CILJ BRAZILSKIH VSTAŠEV JE POMIRJENJE DEŽELE NAČELNIKI REVOLUCIJONARNEGA NADVOJVODA GIBANJA SO SE PRIČELI ZBIRATI OTON SE ŽE V GLAVNEM MESTU REPUBLIKE PRIPRAVLJA Predsednik provizorične vlade bo Vargas, podpredsednik bo general Tavora. — Deset tisoč vstasev bo zasedlo važno mesto Sao Paulo. — ^ Kapitan nemškega pamika "Baden" ni dal nobenega povoda za obstreljevanje. — V Rio de Janeiro vlada mir. V prvi poslanici bo uveljavil svoje zahteve glede avstrijskega prestola, druga pa se peča z Madžarsko. DUDIMPEŠT A, Madžarska, 28. oktobra. — Iz zanesljivega vira prihaja poročilo, da bo princ Oton, habsburški aspirant za madžarski prestol, izdal ob priliki svojega 18. letnega rojstnega vek v tukajšnjem kraju ter ima razen ogromnih posestev tudi nad pet milijonov dolarjev. Svoji ženi je sporočil, da banditi ž njim lepo ravnajo ter da zahtevajo petdeset t soč dolarjev odkupnine. Ženo je prosil, naj zadeve ne javi policijskim oblastim ter naj plača odkupnino. Izjavila je, da je pripravljena plačati, samo da dobi moža nazaj. IZVEDENCI PREISKUJEJO VZROKE NESREČ Komitej izvedencev je na delu. — Reševalno moštvo je zopet prodrlo v Maybach rov. IZJALOVLJENJE IMPER1JSKE KONFERENCE Zastopniki štirinajstih dežel v Abis Ababa v Abesiniji. — Ras Tafa-ri bo izrekel predsedniku Hooverju posebno zahvalo. NANKING. Kitajska, 28. oktobra. ADIS ABA, Abesinija, 23. oktobra. Sedem mesecev trajajoč, vstaja ki-Neprestano prihajajo nadaljne ev- tajskih ^vernih mogotcev je bila ropske delegacije, da prisostvujejo danes zaključena, slovesnemu kronanju Ras Tafarija 1 z izjavo vlade, so naci- za abesinskega cesarja. , jcnalistlčne armade prepodile vsta- Visoki dostojanstveniki koptične ške armade generala Feng Ju Hsi-cerkve pa pošiljajo k nebu molitve Jan«a 12 Prince Honan ter jih za- VELIKI SNEŽNI AVSTRIJI Vsepovsod so se že pričeli zimski športi. — Veliki nalivi so povzročili na Dunaju ter okolici veliko škodo. Z0PETNI NEMIRI ___VJNDIJI Policija n a konjih posegla vmes, in 263 ljudi je bilo ranjenih. — Molitve po vsej deželi. DUNAJ, Avstrija, 28. oktobra. — V Bavarskih aipah. v Črnem lesu ter v gorenješlezijskih nižlnih se je pričel že zimski šport. Visok sneg je padel in smučarji prihajajo od vseh strani. Temperatura v gorovju je vedno sJcemu kongresu pod ničlo. Avstrija. 28. oktobra. — v podonavski dolini neprestano dež, pomešan s snegom BOMBAY. Indija. 27. oktobra. — Napad policije na konjih je razbil danes zborovanje v masah, ki je bilo vprizorjeno na tukajšnjem športnem polju za praznovanje praznika zastav. To se je zgodilo na čast vseindij- | DUNAJ, Že 48 ur pada do za blagostanje novega cesarja. sledujejo v gore Sansija in Sensija. Krono, kraljevsko obleko in že- Po v ProvLnci Ho- zlo so nosili v sob.to po cestah. Na nan m Šanttmg, so se pričele oslab- čelu sprevoda je bil nadškof, kate-!1^ vsiaške armade umikati, ko in točo. remu so sledili škofje v sijajnih or- pe P^5^711 Čang H^iie Liang, pogla- j Tukaj v okolici je bilo povzroče - var Mandžurije, na stran Nankin- ne obilo škode. ga. | Tekom zadnjih 24 ur je padlo ne- Koncem septembra so prodrle kako pet palcev dežja, mandžudske armade iz Mukdena 700 ognjegascev in 100 policistov ter pregnale Jen Ši Šana iz Pekin- je neprestano na delu. da pumpajo ga, kjer je ustanovil vstaško vlado, vodo iz kleti nižje ležečih hiš. Po cenitvi vlade se je milijon Več kot 200 poslopij so morali vojakov udeležilo bojev. Od teh jih podpreti, da preprečijo porušenje. je bilo 600.000 na strani Nankinga p0 vsej Čehoelovaški so povzro- _ j ter 400,000 na strani vstašev. čili snežni viharji povodnji ter veli- Nanking ceni nadalje, da je pad- ko škode. natih. Z molitvami bodo nadaljevali kronanja, to je 2. novembra. Krona cesarja je težka nekaka tri funte, krona cesarice je nekoliko lažja. Obe sta okrašeni z demanti, smaragdi ter biseri. Obleka je posuta z dragimi kameni. Meč in žezlo sta edina zna- j ka, ki sta bila izdelana v inozem-stvu lo 200.000 mož v boju ali pa da so Oba sta mojstrsko delo francoske Polegli slabim sanitarnim razme-juvelirske umetnosti. ram. Japonska, poljska, egipčanska ter j stevUo mrtvih nacijonalistov cenijo na 150.000 mcž. Tako veliko število je treba pripisovati dejstvu, da so se morali nacijonalisti boriti na širokih frontah. Vlada Nankinga je pričela raz- V pokrajinah, ki leže ob gorah, so bile zaprte vse ceste radi snega. Vsi vlaki imajo zamude, ker so pretrgane brzojavne žice. so dospele holandska delegacija semkaj že v soboto. Sprejete so bili od prestolonaslednika v imenu Ras Tafarija. Spremljal jih je kavalerijski od- delek, ki je nosil un'forme po ame- nušljati o energični kampanji proti riškem uzorcu. banditom in komunistom v notra- Danes pričakujejo francosko de- n^3sti K^i5^- legacijo in jutri angleško. Tekom Komunistične armade, ki so v tedna bodo prišle še belgijska, Šved- zadnjem času plenile in požigale v ska in italijanska delegacija. Kiansi, Hupjeh, Hunan in Honan so V splošnem bo zastopanih 14 de-; povzročile v zadnjem času dosti zel. kateri bo moral Ras Tafari sprejeti po vrsti ter jim vrniti pozdrav. zadreg. V Kianu je bilo umorjenih 2000 ljudi, ko so komunisti zavzeli to 29 PREMOGARJEV _VNEVARNOSTI McALESTER, Okla.. 28. oktobra. Včeraj se je posul strop v Wheat-ley premogovniku štv. 4 ter odrezal pot na prosto devetindvajsetim pre-mogarjem. Reševalci ne morejo do njih, ker je rov poln plina. Oblasti so izgubile vse upanje, da bi jih bilo mogoče rešiti. Uradniki kongresne stranke poročajo. da je bilo 203 ljudi težko ranjenih pri spopadih. ____ Policija pa pravi, da je bilo manj kot 2000 ljudi ranjenih, med njimi nekako 20 resno. Med 57 aretiranimi se nahaja tudi 22 žensk. Dosti ljudi se je zbralo na športnem prostoru, da se udeleže demonstracije v masah. Policijsko motšvo je zajahalo med množico in pričelo udarjati s kre-peljci po ljudeh. To je bil najmočnejši nastop policije izza pričetka gibanja za civilno nepokorščino. Jutranje molitve Indijcev poživljajo ljudi na bojkot angleškega blaga. Ta načrt je prišel a Bombay a, da se da nadaljnega poudarka neodvks-nostnemu gibanju. V molitvi Indijcev se glasi namreč: — Bojkot angleškega blaga naj bo maja vera in moje telo naj ne bo nikdar oskrunjeno s kako stvarjo, ki bi prišla iz inozemstva. NaroČit« M na "Gbu Naroda" — največji slovenski dnevnik v Ztfra-tenlh V soboto bo Ta far i odgovoril mesto. predsedniku Hooverju po radio ter se mu zahvalil za dar. Kampanja proti tujim, in kitajskim kristijanom je pregnala misijonarje iz ogroženega ozemlja. VIHARNO POROČNO POTOVANJE ATENE, Grško, 28. c^ktobra. — Jahta "Car Ferdinand", na kateri se nahajata bolgarski kralj Boris in njegova mlada žena Giovanna je morala prestati velik vihar na po-| ti semkaj. Več ur ni bilo sploh nobenega radio-poročila. Šele zvečer so javili, da je jahta srečno preplula Jadransko morje ter da se nahaja ob vhodu v Kcrintski zaliv. Mimo Grške bo odplula jahta v ,ka za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, sa $100 — $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6»—. Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da i>e poprej z nam pismenim potom sporasoms-te glede načina nakazila. Nojna nakazila Izvršujemo po Cable Letter s SAKSER STATE BANK CS COKTLANDT STREET v; i T NEW nos, H. X Telephone Barclay 0380 — 0381 M i NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 29, 1930 LARGEST SLOVENE DULY la C. I. ft Owned and Published by tixmanc PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank gakaer. President L. Dpnwftk, Tress Piai* of tnutnen of the corporation and addresses of above officers: 2U W. lltk «1—1, Bwiagh «f MiiMttis. Ne« Week City, N. Y. "GLAS MA KOtfl odo ve<" kontrolirali llooverjevi republikanci. Po njihovem mnenjn je vse tn prohibit-i jn zakrivila, kar je pa le deloma res. Vzroka za razpoloženje proti republikanski stranki in proti Hooverjevi administraciji je treba iskati v slabih časih. Hoover je dobil svojo veliko večino leta 1928 predvsem zato, ker je prepričeval volilee, da camore uspevati prosperiteta le pod republikanskim režimom, dočim bi izvolitev demokratskega kandidata Smi t ha povzročila gospodarsko krizo. Sama sreča za Smltha in njegovo stranko, da. je pretežna večina ameriških volileev verovala Hoover ju ter ga poslala v Belo hišo. Kmalu nato se je pa začel pojavljati polom, in Hoover jeva administracija stoji pred gospodarsko krizo kot neveden otrok ter si ne ve in ne more pomagati. Spoznanje, da so imeli republikanci volilee za norca bo prišlo dne 4. novembra do izraza pri volitvah, ko bo na stotisoče volileev, ki so bili dosedaj zvesti republikanski zastavi, dezertirali v demokratski tabor. Da bo tudi proliibicijsko vprašanje igralo 4. novembra važno vlogo, ni nobenega dvoma. I)ve največji opori republikanske stranke, državi Illinois in Ohio, utegneta to leto izvoliti demokratske senatorje. Na prvi pogled je jasno, kaj bi to jwrnenilo, kajti republikanska večina v državi Illinois znaša običajno sestotisoe, v državi Ohio pa petstotlsoe glasov. Ce bodo zmagali v omenjenih dveh državah demo-k rat je, se bo to zgodilo na račun prohibitive. Dasi se je republikanska stranka .že nekoliko sprijaznila z mislijo, da bodo imeli v poslanski zbornici demokrat je večino, že zdaj govori o splošni republikanski zmagi leta 1932. Takoj po 4. uoveiubru bo namreč podala svoje poročilo komisija, ki jo je imenoval Hoover v svrho, da preštudira uspešno oziroma neuspešno izvedbo postav. Predsednik komisije Wiekersham je že namignil ea-mpteju, da se bo komisija izrekla za omiljen je stihaških postav ter za zopetno prodajo piva in vina. K priporočili komisije se bo Hoover popolnoma strinjal. Na ta način skušajo utrditi republikanci svoj ugied Icr si zajamftti zmago pri prihodnjih predsedniških volitvah. - SMRT &JQVEKA — KROGLE. LJUBLJANA, 13 oktobra. —Komaj so se vrnile v soboto in nede ljo razbesnjene vode v svoje struge In eo ei obetali neei kmetje za ta teden lepega vremena, da pospravijo zadnji krompir in koruzo ter spravijo jesensko setev v zemljo, že se je spet preobrnilo, čeprav *e sneg ebeffl naie vrtače in celo nižje hribe, kar kaže na stanovitno vreme, ni vse skupaj nič pomagalo. Že nedeljska huda jugov burja ni obetala nič prida. "Dež bo" so zmajevali očanci. In res je začelo v noči od nedelje na ponedeljek po Dravski banovini. V naslednjem kratka poročila iz raznih krajev: tukajšnja polja in travnika velikanske mlake in tudi dohod v Polj-cane je bil skozi Sp. Poljčane še zaprt, ker je cesta še deloma .pod vodo Sele v nedeljo je voda skoro Dopisi. docela odtekla. Največ škode je po-! plava prizadejala že itak ubogim KAMNIK: Nedeljsko dopoldne s kmetovalcem. Tudi cesta je ni . , toplim solncem je dalo nado. da semnogih mestih znatno poškodova- >dniska vlada je sklenila obnoviti delu. v starem zlatonosnem rudniku Sv. Ane pri Kremnici na Slovaškem, kjer so ogrski kralji stoletja kopali zlato in kovali iz njega novce. Rudnik je c brat oval do Napoleonovih vojn, ko sd morali vsi rudarji v vejko. v rove pa je av-v svojo stapjjgfca vlada napeljala vodo. da jih na ta način reši pred Francozi. Sto le: je stala voda v rovih, sedaj pa so izkapali velik r:v. po katerem se bo odtekala v;da v reko Hron. nakar bodo zopet začeli izkopavati zlatonosno rudo. Rudnik je tudi pri starem načinu dajal m v okolici je naplavila osromno .. , t - , . , .... _ ° .znatno kohemo zlata in strokovnja- ki so uverjeni. da se bo obrat izplačeval. Do prihodnjega leta bodo rovi izpraznjeni, nakar se bo začelo v njih redno delo. Kremniški rudnik je slaven v ogrski zgodovini in Ma- sviža, poskrbela pa tudi za to. da je ščistila pot pod glavno cesto. Novo deževje pa povzroča bojazen pred veliko poplavo. DOBOVA: Ker je Sotla prestopila strugo in preplavila njive in trav- i džari so na svo;2 novce stalno pi- Steward. B. C. Priloženo pošiljam Money order za SG 00 za enoletno naročnino z\ i i list Glas Nanda. Upam, da mi ga bc.*:e redno pošiljali, kakor dose- '' daj, ker me zalo zanima čitanje te- ; j ga lista. V njem je vedno dosti no-i , vega iz vseh krajov. ! Posebno od Petra Zgage siiiimo ' večkrat kak., smešno. To.ej, le daj ga. Peter, kar naprej s sv_jo ko-, lono. Želim ti dober uspeh! Delavske razmere so tudi pri na< bdj pod ničlo kakor povsod, ker je de-ti ljudi brez deia. ki morajo čakati. kdaj se kaka vrata odpro. Tukaj nas je zaposlenih x-tros sto eseb. Ko je nastala precej huda zima. je odpustilo vodstvo na-. lega rudnika precej delavcev. Če se kaj odpre, bom že sporočil, j Končno pozdravljam vse čitate-lje G. N. žirom Kanade in Amerike posebno pa mojega brata Joha-na. njegovo družino in prijatelja Mussolini se je bd predvčerajšnjim zopet razeepenl. Govori! je fašističnim zveznim ravnateljem ter jim dokazoval. da mora fašizem zavladat, m u — Kdcr ni z nami, je proti nam, — je rekel. Kdor ni s fašizmom, je pro*! fašizmu. Mussolini in fašizem ima'.a mogočnega nasprotnika. Kdo je nasprotnik? M:.;":? Ju*»o-t lavi a? Ah. kaj pa .'»e! Nemara je Francija? Se manj. Nasprotnik Mu* solini j a :n fašizma je zdrav člcve^ki razum. Tj je mogočen nasprotnik, kateremu je dose da 5 še sleherni pod-lear'. Škoda, velika -koda, da ga je baš v sedanjih časih v Italiji laka malo. nike je pod vodo tudi cesta, ki vo- sali Zrmni. dVe Crl<1 B kl Jlh Geo Klepea. Želim jim dober uspeh. di iz Hrvatske na Štajersko. Tako P^amo z ogrsxega arooiza red , je V nedeljo Obtičal neki avto, „.|F»vxatom Znafca sta začetni črki | seden s potniki, v vodi in so ga mo- l1*^ Banja". V slova- , Ker ;ščini pomeni "banja" rudnik in Ma- | dežuje, se prebivalstvo boii|dari S" si cd Slovakov izposodili ta j izraz. Pozdrav tudi Petru Zgagi. N. Jakofčič. rali izvleči znova Porast temperature so povzročili severni vetrovi, iki so južne zračne plasti dvignili kvišku, s čemer ; hude poplave, je bila izvršena kondenzacijo in s ; tem izločanje padavin tekom vsega J POLJČANE: Ko se je v pete.-: dneva. Ob 17. so znašale poda vine ' proti 19. zjasnilo, se je za enkrat 42 mm. minimalna temperatura nevarnost hujše povodnji minula, zraka je bila razmeroma nizka Bil pa je tudi skrajni čas. ker je maksimalna je pa iznašala okrog vodo ponekod vdirala že v hiše. — pa so jo Čehoslovaki par let po pre-15 stopinj C. Deževalo je v vsej Vendar so še v soboto pokrivale . vratu prenesli v Prag d. V Budimpešti ne vid jo radi. da b; Čeh slovaška obnovila obrat, ki feo ga Madžari puščali več kot sto ' let pod vod>. V Kremnici je t:,a tudi madžarska kovnica denarja, ki BREZfJVCNl FOCK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški ln hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski soli štv. 127 East 41. cesta v petek zjutraj od 19. de 12., aobm 4tT. 308, aH pa v Itondeljek in sredo ob 3. do 5., soba 413. Več bilijonov se ji pokadi kot je zvezd na nebiilHHHHHI Človeflc-krogla z novo senzacijo. Vpričo SC tisoč gledalcev je dvignilo top *tetak> nad* oceansko obalo, v rttoii 19 m so oddali abreL Powers je s padalom kakor vedno zle tel v loku najprej in potem kakor kamen navafloL A nesrečnež je slabo računal Padalo je imelo premalo čsMa, da bi te pravočasne odprlo. Potpb« je umrl na srčni kapi menda Se /v arafauL Hjegovo truplo, ki je padk> t morje, so našli motorni * Aete toHrfao an Žive \ dove ,ro strašno trdo:-rčne. toda same napram svojim možem. V New Y :-ku so za trajkali izdelovalci ženskih oblek. Zacnkra: se še n" ve. če zahtevajo krajš. de!ov-nik lj 1 i dalj- kiklje. Gospodinja je rekla lepi služabnici : — Nak. tega pa ne bom dovolila, da bi tvoj fant stal ce le ure na stopnicah in go,-ciril ■> Uboj. — Saj to res ne gre. — je odvrnila lepotica. — Vedno ma pravim, da se to iic spodobi in ^a vabim v kuhinjo, pa noče iti. Beljakovina je jak; redilna. Posebno nekatera zelišča imajo v sebi ciosti beljakovine. Špina ča z jajcem, na primer. Cc- hcčr v južno-ameriških republikah kdo za dem vino umreti, je najbolje, da se da izvoliti predsednikom. Par mesecev bo predsednik republike, nakar sc mu bo ure.-ni/ila želja. Rojakinji .-:a pogovarjali. Po-gtvarjali sta se vsaka o svojem možu. Pa pravi prva: — Oh, sama ne vem. ka, b; počel moj dedec, če bi mene ime!. — Ali pa m;j, če bi bil brez mene — pripomni druga. — Prav nobenega dela ne more brez mene o-praviti. Če si hoče kak knof prišiti. |mu meram vedm jaz nit v .šivanko vtakniti, in vso umazano po.sodc moram znositi k .sinku, č:- ne. bi f.pl-h nič ne pemil. V neki mali vasi je vsako leto najmanj tridesetkrat gorelo. No, pa naj gori, saj so bili vsi posestniki dobro zavarovani. Kompanija je zavarovalnino pošteno izplačala, za vsak slučaj in da se izogne v bedočnosti prevelikim stroškem. je pa poslala detektiva v vas, da bi dognal, kako nastajajo požari. Ni mu bilo treba dolgo čakati in poizvedovati. Do bližnjega mesta se je pripeljal z vlakom, od tam se je na odpravil peš v vas. Predno je pa dospel na svoj cilj, ga je zalotila huda ploha. Stopil je ped prvi kozolec in čakal, da se bo zvedrilo. Lilo je ko iz škafa. Naenkrat zasliši iz hleva glas malega fanta: — Oče, dvakrat se je že zabliskalo. Ali naj zdaj prižgem, ali naj počakam, da se bo v tretje? — Rojakinjo so vprašali: — No, kaj pa tvoj dedec? Ali tudi on v spanju govori? — Saj to me baš jezi, ker ne govori, ampak le smehlja se tako. sladko kot da bi kako mlado punco objemal. Že tri noči zaporedoma epažam, kako se smehlja. Če se bo še nocoj tako sladko režal, mu bom dala po glavi. Če bo moda res uveljavila dolga ženska krila, bodo porotniki spoznali * krivim marsikatero obtoženko, katero bi sicer oprostili. . £ & • _.* •. t, . - *fSflh. "Glas Naroda" . *. __• i __ miir Peter Zgaga NAŽOITE ENO in prepričajte se suni. Potem boste spoznali, kaj pomeni "ime zadovoljuje, jo". Uihrali boste Chesterfield b o l j kol katerokoli drugo cigareto. Chesterfield ENA bo vedno prednjacila! Več tisoč gledalcev je doStvelo v Atlantic City grozen prizor. Pod iraeaom "«ovek krogla" sna ni dr-k iL'H ■umetnik Harvey Powers je pri predstavi dbtčajno zlezel v cev z malo Hmodnika nabitega topa. Čim I jiR tfUtri, Je ven ter padel r Mm na prtpzaarljene blasi-ura tar ni*tm je peeietd l»wi'> ,-^tkiiuilj 30 m ki pp navadi odne-Mjmo la^e poMo^be. A občki- LAS RilOPl" NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 29, 1930 POSLEDICE NEMŠKIH VOLITEV MAX VIOLA: MOJ FRAK Bil je to prekrasen čas, ko sem ei ga dal urejati Takrat sem bi! zaljubljen, zaljubljen dd želje. cia ba se poročil. Bil sem še mlad in ciotlej se ni bil noben frak cklspal mojih čustva polnih prsi A sedaj M-iii ga moral nabaviti, kajti bi-ia je k pa, ah. tako lepa kakor cel turat idealov najznamenitejših £ Likarjev in pesnikov w-j;a prva ljubeaen. Prva ljubezen! Sij veste, icaj to pomnil. V^ako Jutro hodila s sobarico nakupovat m jaz sem jI sledil ze toliko časa. da bi bil končno lahko veljal za prvovrstnega strokovnjaka^ kar se tiče zeljnatih giav, ipinače in letošnjega krom-pira. Bila je hči nekega odvetnika m ko sem to zvedel, sem se takoj odločil, da zaprosim za njeno roko Stekel sem k svojemu kroj a-t u in si naročil frak, kakršnega ! i izdelala nobena krojačniea. V iem fraku je tičal cel značaj in k > » m i ga oblekel, sem čutil, da sem m .doi .v Štela — tako ji je bilo m«1 bi morala iislisati mojo liu-bezen, če bi me videla v tem fra- Srcr mi je tolklo ao grla. ko bližal njenemu stanovanju Bila v kuhinji, z irolimi rokami je sta-v kuhinji in kuhala malinov k Bila ?e tedaj vrhu vsega Se ia sojipodmja in Je sama oskr-vala kuhinjo' Kje naj bi naSei eno tako popolno dekle? Naj u-rem. ali prej mora biti meja!— opil sem odločno v kuhinjo in . iti S:eli. Spregledal sem pa o- < jmno posodo na tleh; .spotaknil m se, iz trrh grl se je ogla-il ob-i n krik. rdeča, tekočina je pljunila. do stropa in se stočila potem Urokih tokih po stenah nizdol -:lel sem bil v malinov sok. Ko so 1 Stela in obe kuhinjski dekli rali cd prvega strahu, so se glas- j 7.ikrohoLale, jaz pa nhem zmo- j 1 nobene be *de. kajti usta so mi j a polna soka tu obraz od njega : ; rdeč. V takšnem položaju ni še I h če presil za ljubezen m takoj .n nastopil umik, puščajoč za sabo j v.sakem koraku potoček malino- j »a soka. Nikoli več se nisem u- J .1 pogledati Šteli v oči, kajti vsa ; ■krat, kadar sva se srečala, je j urala ugrizniti v rutico, da omagala glasen smeh je rešilo na izvrsten način celo šest zarjavelih deklet Mislim, da je ta rudna lastnost še danes v meni, in če pojde tako dalje, ne bo moj frak nikoli izpolnil svojega namena, nikoli ne bom stal v njem pred altar jem in dahnil svoji vroče ljubljeni nevesti svoj ganjeni Da"!. Si^er pa jo bil moj frak že večkrat v s lične m položaju in njegovi nosilci so izrekli že cesto pred oltarjem r-voj za večno vezajoči — '"Da! ' — le žal, da nisem bil nikoli ed^n teh no-ilcev, vedno je bil kakšen moj prijatelj, ki sem mu bil po cdil frak za poročni dan. Bili yno mladi in polni upanja in ni-mc nikoli imeli denarja in če si je kdo iz našega kroga izbral ne-ve- to, je pripadla mojemu elegantnemu fraku naloga, da mora fun-girati kot slavnostno oblačilo. Ko so mi ga potem po poročnem dnevu p -;lali nazaj, sem se lahko spu-f. :al v pV.hoiogične študije, ki so dajale nezmotljive rezultate. Ko se ie poroči! mo; prijatelj Artur, nam je hetel dopovedati, aa jemle sve-jo Angelo iz ljubezni, ne pa morda zate. ker ga bo nje oče protežiral v uradu. Ko mi je vrnil frak, sem takoj vedel, kje smo. Ni kazal niti najmanjše gubice in praška. Ženin pa. čigar frak ne kaže nit? najmanjše nerednosti. ta je zaman čvekal o ljubezni Prav tako je bilo. ko je zlezel Pa\*el v jarem. Na fraku sem ugotovil plast polivke, znatne sledove zeljnate solate m nekoliko očitnih ostankov račje p?čenke. Ženin, ki razvija na poročni dan tolikšen apetit. ne more ljubiti svoje neveste in če bi mi to pristal tri dni. Cisto drugače m je. bilo. ko je odvedel nežni Ludc-vik svojo Emilijo domov. Kjerkoli sem otipaval fraik. povsod je kazsl sledove solz. kjerkoli sem ga pogleda!, je bil zamazan z plastio pudra ki ga je ostavil Emilijin cbraz. To je bil zakon iz ljubezni, mo« frak mi je to naravnost kričal v obraz. Ob takšnih porok je začel moj frak seveda trpeti. Poleg tega se je moral vsako poletje prilagodevari zelo nespoštljivi družbi — v za-.stavijainici. In kadar sem ga poje i tem ob začetku predpusta vzel do-| mov in praznoval svidenje s solz- V poslednjem članku je obrazlo- narodno - soc i j alist i čna vlada bi iz-žil lord Robert Cecil neangleškim vrševala vladne posle povsem tako čitateljem bistvo britskega imperi- kaker dosedanje nemške vlade, sa-ja. Gotovo je imel prav, ako je do- mo da bi pri tem mnogo bolj kri-mneval, da ne razumejo povsod bi- čala in tožila. stva ocinošarjev med Anglijo in nje- i Ktjub .temu pa je izid nemških -nhni kolen.jami, kakor tudi ne,volitev za inozemstvo "menetekel" .stremljenja pc novi organizaciji teh' Bilo bi neumno, če ne bi vlade in odnečajev. Ravno tako pa imam tu- parlamenti sosednjih držav teme- di jaz prav. ai:o trdim, da ni v zu-jljito preučih pcmena in dalekciež-nasrjem svetu pravilne sodbe ojnojti poslednjih dogodkov v Nem-vsem. kar se je poslednje čase do-jčiji. Vaekakor pa ni smatrati kot gajalo v Nemčiji. Največje piese- plod takega resnega proučevanja ;nečenje, ki so ga prinesh nimi očmi, je bil tako pomečkan in gubast, -da mi je hotelo počiti j srce. S težavo sem mu vračal po- ; tem stati bleak in ga vodil po različnih plesih in družinskih večerih, a vsako leto je bilo težje pri- . , ... . . .... Reichstag, je b.l poleg zn-tnsg kriti njegovo starost — in ce lezi i . (večanja kcmun.st.emh glasov ne-jsti zunanjesa m nistra Brianda pri pričakovani iilni porasi števila j njegovem p^vratku iz Ženeve. narodno sccijalistične parlame-n- j Strojne puške niso nič kaj prikiad- popokani in fazona mu spada med itaTOe frakci]e' Saj bo ta' dojn° sredstvo v notranji politiki in ž sedaj brezpomembna skupina 12 njimi tudi ni volitve v 2ga po- rcoatega načina, .s katerim so sprejeli nekateri francoski nacijonali- danes pred mano, razprostrt po mizi. me nekaj stisne za grlo, ka'-ti gumbnice so mu strgane, šivi davno minule slavne čase. A ne pomaga nič! Po malinah diši še vedno, sedaj že ceio p 3 plesni vih.... Iskalec zaklada. sen J Dcbro oblečen tuje? je na vsak j način hotel odkupiti malemu kmetu v vasi Orehi ju blizu Dcuaisa trav- i nik z imenom "Stražmojstrov pašnik". Kmet ni maral kupčije, ker ima itak premalo grude. Kapec mu jc nudil vedno več denarja in naposled. pc dolgem brezui pešrčm barantanju. mu je zaupa! čudno skriv n:st. Prišel je :z Nemčije in hotel kupiti travnik, ker mu je povedal c -e, pz jovnik v svetovni vejni, da je tu -pene:: pri nenadnem umiku zakepal sod z vsliks množino zlatnine in draguljev. Vendar se kmet ni da! omehčati. Tedaj se je obrnil Ncmec na okrajno glavarstvo ter obljubil plačati vse državne pristojbine in povrh nakloniti 100 tisoč frankov revežem v Orchiju. če mu bedo dovolili pre-kopati .samo nekoliko mttrcv sveta na cmenjenem tr?vniku. Dcbil ie dovoljenje in je šel na delo, a to se bo menda zavit klc. Na načrt j. ki ga ima, tvori glavno znamenje neke drevo. A med vojno ali p:> vejni -S3 ga posekali 'zr ne ve zdaj nihie tečno povedati, kje je stalo poprej. mogoče nuditi ?lad- mež, v novi zbornici motno četo 107 !ni.~n dela. Tudi v mednarodni poii- • poslancev. Kxio je ocenil svet izid j tiki ojačemo vojaško oboroževanje teh v tlite v, dokazuje najbolj pada-j kakorkoli drugače mislimo o njem. nje 11 čajev Ycungoveca pesojila. To | li pravima reakcija na pojave go-padanje je občnem znak, da se svet j.spodarkega obupa v sosednjih dr-ne boj: samo nc :ranjepolitičnih za-:žavah pletljajev v Nemčiji, temveč da računa tudi z možnostjo nasilnih zunanjepolitičnih okcij. Narcdni ^toijalisti sami. posebno še visoki zaščitnik te desničarske radikalnt stranke, voditelj nemških nacijcnaleev dr. Hugenberg. tolmačijo seveda t? svojevrstne volitve kot z:iz k "prebujenja Nemčije". Pod tem geiicm razumejo predvsem prelom z locarn^ko ptlitiio in duhom, ki je na njem temeljila ta politika sporazuma. V resnici pa je rčszul-tat nemikih volitev pojav obupa zaradi težkega gospodarske ja poio- znanjem zabeležiti, da se nemške žs:ja. brez-c;-In:. fti gcsp-darsklh J mase celih 12. let niso dale premo-bankrc.ov in socijalne bede, kakr- tiU po brezvestni agitacij desničar-šne nem J ki človek do sedaj še ni poznal. Stctisoči ne vedo. ne kod in ne kam. Pametnim strankam ne verujejo več, zatekajo se k radikalom na levi in desni. Naravno je igralo veli-liko vlogo tudi to. da S3 r.arcdni so-cijalisti in Hugenberg v svoji agitaciji slikali kot glavno vzrok nem-šk b?dt? reparaerjska plačila in Ycungov načrt. s nos ti samo za ^ačttlkei^tfe^mteč tu-1 di za prejemnike. Mednarodna plačila je'mogoče realizirati vecuacma potom blagovnega teveza. Ztao je tudi vprašanje, koliko bo mogla Nemčija plačati reparacij, končno le vprašanje mednarodnega plasiranja nemš-kega blaga. Mednarodni konzum nemških izdelkov pa zavisi zopet od tega, koliko bc ves s ve; pripravljen sprejemati nemško blago in na ta način Nemčiji olajšati plače-vanje reparacij. Po dosedanjih izkušnjah take pr.-prav^jenesti ni baš dosti. Lopo besede. ki so bile v Ženevi na mednarodni gC-p oda. ski konferenci sestavljene v lepše resolurije. so v kričečem spretju z dtjanji. V Ženevi so r.a vso mci casojali izvozne in uvozno prepovedi ter durr.p:r.2 ko' neko vrsto nečastnega u kmc vanj a med narodi. Priporočali .:o največje ugodnosti in znižanje carin. Gospoda: ~ka praksa pa kaže, da stremi v Evropi- in izven nje vsaka tudi najmanjša država za ustvarjanjem ia.-tne industrije s pomočjo vedno višjih zaščitnih carin. Ne glede na to. da mora ta metoda koncem koncev ruinirati vse države ra svetu, je t rob a opozoriti, da pome-n-ja za Nemčijo ie sedaj omejitev siranje nje- LiJtR ^ - — Kcačno tudi ni tako nerazumljivo, da prične narod, ki živi v hudi gospodarski prlzi. poostreni še po splošni svetovni godspodaiski krizi, I svetovnega trga ?a pl valiti krivdo za sv^jo bedo na plačevanje reparacij. Na primitivni način, kakor računajo in mislijo mase vseh narodov, tudi nemške mase ne računajo, koliko nemškega kapitala gre leto za letom v inozemstvo. Pav za prav je trajalo še n?nja pelitika v dolgo, da je pričel nemški narod poslušati te glasove radikalnih siren. V inozemstvu bi morali s pri- ?kih strank. Od leta 1919 do dosedanjih volitev je imela v vs?h državnih zborih weimarska koalicija cd socijalnih demokratov pa do nih proizvodov in s tem tuai zmanjšanje možnosti izpolnjevanja prevzetih inozemskih obvezno-li. Svet za enkrat še ni prišel tako daleč, da bi uvide! te kcnsekvence. P? mojem mnenju n: aktivna zu-lem. da st ne pre--tano zahteva sprememba Youngo-vega načrta ali se hoče od upnikov celo izsiliti. Aktivna zunanja politika je nasprotno bas politika izpolnjevanja. fci je "c ia v zadnji volilni borbi tako srdite napadana in obsojana. Ta politika temelji namreč na spoznanju, da bo mogoče doseči izpremembo ie tedaj brez nevarnih pretreslia'jev. ako bodo up- nemške ljudske stranke zanesljivo niki na lastnem telesu občatili, da večino. In to so stranke, ki nosijo zahteva gospodarska razsodnost cdgovornjst za pedp's versaillske i spreme mba obstoječega stanja. Pre-cog:dbe. za vstop Nemčije v Ligo pričan sem. dam bo prišel narodov in končno tudi za sprejem Dawesovega načrta, locaniske pogodbe in Youngovih zakonov. POSLEDICE KRIVIČNE ŽITVE. OBDOL- Ti razlegi so pognali mnoge vo-lilce. ki so prej volili trezne stranke. h komunistom in še bolj k narodnim socijalistcm. Spravili so na volišče tudi milijone. l:i so poprej Dawseov načrt in Youngova pogodba sta bila plod razsodnega gospodarskega prevdarka. Nihče na svetu ni računal, da bi postal Ycungov načrt nekak diktatorski zakon 80 ooslancev več cd starega. Od tega časa diši moj frak ne- t znosno po malinah. Ponesel sem ga : k enemu največjih čistilcev made- I /ev našega časa. pod čigar roka-1 mi ie dcbil spet svoj prejšnji blesk, j a duha mu ni mogel vieti. in ko- j likorkrati je potem kje dišalo po malinah, so vedeli ljudje, da je moj j frak v bližini Se dostikrat je sto- I pil v delo, saj, žal nisem ostal pii! prvi ijube^nL Zaljubil sem se še} v mnosta dekleta, a čudno: čim od- | kritasroneje sem ljubil kakšno de*:- , le. tem bbljšo partijo je napra- ! vila — s kom drugim. Prišlo je ta- | ko daleč, da so me skušala spra-' viti meni znana dekleta v zaljubljenost; čim se je to zgodilo, so bila gotova, da jih čaka vsaj kakšen mlad dvorni svetnik. Tako se j Iz Eerlina poročajo o tragičnih , okoliščinah samemora poštnega u-radnika Mautheja, obdolženega. da je ubil svojega prijatelja Lehmanna. Čeprav je malo verjetno, vendar Ta je bil vernik znane berlinske pi- v tem trenutku ni izključeno, da dove varne in je če?to povabil k sebi , Nemčija vlado, v kateri bodo tudi Mautheja, da ga je popeljal domov.! narodni socijalisti. Ako bi se to zgo-Tudi nedavno ga je bil vzel na ko- dilo, bo neizbežna posledica silno zla in prijatelja sta bila zelo do- razočaranje za vclilce, ki so glaso- dc sle dne ostajali doma. zdaj pa so se za večne čase. Titdi Young sam ne. opredelili skrajno ekstremno; tem v svojem bistvu vsebuje ta načrt milijonom novih velicev je prip:sa- dcbro premišljen program plačevati. aa bo novi parlament štel kar nja letnih reparacijskih obrokov vse čas. ko beda upniki razmišljali o tem, ali naj nemška plaiila znižajo, ali pa iih omogočijo z odvzemom nemškega blaga. Ni šč prišel čas za tc spoznanje in za mednarodne posledice, ki bii z njega izhajale. Kratkovidno mišljenje, da je mog:če plačevati reparacije brez sodelovanja prejemnikov plačil, pa je rodilo za notranji gospodarski položaj Nemčije žo zlIo neprijetne posledice. Velika masa naroda, pred vsem tudi se je . nemškega do leta 1988. Kdor pa pezna zgoda-t . .. . ... . I nt asa nemškega podjetništva vino reparaoijsitega vprašanj-a ma- 1 , t . , , . ^ i po zaslugi vnetega m doslednega da- lo glcblje im se je t-adi potrudil pre- . . , . ... . ... . J i la nemških vlad v zaanj-h leuh ze študirati obširne elaborate, financ-1 ...... •pripravila k izvajanju po.itiice iz-nih strokovnjakov, se zaveda, cia je, . . _ . ,. . . .. , . polnjevanja. Pripiav^ena je bna tudi neizmerno fino izdelana mass- | , . ____, ,, I plačevati velike zneske. pr:pravlje-nerija tega naorta končno le po- S ... . ...... i . ~ . . . . 1: j na nositi iz tega izvirajoče davčne bro razpoložena. Za šalo sta se na ! vali za naredne socijaliste. Nobena skUžnl itr°i. ^ nai pC^ze* ^ |in socijalno politične obremenitve, kozlu celo ruivala in pri tem je Leh- nemška vlada ne bo kršila obsto-jbo imaamm..:...... Mali Oglasi imajo velik uspeh mm. B pričajte se 61 ' m* RAD BI ZVTEDEL za natančni naslov s\-ojetra brata JOSIPA KA-STELIC. Čital sem v tem listu, da se nahaja v Vancouver, B. C., Canada. Zaradi nezadostnega naslova ga pošta ne more najti. Kdor ga pozna ali pa če sam čita ta oglas, naj mi sporoči svoj naslov. — Miha Kastelic, 315 E. Brunks Lane, Milwaukee, Wis. < 2x 28&29> SAKSER STATE B'ANK 12 CORTLANDT STRjEET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne, Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ur« zvečer. Posloinjmo se vsi bres ftjeme, te stare In stanovitna _!_ ________ KRATKA DNEVNA ZGODBA ' tfcl LilOMT IlOfOT P4PUS !■• \ •119«XB«9P NEW TORE, WEDNESDAY, OCTO t», 1IN t ; ItfOH H/Oim BAILY at «. & a \Y f• f 1• v INeijubljena zena SOMAN IZ ŽIVLJENJA. Zrn Glas Naroda priredil G. P. 26 (Nadaljevanje.) — Ne, Walter. — Kako se bodo ve.seiili moji stariSi! —- A11 radi tega, ker se bodo iznebili prepirljive hčerke? — jo je po-dratU. — Ne, ti nehvaležne*. Žalostni bodo, da bodo dobili teba za zeta! Povsem so nori nate, Walter. ^ — No, tega ne razumem prav. Povej mi, Lot ta. kako zelo me imaš rada? . Vzdihnila je globoko. — Ali naj povem pošteno? — Povsem pošteno! i — No torej, — odfcedaj te poznam! Zrl je nanjo, presenečen. — In vendar si mi dala korbico ter ravnala z menoj tako, da se človeku naravnost smili? — Da. iz strahu pred svojo lastno slabostjo, — in ker sem te smatrala strašno površnim in. domišljavim. Konec no pa iz porednosti, ker n sem hotela, da bi me tako Lahko zavojeval. Tvoja prva snubitev mi ni prav nič ugajala. — A druga, da? Pcrogljivost se je pokazala na njenem licu in prikazali sta se dve mični jamici. , — Je pač tako, — ga je dražila. ^ SklonU se je hitro ter poljubil jamico. — Ti — Je zapretila. — Ni šlo drugače, Lot ta. Jamici na tvojem obrazu ste me napravili naravnost blaznim! Razventega pa si bila nepoštena in to zahteva kazen lig — Nepoštena! — Da moja druga snubitev ti je torej boljše ugajala? Tako hinav-ščino je treba kaznovati! — In sedaj naj rečejo ljudje, da niso moški domišljavi? — Ali zopet pričenjaš vojevati se? To te stane poljub! — Ti ne smeš! — ga je ozmerjala. — Vsaka bojevita beseda te bo stala po en poljub! Bkočila Je pokonci ter se naslonila na ograjo verande. On je stopil poleg nje ter počenjal vsakovrstne zaljubljenosti. Izslikaia si je, kako krasno bo, ko bo postala njegova žena. Tedaj je izginila prešernost. Pogledala ga je s solznimi očmi ter se naslonila nanj. — Walter. — dragi Walter! On jo Je hitro in pritajeno pritisnil k sebi. — Moja Lot ta, moja krasna deklica! Tako sta stala, dokler nista stopila k njima Heinz in Ria. Heinz je vedel Rijo področno. — Dragi Walter, — moja čestita gospodična, — predstavljam vam Rijo kot svojo drago nevesto! — je rekel gorko. Walter »je polotil smehljaje svojo roko knjg Lotte. — Dragi Heinz. — moja draga gospodična Ria, — Lotta in jaz sva se ravno kar zaročila, sledeč vašemu vzgledu! Oba para sta si ielela obilo sreče prav od srca. Lotta je šla še istega večera z Walterjem k starišem, da izprosita njih blagoslova in dovoljenja. Heinz in Ria sta jima sledila pozneje in v skromnem, prijaznem stanovanju so proslavili dvojno zaroko. Naslednjega dne, v nedelo sta bila Heinz to Ria povabljena k slovesnem obedu k Meistru. Lotta je hitela že zgodaj domov. Ria Je bila vesela, da je bila sama, ko so ji prijavili Henrik Krause-j a. Tudi danes je bil točno na mestu. Zapazila pa Je, da Je bil danes nekoliko bolj nestalen kot prejšnjega dne. Tem bolj energično pa je nastopila proti nJemu. Ne da bi ga pustila govoriti naj prvo, je rekla mirno in odločno: — Pripravljenih imam za vas šest tisoč mark, gospod Krause. Izstavili pa mi boste pobotnico za to. Čeprav vem, da niso vaše zahteve upravičene, bom vendar držala svojo obljubo ter vam t^i^ia tudi preostalih štirinajst tisoč mark. Na trden datum pa ne morem obljubiti ničesar, ker moram šele vedeti, kje naj si preskrbim toliko denarja za izplačanje tega. Krause Je bil vsled določnega nastopa* nekoliko ustrahovan. Nato pa jo je skušal nadkriliti ter dobil nesramen Obraz. — Gospodična, prav nič vam ni treba žrtvovati se. Premih sem si vso stvar. Če pojdem k Heinzu Materni, bom gotovo napravil boljšo kupčijo. On bo boljše plačal za svoje dobro ime. Ria se je obvladala. Niti ena poteza njenega obraza ni izdajala njenega strahu. Bila je oborožena ter je posegla po zviači, katero si je izmislila. — Danes vas ne obm več ovirala na tem, gospod Kraus, — in na ta način bom rešena tudi svoje obljube. Od gospoda Materna pa ne boste dobili niti beliča. Razventega pa vam moram povedati, da sem se včeraj zaročila ž njim. On me je ozmerjal, ker sem vam obljubila tako lahkomišeljeno. Nič, kar nameravate, se ne bo zgodilo, — a pustil vas bo aretirati takoj! Krause je gledal s preplašenimn očmi na vrata. — »to hudičev! — je mrmral ter se potuhn i. — Da, radi izsiljevanja vas je hotel dati zapreti in raditega, ker ste i-kradli listine iz pisalne mize mojega očeta. Jaz pa nisem hotela, da bi prišel v ječo nekdanji prijatelj mojega očeta ter ga prosila, naj ne stori tega. Le s težavo sem ga pregovorila, da ni storil tega. Krause je postal bled kot sveča. Zelo ponižno in pokorno se je ozrl vanjo. — Vi vidite torej, — je nadaljevala — da so tudi vaše pretnje ostale brez uspeha. Moj zaročenec me je sicer nujno prosil, naj vam ne dam n:kakega beliča, a dosedaj sem vedno držala, kar sem obljubila. Hočem vam pomagati, da pričnete živeti drugo življenje! Raditega vaih tudi dajem denar. Pri zadnjem obroku mi boste vrnili risbe, ki imajo zame vrednost le kot •spomin na mojega očeta! Krause je postal zelo kratkobeseden. Obrisal si je pot s čela ter izgledal tako bedno, da se je pričeli smiliti celo Riji. Ponižno je rekel: — Verujte mi, gopodična, da bi vas ne nadlegoval, če bi ne bil tak revež! Zahvalim se vam, da ste mi prihranili stike s policijo! Lahko bi postalo celo zelo neprijetno za vas in vašega gospoda ženina, kajti take stvari dvigujejo dosti prahu! — Motite se, — kajti stvar naju ne more niti malo zadeti. Rolf Ma-tern je mrtev in njegovo nobnašanje napram moji materi je bilo tako. da sem ga pohvalila celo jaz. Obe sva vedeli, da je iznajdba mojega očeta najboljše spravljena v njegovih rokah! Nato je naštela šest bankovcev po tisoč mank, si dala izstaviti pobotnico. Nato je vzela še njegov naslov ter mu rekla: — Ne pridite več sem, ne da bi me pismeno vprašali, če vas lahko sprejmem sama! Najboljše je, če vas ni sploh več semkalj, pre dno ne prinesete risb. To je v vašem interesu najboljše! (Dalje prihodnjič.) Kupite jih lahko v kateremkoli koncu • • Zakaj sveta NA2&ITE ENO in prepričajte se sami. Potem boste spoznali, kaj pome. ni "one zadovolju. jejoUiivali bo-«te Chesterfield bolj kot katerokoli drugo cigareto. . .^n^h jtUb- BLAZN1KOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV SLOVENSKO AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1931 BO V KRATKEM GOTOV Letos bo posebno zanimiv CENA 50 CENTOV ZASTOPNIKE prosimo, naj takoj javijo, koliko Pratik in Koledarjev potrebujejo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18 STREET NEW YORK, N. Y. EMENTALEC IN FAŠISTIČNA HIMNA V Ementalu se je nedavno vršil sestanek francoskih in švicarskih sirarjev. Na banketu, ki je zaključil zborovanje, je godba nenadoma zaigrala znano fašistično popevčico "Giovinecaza". Francoski gostje so bili nejevoljni in svojim gostiteljem to tudi odkrito priznali, češ, da se niso nadejali tega čudnega glasbenega užitka. Vprašali so predsednika, da li je morda sirarno društvo fašistično, ker s vira fašistično himno. Predsednik jpa je smeje omenil, da godba ni igrala "Giovinezze", marveč staro ementalsko narodno pesem, katere besedilo se glasi: "Nikjer na svetu ni lepše nego v Ementalu"*. Pesem je bila davno znana, preden so jo usvojili fašisti. ŽENITEV DIPLOMATOV Italijanska vlada je izdala nared-bo, ki prepoveduje italijanskim diplomatom zakonske zveze s tujkami. Sicer je bilo pod fašislovskim režimom že davno v veljavi to pravilo, sedaj pa je zadobilo zakonito sankcijo. Odslej ne bo ministstvo več dovoljevalo ženitev italijanskih diplomatov s tujkami. Naredbo u-temeljujejo z ugotovitvijo, da je mož često pod vplivom svoje žene ter zato ne more s pravo odločnostjo zastopati koristi svoje države, kadar so te v nasprotju s koristmi ženine domovine. Podobne omejitve so določile tudi nekatere druge evropske države, kar priča, da razlog morda le ni brez vsake podlage. SREČNA DEŽELA Po poročilu generalnega tajništva norveške komisije za državne jet-nišnice se na Norveškem od leta 1928 dalje ni pripetil niti en primer umora ali sličnega krvavega čina s smrtnim izidom. Načelnik te komisije Kristijan Hammson pravi, da je to razveseljivo nazadovanje kriminalnosti rta Norveškem pripisati povišanemu blagostanju naroda, boljšim delavskim prilikam, omejitvi alkohola in višja kulturna stop-'pja ljudstva. Zlasti slednje je zelo važno, kajti smrtna kazen je odpravljena, s čimer bi bil o vržen nazor, da bojazen pred smrtjo kaznijo odvrača ljudi od zločinov. Vi$ja kulturna stopnja naroda je najboljše sredstvo proti kriminalnosti. »1. oktobra: - Majestic, Cherbourg Augustus, Napoti. Genova 1. novembra: New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 4. novembra: Columbus, Cherbourg, Bremen 5. novembra: Mauretania, Cherbourg President Karding. Cherbourg. Hamburg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 6. novembra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 7. novembra: Homeric, Cherbourg Republic, Hamburg Statendam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam 8. novembra: Leviathan, Cherbourg St. Louis, Cherbourg, Hamburg 9. novembra: Conte Biajicamano. Napoll, Genova 12. novembra: Vulcan la, Trst Aqu'.tania, Cherbourg George Washington, Cherbourg. Hamburg Albert Ballln. Cherbourg, Hamburg 13. novembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 14. novembra: France, Havre Bremen, Cherbourg, Bremen Olympic, Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma. Napo 11. Genova 19. novembra: Berengaria, Cherbourg President Kooaevelt, Cherbourg. Hamburg . New TorW, Cherbourg, Hamburg 20. novembra: Dresden, Cherbourg. Bremen 21. novembra: lie de France, Havre Majestic, Cherbourg 22. novembra: Milwaukee, Cherbourg. Hamburg 23. novenibra: Conte Grande, Napoll, Genova 6 DNI PREKO OCEANA ftlajkrajta In najbolj ugodna pot as Mtovanjt nc ogromnlb •arnlkih: FRANCE 14. nov. (7 P. M.) He de France 21. nov.; 12. dec. (7 P. M.) (10 P. M.) PARIS 5. dec.; 24. dec. (4 P. M.) (4 P. M.) Najkrajla pot po ftaiasntot. V*ak6. J* v posebni kabini « vsemi Moderni ml *d obnov, t i — Pijača tn slavna francoska kahinja. Iaredno niake eane 1 VpraJajt« kateregakoli pooblaflSeaaga agenta ali FRENCH LINE 1« STATE CTRKCT nft'w york, n. y. 25. novembra: Kuropa. Cherbourg, Bremen 26. novembra: Mauretania Cherbourg America. Cherbourg, Hamburg 25. novembra: Satumia, Trst Hemerio, Cherbourg Peutschland. Cherbourg. Hamburg 29. novembra: Cleveland, Cherbourg. Hamburg 3. decembra: A-juitania, Cherbourg I "resident Harding, Cherbourg. Hamburg Hamburg, Cherbourg, Hamburg i 4. decembra: I Stuttgart, Cherbourg, Bremen i I Parts. Havre Bremen, Cherbourg. Bremen Olympic, Cherbourg Augustus. Napol), Genova 6. decembra: Leviathan, Cherbourg i 10. decembra: Vulcania. Trst Berengaria. Cherbourg George Washington Cherbourg. Hamburg Conte Blancamano, Napoll. Genova 11. decembra: Berlin, ltoulogne Sur 2i(cr, Bremen Roma, Napoll, Genova 12. decembra: lie de France, Havre St I-ouis, Cherbourg, Bremen 15. decembra: Europa, Cherbourg, Bremen 16. decembra: Mauietania, Cherbourg 17 decembra: President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg. New York, Cherbourg, Hamburg 18. decembra: Dresden. Cherbourg, Bremen 23. decembra: Albert Ballln, Cherbourg, Hamburg 24, decembra: America. Cherbourg, Hamburg 26. decembra: Bremen, Cherbourg, Bremen Milwaukee. Cherbourg, Hamburg 27. decembra: Paris, Havre Leviathan, Cherbourg 31. decembra: President Harding, Cherbourg, Ham« burg POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. PRAKTIČNA ODREDBA. - Moskovska "Pravda" poroča, da je zmanjkalo pj kolodvorskih restavracijah v Odesi In okolici vsak dan po več žlic. Zasledovanje tatov je ootalo brezuspešno. Zveza nabavljenih zadrug; ki Ima restavracije v najemu, je naposlotT'odredila, naj preluknjajo natakarji z žebli vse žlice. Gostje sicer godrnjajo, toda Izostale. Nihge .si ne upa fcrasti žlic, ki jim je na takšen način zaznamovan izvor. KDOR ZELI PREŽIVETI BOŽIČNE PRAZNIKE med SVOJIMI v STARI DOMOVINI je vabljen, da se pridruži enemu naših skupnih izletov. To leto priredimo še dva skupna izleta: Po FRANCOSKI PROGI s parnikom "ILE DE FRANCE" preko Havre : VELIKI BOŽIČNI IZLET dne I 2. decembra I 930 Po COSULICH PROGI z motorno ladjo — "VULCANIA" VELIKI BOŽIČNI IZLET dne l 0. decembra l 930 NA OBISK V STARO DOMOVINO — samore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedriavljan, ki Je postavnim potom došel v le deželo. Za cene, za pojasnila ln navodila glede potnih listov, vizejev, per-mitov itd., plfiite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so te sto in sto-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo ln pa. kar je naj važne je. da boste o vsem točno ln pravilno poučenL • . Bg.. . J;, gs _ - ' ■» Sakser State Bank 82 CORTLANDT ST., NEW YORK .Tel. Barclay 9389 ~ ~ . ^ Kretanje Paraikov k— Skipping News — o 1930. Uaxh k MvgKToaabtd gT Chesterfield _ ENA bo vedno prednjacila!