130
Nova knjiga.
Bar t h. Kopitar's kleiuere Schriften sprachvvissenschaft-licheu, geschichtlichen, ethnographischen und rechthi-storischeu Inhaltes. Herausgegeben von Dr. Fr. Miklošiču. Erster Theil.    Wien 1857.
V popisu svojega življenja, pisanem leta 1839, ktere-ga je gosp. dr. Miklošič na svetlo dalvpervem (do zdaj še edinem) zvezka slovanske biblioteke (slavische Biblio-thek), spominja slavni naš rojak Kopitar razun večjih bukev več svojih manjših sostavkov, raztresenih po tem io unem časniku njegove dobe.
Kdo bi si ne bil želel k boljšemu spoznanja tacega moža vse te njegove spise v roke dobiti! Ali kako priti do raznih tadanjih časnikov, in kako najti iz njih Kopitarjeve sostavke, po navadi ne podpisovane?
Močno je torej ustregel vsem Kopitarjevim spošto-vavcom njega preučeni naslednik gosp. Miklošič, da je pod gori postavljenim naslovom razglasil pervi del Kopitarjevih malih spisov, za kterim pride tudi drugi del v kratkem na dan, kteri bo obsegal popolno kazalo celega dela in pa dodatke in opazke gosp. izdatelja.
Pervi ta del obsega (zraven že omenjenega življenjo-pisaj 48 o raznih prilikah nemško pisanih, zares klasičnih sostavkov od leta 1809 do 1816 zlasti iz „Annalen der Literatur uod Kunst", „vaterlandische Blatter", „Wiener allg. Literaturzeitung44 in družili.
Iz vsega se očitno vidi, da je rajni Ko pitar, Slovan z dušo in telesom, bil pred vsem družim živ prijatel človeštva sploh, ki se ne more drugač oblažiti kakor samo z narodno omiko, in pa prijatel lepe Avstrije (kakor jo pogostoma imenuje) posebej, kteri vedno priporoča, naj bi bila, kolikor dopuščajo vladne zadeve, vsem svojim narodom pravična in dobrotljiva, naj bi zlasti, ker samo ona ima pod sabo Slovane vseh narečij (ne le eno ali dve kakor Rusija), ona ustanovila slovansko akademijo in bila živa podpornica slovanske vednosti. Ali z enako gorečnostjo kakor za Slovane, povzdiguje svoj glas za vse druge avstrijanske narode, za Vlahe ali Rumunce, za Ger-ke, Madjare in Nemce, kterim sosebno pogostoma svetuje popravo napčnega pravopisja.
131
Te bukve, tega smo si v avesti, bodo tudi drugim omikanim Slovanom, zlasti Cehom, ki Kopitarja doslej niso v čislih imeli, pokazale drugo, lepšo podobo njegove po-pred nepoznane duše.
Zgolj v slovensko gramatiko segata sosebno dva so-stavka: obširen (na 18 straneh) pretres knjižice: Nem-sko-slovenske branja, ki jo je leta 1813 v Gradcu na svetlo dal Jan. JV. Pri mi c, pervi učnik slovenščine v Gradcu, in pa naznanilo Stalder-jevega ??Versuch eines schvveizerischen Idiotikons (Aarau 1812), iz kterega Kopitar razlaga več na Slovenskem navadnih besed tuje podobe, kakor fleten od 35flat" (hiibsch), zal od „dollc< (nett ge-kleidet), knoflja od ,5Glofea, šapel od „Schappelu itd.— V presoji Primicovega branja, spodbijaje brez izjeme vsako rabo spolnika ali člena (ta), kterega še kdo dan današnji terdo zagovarja, med drugimi tudi svojo slovensko gramatiko popravlja takole: „Selbst das Kopitarsche (Gramm. S. 215): ktiro kravo si drajsi prodal, to pisano al to čer-no? ist nicht im Geiste unseres Dialektes; unser Landmann sagt: Ktiro kravo si drajsi prodal brezo aldimo? Aber auch beivvortlich setzt er keinen Artikel, wo ihn Germanisie-rer noch nicht verfiihrt haben, z. B. danas moremo kozo zaklat i, — ktiro? pisano ali belo? Ne pisane, ne bele, ampak černo."
Knjiga obsega 24 pol, velja 3 fl. in se dobiva pri vseh bukvarjih.