enega izmed o; beli takozvanih jajčnjekov majhen jajček, ter pada po majhni cevki v nižje dele spolovil, kjer čaka moškega semena, to je oploditve. Na onem mestu, kjer se je jajček izluščil iz jajčnjeka, pusti nekako kot lešnik veliko telesce, ali kakor se to imenuje: rumeno telesce jajčnjeka. Ako nastopi med tem časom oploditev se imenuje ta izrastek: pravo ru; meno telesce jajčnjeka; ako med tem časom ni na; stopila oploditev, se ono rumeno telesce nekako v 2—3 tednih, to je, še pred nastopno pojatvijo, iz; gubi. Pri novi pojatvi se spet ponovi ta izrastek, medtem ko ostane pravo rumeno telesce cel čas brejosti in se šele po teletenju izgubi. To je proces
v	jajčnjeku, kateri se ima redno vršiti med vsako pojitvijo in po vsakem teletenju. Ni pa vedno ta; ko. Ako se ono rumeno telesce, iz kateregasibodi vzroka redno ne izgubi nastane na onem delu spo; lovilih hiba, katere posledica je neplodnost.
Ta nepravilnost se da le težko odstraniti, go; vedo ostane neplodno. Opisana hiba v spolovilih je tudi eden vzrokov sterilnosti goveje živine.
So še druge hibe na spolovilih, katere opaža; mo največkrat pri junicah, pa tudi pri kravah, to so: mehurčki v jajčnjekih. V enem ali obeh jajč*
n jekih se narede mehurčki, kateri so napolnjeni z gotovo tekočino, kar provzroča neplodnost. Poja* nje je pri takih govedih prav silno, ako so mehurč* ki globoko v jajčnjeku, ako so pa ti mehurčki bolj na vrhu, zamore pojanje popolnoma izostati. Zdra*
vi	se ta bolezen tako, da se oni mehurčki iztisnejo, vendar ostane tudi to zdravljenje samo problema* tično in je dosežen le v gotovih odstotkih uspeh. So še druge hibe na spolovilih kot na pr. kronična vnetja maternice i. t. d., ki provzročijo neplodnost, vendar o glavnih vzrokih neplodnosti do sedaj še nismo govorili in ta vzrok je kužna bolezen, ka* tero smo že začetkoma omenjali, da se morebiti že nahaja v hlevu, ne da bi posestnik govedi le ko* ličkaj slutil o tem. Ta kužna bolezen, katera pri nas silno ogroža našo živinorejo in katera je zelo raz* širjena je: kužni katar na spolovilih. (Colpitis gra* nularis infectiosa).
Bolezen je silno nalezljiva; provzročajo jo zelo majhne okrogle gljive, takoimenovani strep* tokoki, ki se združujejo v verižičaste oblike in jih je mnogo milijonov.v katarju in v zrnčastih izpah* Ijajih sluzne kože spolovil. Prvi znaki bolezni so zelo malo jasni, tako da živinorejec bolezni v hle* vu niti ne opazi. Pojavlja pa se ta bolezen tako, da se pokažejo, kakor že rečeno, majhni izpahljaji — nekake bulice na sluznici takoj ob vhodu v spolo* vila. Ti izpahljaji niso niti tako veliki kot polovično zrno konoplje in so popolnoma v začetku bo* lezni močno rdeči. Bolj ko je bolezen zastarela, bolj oblede ti izpahljaji, ter izgube tudi na svoji velikosti. Največkrat leže te bulice proti notranjo* sti spolovil v precej ravnih črtah in niso nič dru* gega nego nabrekli folikli limfatičnih cest, katero nabreklost provzročajo že naprej omenjene okro* gle gljivice.
Prenese se ta bolezen potom kritja po ple* menjakih od živali na žival pa tudi potom stelje. Nič ni čudnega, ako se najdejo že okužene junice, katere še niso bile krite. Ta bolezen — provzroča se* daj v glavnem v naši deželi neplodnost med go* vejo živino in s tem ogromno gospodarsko škodo našim živinorejcem.
Pripomočki proti tej kužni bolezni, katere je svetoval potom okrožnic zootehnični urad cležel* nega odbora v Gorici so:
1. Naj se zahteva od oskrbovalcev postaj za spuščanje bikov, da razkužijo bika pred vsakim skokom, kar so dolžni napraviti.
2. Naj se sperejo kravi spolovila pred pripustom k biku s polodstotno (V2 %) bikarbonatno so* do (10 gramov to je en dekagram bikarbonatne so* de je raztopiti v 2 litrih mlačne vode).
3. Naj se lečijo vse obolele krave z zdravili za le-čenje kužnega katarja na spolovilih goveje živine. Ta zdravila se lahko nabavijo v lekarnah ali pa pri deželnem kmetijskem uradu, ki jih preskrbi po znižanih cenah. Lečenje je zelo enostavno, stane malo in ga lahko izvrši vsakdo.
4. Naj se razkužijo hlevi najmanj dvakrat v
letu.
5. Oskrbovalci postaj za spuščanje bikov so dolžni zavrniti vse krave in junice, ki jih dovedejo njih lastniki po treh že izvršenih skokih zopet k biku, ne da bi se izkazali z živinozdravniškimi po* trdili, da dovedene živali niso več bolane na kužnem katarju spolovil.
Živinorejci, kateri se bodo na podlagi teh vrst hoteli prav gotovo prepričati, ali so njih goveda, katere se jim nočejo oploditi, okužena ali ne , naj strogo pazijo, da si potom rok, katere so bile že v dotiki z obolelo živalijo ne okužijo še drugih, mo* rebiti še zdravih govedi. Torej, ako se je kdo do* taknil obolelih sluznic kakega goveda, kaiero je bolno, naj ne preizkuje naprej pri drugih, ker bi s tem samo prenašal bolezen od živali do živali. Loči naj, če je mogoče krave, katere se mu nočejo ubrejiti, od dragih, ter naj jih zdravi po navodilih, katere dobi z zdravili. Zdravila za lečenje te bolez* ni, katera so se najbolje obnesla so: Italijanski pre* parat se imenuje — Candelette vaginah alVittiokr (10%). Nemški fabrikat nosi ime — Bissulin. Na* vodilo o rabi teh zdravil je istim pridejano.
Z z' j ffiiiui. c.
V
Čebelarstvo.
Kongres Jugoslovenskih čebelarjev se je vršil v Ljubljani dne 4. in 5. septembra t. 1. Vdeležili so se ga odposlanci vseh čeb. društev v Jugoslaviji in kot gost je prisostvoval kongresu tudi tajnik naše Slov. čeb. zadruge, ki je v imenu goriških čebelar* jev sporočil zborovalcem iskren čebelarski po* zdrav, ki se je z vso čebelarsko prisrčnostjo vrnil. Razpravljalo se je o organizaciji delovanja Zveze jugoslovenskih čebelarskih društev (delavni pro* gram), o osnovi čebelarskega zakona za kraljevino
S.	H. S. in o čebelarski reviji za Jugoslavijo. O u*
stroju čebele z ozirom na njeno nalogo je imel vse* učiliščni profesor dr. Avgust Langhoffer iz Zagre* ba krasno predavanje, ki je vse vdeležence kongre* sa naravnost zadivilo. Prihodnji kongres se bode vršil prihodnje leto v Sarajevu. Čebelarsko društvo za Slovenijo je priredilo v Marijanišču v proslavo 25*letnega obstoja društva lepo jubilejno čebelar* sko razstavo. Na tej razstavi si videl panje raz* ličnih sestavov z živimi čebelami, vzgojevalnice matic, opazovalne panje in opazovalne postaje; prazne panje vseh sestavov; vse čebelarsko orodje
in vse čebelarske potrebščine; vosek v lepih obli* kah in vse vrste medu; čebelarske knjige, čeb. liste, slike i. t. d. V čebelnjaku veleč. gosp. prošta Kalana je bilo dobro preskrbljeno z medico in z medenim pecivom. Vdeležence čeb. kongresa je ves čas dru* žila čebelarska prisrčnost, čutila se je vedno in povsod prava čebelarska nedojmljiva vez, kakor; šne so sposobni le čebelarji. — Na uspehu kongre* sa in čeb. razstave so jugoslovenski čebelarji lah* ko ponosni; mi jim iskreno častitamo!
Cena meda bi se morala ravnati po ceni suro* vega masla kakor je bilo sklenjeno na nekem mednarodnem čebelarskem kongresu. Po tem pravilu se ravnajo poleg drugih tudi čehoslovaški čebelarji. Ravnajoč se po tem pravilu, je tudi Slov. čeb. za* druga sklenila v seji načelstva z dne 29. aprila t. 1., kar je bilo objavljeno v majski številki »Gospodar* skega Usta«, da bi bila v tekočem letu primerna cena L 12 za kg na debelo in L 14 na drobno. — Ža* libog je mnogo čebelarjev, ki se svojih koristij ne zavedajo in oddajajo pristen naraven med po sra* motno nizkih cenah, ki malo ali nič ne presegajo cene sladkorja. Čebelarji, zavedajte se, da ima med trikratno redilno moč nego sladkor in da je med vrh tega še pripoznano zdravilno sredstvo! Res je, da nam dela pogubno konkurenco laški med in zla* sti ponarejen med ali takozvani palmov med, ali vzpričo dejstva, da je letošnji pridelek medu mno* go manjši, kakor se je pričakoval meseca julija in ker bode treba sedaj v jeseni vrniti čebelam med za zimsko zalogo, bi storili čebelarji dobro, da ne bi silili na trg z večjimi količinami medu, temveč, da bi obrnili svojo pozornost na razpečavanje me* dii na drobno v svojem okolišu oziroma potom krošnjarstva po deželi. Kupci medu na debelo so po večini tako nesramni, da zahtevajo v drobni razprodaji od 16 do 20 lir in še več za kg, medtem ko so tako brezvestni, da ponudijo čebelarju 6 lir za kg! — Za letos ni mogla Slov. čeb. zadruga radi mnogih in največ radi finančnih težkoč organizi* rati razprodaje medu, a za prihodnje leto se bode moralo to izvršiti. Načelstvo bode moralo storiti v tem pogledu važne sklepe in stvar čebelarjev bo* de, da se bodo zavedali svoje dolžnosti napram or* ganizaciji in napram sebi — v svojo lastno korist!
JESENSKA ČEBELARSKA OPRAVILA (vzimljenje, združevanje in krmljenje).
Z ajdo, žfcpcem in resjem je konec čeb. paše in s tem se bližamo tudi koncu čebelarskega leta. Če ne bi bilo nastopilo tako zgodaj deževno jesen* sko vreme s hudimi nalivi zadnjih septemberskih dnij, bi čebelice dobile še dovolj paše na resju, na žepcu in na pozno sejani ajdi, a vsled deževnega vremena se lahko smatra da je čb. paša zaključena.
Treba se je takoj lotiti najvažnejšega in naj* glavnejšegu čebelarskega opravila t. j. vzimljenja čebel. V dobrem vzimljenju in v izzimljenju krep*
kih panjev brez griže in brez mrtvecev pokažeš, da si čebelar na svojem mtfstu.
Potrebno je v prvi vrsti, da se izprazni medi* šče in da se položi deska na mesto matične rešetke ter da se izvrši strog in natančen pregled panja, ali je družina dovolj močna, ali ima dobro mlado ma* tico, ali ima dovolj medu, in ali ima lepo satje. Pre* gled naj se izvrši v jutranjih urah, da se prepreči, ropanje. Če je kaka družina slaba ali šibka ali če ima slabo, staro, betežno matico, je treba matico uničiti in družino združiti z drugo in sicer tako, da se čebele vsujejo proti večeru pri zaprtem vališču v medišče. Preko noči se čebele zberejo v grozd. Drugi dan se čebele poškropijo z medeno vodo in se odpre nekoliko deska, ki leži na mestu rešetke in čebele zlezejo polagoma brez klanja v čeb. gnezdo.
Močan panj mora imeti od 10 do 12 kg medu zaloge. Če nima take zaloge, treba jo je nadome* stiti s krmljenjem. Čebele prezimijo baje najboljši na ajdovem medu (za pomladansko pitanje pa je najboljši akacijev med). Če nimaš medu, razstopi in prekuhaj kristalni sladkor v razmerju: 1 kg slad* korja 1 liter vode. Pri kuhanju poberi skrbno vse pene! Čebele prezimijo dobro baje tudi na jelki* nem ali smrekovem (hojinem) medu, a treba je ta med najprej izstočiti, dodati polovico vode in ga potem dati zopet čebelam. — Če ne razredčiš jel-kinega medu z vodo, dobijo čebele spomladi grižo. Krmiti ali pitati je treba zvečer in preko noči in si* cer v velikih obrokih od 2—3 kg. Ob deževnem vremenu se krmi lahko tudi po dnevi, a na vsak na* čin naj bodo žrela zožena! Pri zaprtih žrelih se lah* ko pita tudi po dnevi. — Miloš Ljubič je zapisal v septemberski številki »Hrvatske pčele« zlato pra* vilo: »Boljši je, da daš panju en kilogram preveč nego en dekagram premalo, ker bi en dekagram, ki manjka, lahko stal čebele življenje!«
Za vzimljenje je panj dober, če ima rodovitno matico in če čebele oblegajo vsaj pet satnikov.
Če najdeš pri pregledovanju, da imajo čebele več ko potrebno zalogo medu, odvzemi satnike, ko* likor jih je preveč in jih lepo shrani, če je med zaprt, do spomladi, da boš mogel z dokladanjem me* denih satnikov lahko pomagati čeb. družinam, ki so bile vzimljene na prepičli zalogi medu.
Satnikov, katerih čebele ne oblegajo, ne puščaj v panju, da jih ne napadejo črvi!
Prazne satnike deni v omaro in jih žveplaj vsa* kih 14 dnij, da se črvi ugonobijo. Žveplo užigaj na vrhu in ne na dnu omare, ker so žvepleni plini težji nego zrak in padajo nizdoli. — Če nimaš omare, za* vij satnike v časniški papir in deni v omot nekaj naftaline. Omote obesi ali položi v shrambo ali prostor, kjer je prepih (podstrešje).
Kdor vzimi čebele na manj ko 9 satnikov, zla* sti če jih vzimi na 6 ali celo 5 satnikov, naj dene kraj
satnikov ločilno desko in naj prostor za ločilno desko zapraži, da se ohrani v panju večja gor= kota, ki je čebelam po zimi nujno potrebna.
Čebelno gnezdo naj ti bode ko svetišče, ne raz* dira j ga! Radi preprečen j a ropanja, radi os, srše*
nov in miši je potrebno, da so žrela primerno zožena.
Ker ne vemo, ali ne nastopi kmalu mrzlo zim= sko vreme, je potrebno, da si pripravimo takoj slamnjače ali pokrivala za končno odevanje panjev.
Dr. L. Robič.
Zadružništvo.
Kongres krščanskih kmečkih zadrug v Rimu.
17.—19. novembra. Iz vseh krajev Ialije so prihiteli najodličnejši krščanski zadrugarji na ta kongres. Zadnji dan je bilo zbranih nad 300 zastopnikov raznih zadrug in njihovih zvez. Vršile so se zelo zajem-ljive razprave o najbolj perečih vprašanjih kmetijskega zadružništva v Italiji. Program je bil sledeči: 1. Zadružništvo v velikem kmetijstvu, 2. Zadružništvo v malem kmetijstvu, 3. Zadružništvo in latifun-diji, 4. Osrednja in periferična organizacija kmečkega zadružništva, 5. Kredit za kmečke zadruge. 6. Predelava in prodaja kmečkih pridelkov. 7. Vza? jemno zavarovanje v kmetijstvu. — 20. nov. se je vr* šil sestanek voditeljev zadružnih zvez s sledečim dnevnim redom: 1. Organizacija belih zadrug v Italiji in razmerje osrednjih organizacij do krajevnih, 2. Zadružni tisk, 3. Zadružna zakonodaja.
Kako je v Švici? Predsednik nadzorstva zveze konsurnnih zadrug »Kcrikordia« v Švici je na glavni skupščini 22. oktobra t. 1. med drugim tudi to-le povedal: »Preteklo leto je stalo v znamenju najtežje gospodarske krize in je zahtevalo ves napor zadružnih zvez in institucij, da se obvarujejo škode. Pri tem se je pokazalo, da smo delali v zadružništvu zelo veliko hibo, da namreč nismo ustvarili večjih rezerv, ki bi jih lahko pritegnili na pomoč v hudih letih. — Vsled tega mora iti pametno stremljenje previdnih zadrugarjev (in to pri malih in velikih zadrugah in njih zvezah) za tem, da v bodočnosti odkažejo od doseženega dobička veliko večje svote kot dosedaj rezervnemu zakladu in da članom in konsumentom v manjši meri delijo dobiček ob zaključku poslovnega leta. Seveda zahteva izvedba tako pametne zadružne politike pravega zadružnega duha od posameznih članov zadruge.«
Skupna nabava konsumnega blaga v Jugoslaviji.
V	ta namen se ustanovi v Beogradu delniška družba, v katere pravilih bodo obseženi tudi bistveni znaki zadružnega podjetja. Začetni kapital 5 milijonov dinarjev naj bi dale zainteresirane zadruge in njih zveze.
Zbornice konsumentov v Nemčiji. Take zbornice so se začele ustanavljati v zadnjem čas« v Nemčiji. Njih namen: zastopanje gospodarskih interesov konsumentov, pospeševanje in umerjenje tehnike in gospodarstva posebej še gospodinjstva, pouk in vzgoja konsumentov, nasveti oblastem v vseli zadevah kon-sunui in tozadevni predlogi ter imenovanje izvedencev.
Zadružništvo v Rusiji. Prva zadruga je bila ustanovljena v Rusiji leta 1865. Leta 1918 je bilo na Ruskem 56.268 raznih zadružnih organizacij, ki so bile združene v 888 zvezah. Nad temi je bilo 10 vseruskih osrednjih zvez, ki so imele svoje središče v Moskovski ljudski banki (K. Boček, Praga: Zadružništvo v slovanskih deželah).
Poštnine so oproščene pošiljatve Glavnega sa-veza srpskih zemljoradničkih zadruga v Belgradu in njegovih članic.
Zadružnih zvez je v Jugoslaviji 17, združujejo 4.262 zadrug. »Narodni Gospodar« objavlja tozadevne zelo zanimive statistične podatke v svoji 10. številki.
Kntrolni listki konsumnih zadrug. Nekteri kon-sumi uporabljajo v svrho kontrole od posameznih članov nakupljenega blaga bloke. Pri vsakem nakupu napravijo potrdilo, katerega en prepis hrani zadruga v bloku, drugega izroči stranki. Opozarjamo zadruge, da so taka potrdila podvržena kolekovanju.
Gospodarstvo.
Državna gospodarstva. Italijanski državni proračun izkazuje 7 milijard zgube. List »Echi e Com-menti« pravi, da je to dobro znamenje, ker je znašala zguba prejšnjega leta 16 milijard. To bi pomenilo, da se državne finance naglo izboljšajo. Sicer pa izkazujejo skoro vse države zgubo, razen Združenih držav z 200 milijonov dolarjev dobička, Anglije s 100
milijoni sterlin in Japonske s 4 milijoni yen. Izmed nevtralnih držav ima samo Danska 40 milijonov kron dobička. Francoska ima 20 milijard zgube, Belgija 1 milijard. Nevtralne države izkazujejo zgubo: Španska pol milijarda pezetas, Švica 100 milijonov frankov, Holandska 200 milijonov goldinarjev. Proračuni premaganih držav izkazujejo baje zgube, ki se dado
le z astronomičnimi številkami izraziti. Jugoslovanski proračun obeta 815 tisoč dinarjev preostanka.
Žetev v Jugoslaviji, Uradna cenitev je ugotovila, da znaša letošnja žetev v Jugoslaviji: 118.000 vagonov pšenice, 26.014 ječmena, 31.394 ovsa, 11.278 rži in 247.763 koruze. Preostanek za izvoz znaša baje: 14.323 vagonov pšenice, 8559 ječmena, 7609 ovsa, 8869 rži in 66.626 koruze.
Zlata carinska pariteta. Od 15. do 30. novdmbra t. 1. je bilo plačati za 100 zlatih lir 460 papirnatih.
Trgovska pogajanja se vrše med Italijo in Švico, in med Jugoslavijo in Grško. Med Italijo in Jugoslavijo pa trgovska pogodba še vedno ni ratificirana, kar nam prizadeva občutno škodo.
Francoski frank v zadnjem času pada. Pripisujejo to padanje 1. slabi žetvi, vsled česar je bila Francija prisiljena nakupiti žita v inozemstvu, 2. novim dolgovom, ki jih je napravila in 3. slabemu uspehu Be-rolinskih pogajanj.
Nova cena železu, Zveza čehoslovaških kovinarskih podjetjij je sklenila znižati ceno železa od 215 na 155 čehoslov. kron.
Jugoslovanski dinar. Minister za trgovino in industrijo v Jugoslaviji je odredil, da morajo vsi zavodi, ki so zavezani javnemu polaganju računov, voditi svoje knjige in zaključne račune v dinarjih in sicer od 1. januarja 1923 dalje.
Izplačilo 20% priznanic. V Jugoslaviji so povodom žigosanja avstro-ogrskih kron izdali 20 % pri-znanice. Izplačilo teh priznanic se je že opetovano obetalo, a je vse ostalo pri obljubi. Sedaj pravijo, da čaka finančno ministerstvo samo še na predložitev zastalih podatkov, nakar bo takoj odredilo izplačilo teh priznanic.
Vzajemno znižanje carine med Avstrijo in Ita* lijo. Pogajanja med Avstrijo in Italijo za oboje* stransko znižanje carine so uspela. To znižanje bo veljalo tudi za uvoz italijanskega vina.
Koliko producirajo v Nemčiji novčanic. Nem* ška državna banka tiska dnevno za tri milijarde novčanic. Na pomoč je morala vzeti tudi privatne tiskarne. Od 15. oktobra dalje bo izdala dnevno 7 milijard novčanic.
Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po izkazu Narodne banke z dne 15. septembra se je stanje papirnatega denarja od zadjnega izkaza zmanjšalo za 36,154.190 Din. in znaša sedaj 5.149,031.270 Din. — Posojila pa so se povečala za 54.920.310.42 Din.
Stanje papirnatega denarja v Avstriji. Od
8.	do 15. septembra se je število papirnatega de* narja pomnožilo za 183.6 milijard in znaša sedaj 1.7 bilijonov n.*a. kron.
Razno.
Cena živil v Petrogradu.
Uradno ugotovljene cene na petrograjskem trgu so bile v začetku septembra sledeče: (1 pfund = 42 dkg) 1 pfund rženega kruha 188.000 rubljev;
1	pfund ržene moke 235.000 rubljev; 1 pfund na* vadne pšenične moke 330.000 rubljev; 1 pfund bele pšenične moke 485.000 rubljev; 1 pfund krompirja 88.000 rubljev; 1 renga 130.000 rubljev; 1 pfund go* vejega mesa 78.000 rubljev; * pfund masla 2,400.000 rubljev; 1 pfund rafiniranega sladkorja 1,800.000 rubljev; 1 pfund kristalnega sladkorja 910.000 rub* ljev; 10 jajc 1,100.000 rubljev.
Dunajske cene. »Koroški Slovenec«, ki ga to* plo priporočamo, objavlja sledeče cene na dunaj* skem trgu. Voli od 10 do 17 tisoč kron, krave od 9 do 12 tisoč, teleta od 7 do 9 tisoč, pitane svinje od 30 do 34 tisoč avstr, kron za kg žive teže. Mesne cene: goveje meso od 17 do 35, svinjsko od 34 do
38	in telečje od 16 do 28 tisoč avstr, kron; slanina od 25 do 62 tisoč, maslo od 33 do 36 tisoč, eno jajce 1100, kg jabolk od 800 do 2000 K, kg hrušk od 700 do 2400, kg breskev od 3 do 4800 avstr. kron. Hleb* ček belega kruha (1250 gramov) 6000 avstr. kron. Dunaj je postal mesto milijonarjev, kajti vsak ima na Dunaju že nad 1 milijon mesečne plače. Tako imajo, višji uradniki na mesec poltretji milijon pla*
če. Ali kaj pomaga to, ko pa velja ena obleka cela
2	milijona kron.
Mednarodni urad dela. 18. oktobra t. 1. se je vršila v Ginevri IV, mednarodna konferenca dela. Ta urad zelo uspešno deluje v prid delavskim masam. Posebno pažnjo je posvetil v zadnjem času sledečim vprašanjem: Stiki z Rusijo in amer. Združ. državami, delavska zakonodaja, brezposelnost, izseljevanje, nočno delo žensk, varstvo delavskih žena pred in po porodu, delo otrok, zdravstvo delavstva.
NAZNANILO.
Vsem udom društva obč. uradnikov in name* ščencev na Goriškem se naznanja: Dogovorno z društv. odborom in upravo »Gospodarsk. lista«, je postal ta list društveno glasilo, zato je dovolila u* prava lista prostovoljno, v svrho objavljanja raz* nih društvenih dopisov, naznanil i. t. d. tozadevni prostor v listu. Vsled tega je društv. odbor sklenil v svoji zadnji seji, da je vsak društvenik dolžan si naročiti društveno glasilo in takoj vplačati naroč* nino. Dopisi, naznanila, morebitna strokovna vpra* šanja, i. t. d., naj se pošiljajo gosp. Milanu Perozzi
—	Dornberg — Montespino.
Odbor.
S
S
Kmečka banka
registrovana zadruga z omejeno zavezo
v Gorici, Piazza De Amicis (prej Kornj) št. 12, posluie vsak dan razun nedeli in praznikov.
0*
Sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5 Dovoljuje posojila na vknjižbo in poroštvo pod ugodnimi pogoji.
1: Im geril Hib in pnizvili zali * |
W *	Reg.	zadruga as omejeno asa vezo	^
Ji ♦ GORICA, Via Mazzini 4 (Municipio) 1- nad, ♦ f
ii	VČLAN1ENIH	ZADRUG	35.	.	M
l
VČLANJENIH ZADRUG 35.
Prevzema vsa obnovitvena kakor tudi druga v stavbno in proizvajalno stroko spadajoča . dele, ki jib izvršuje sama ali potom pridruženih stavbnih zadrug. - Vojnooškodovanci . t	izročajte	obnovitvena	dela le našim stavbnim zadrugam.	*
KMETIJSKA ZADRUGA
prej 1	z::-""’
Kmetijska in vrtnarska gospodarska zadruga
reg. zad. z om. por.
V TRSTU, ULICA RAFFINERIA št. 7
Telefon : 36-75
Podružnice : Avber. Boljunc, Branica, Brseč, Črmkal, Dolina, Dutovlje Gropada-Padriče, Kazlje, Klanec-Ocizla, Koper, Loka, Lovran, Materija’
Moščenice, Opčine, Osp, Plavje, Poljanec-Veprinac, Prestranek, Sv. Peter’
Salež, Škofije, Štanjel, Štjak, Šempolaj, Vrabče, Lonjer, Sv. Mar. Magd. sp Sv. Anton, Dekani.
Uradni prostori, glavno skladišče, semenski odsek in mlekarna v ulici Raffineria št. 7. Skladišče v ulici Raffineria št. 8. Zadružna gostilna in zaloga
vina v ulici Raffineria ,žt. 3._.	—i-.-"-;	-:	'	■	■	---
Razprodaja svojim članom raznovrstne kmetijske potrebščine, kakor stroje orodje, umetna gnojila, žveplo, modro galico, seno itd. Otvarja konsumna razprodajališča. Ima poseben semenski oddelek z zajamčenimi prvovrstnimi semeni, trtnimi in sadnimi sadikami. Cene so konkurenčne. Vnovčuje pridelke svojih članov. Posreduje pri nabavi in prodaji med zadrugami na deželi.
Zadruga je v trgovskih stikih s prvimi viri kmetijskih potrebščin v kraljevini in inozemstvu, _	..	-.-.   .	---
K zadrugi morejo pristopiti kmetovalci in zadruge. Vstopnina za posameznika 1 L., delež 20 L.
Jamstvo osemkratno.
Kmetje ne izkoriščajte in ne pustite se izkoriščati!
priporoča vsem zadrugam in zadrugarjem svojo
Knjigarno v Gorici
Via Carducci 2 (v Montovi hiši)
Katoliško Tiskovno
Društvo
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
is« v GORICI ssss
Prodaja na drobno in na debelo pisarniške in šolske potrebščine, tiskovine za občinske in druge urade.
Naročite MLADIKO, edini naš druiinski leposlovni list!