SLOVENSKI nsm CELOVEC SREDA 23. OKT. 1991 Letnik XLV. Štev. 45 (2627) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Ktagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. P. b. b. Znam zgoJovmar M n; v. pro/esor Jr. Bogo Grajčnaacr f/tAraJcvnJa znanost;' ;n Mmctnosh p Ej;;h/ja-n;) p cAsAr/aztcncrn razgovora za .S/oven.sA:;' ve.stn;'/: osvef(/'a/'c zgo-JovtnsAro ozadje oA*rog aArfna/ne razprave oz. po/enhArc o pomena Arnežjega /rarnna o; voj-voJsAcega ,sto/a rta Gosposvetskem po/ja za B/ovence trt novo s/ovensA:o Jržavo. V Velikovcu o narodnostih S podijsko diskusijo v stiiu „Ciub 2" so v Velikovcu zaktjučiii alternativne oktobrske prireditve, ki jih je organizirala Delovna skupnost Srečanje v oktobru". Tema diskusije je bila „Narodnosti -tabu za Evropo?", vabilu pa se je odzval prominen-ten krog političnih osebnosti, na čelu s predsednikom SVP dr. Frasnellijem in koroškim deželnim glavarjem dr. Zernattom. Diskusijo je vodil Wolf !n der Maur. (Več na4. strani). PddoH^fivinHstuv deželnem zbom vse večji! Pridržki proti uvedbi virili-sta kot zastopnika interesov slovenske narodnostne skupnosti v koroškem deželnem zboru, kot ga v zadnjem času forsira koroški deželni glavar dr. Christof Zcrnatto, so vse večji. Po odločnem negativnem stališču Delovne skupnosti slovenskih socialdemokratov, ki je Zernattov predlog o virilncm mandatu ocenila kot najslabšo in za stranke popolnoma neobvezno varianto zastopstva koroških Sloven- cev v koroškem deželnem zboru, je v ekskluzivnem razgovoru za naš list izrekel svoje pridržke proti takemu predlogu tudi predsednik vladajoče Južnotirolske ljudske stranke dr. Hubert Frasnelli. Koroškim Slovencem je svetoval, naj se, preden se odločijo za dokončno obliko zastopstva narodnostnih skupnosti v javno-pravnih telesih, pozanimajo po vsej Evropi. Pri tem je kot enega od vidikov označil južnotirol-ski model prednostnih glasov (konkretno za Ladince). Deželni glavar Zernatto je svoj predlog o virilnem mandatu za koroške Slovence v Velikovcu utemeljil s tem, da bi narodnostna skupnost na ta način dobila nekakšno avtonomno" zastopstvo. Hkrati pa je poudaril, da bi moral biti ta mandat omejen na manjšinsko problematiko. Novelacije volilnega reda, npr. za deželnozborske volitve, ki bi slovenski narodnostni skupnosti olajšal vstop v deželni zbor, pa ni omenil... Razprava o virilnemu mandatu ter o drugih oblikah zastopstva interesov narodnostnih skupnosti znotraj nje ter v javno-pravnih telesih, se bo nadaljevala že danes na kongresu o narodnostnih skupnostih v Železni Kapli. Ena od glavnih točk kongresa bo tudi Pernthalerjev model „etnične zbornice", ki ga je univerzitetni profesor iz Innsbrucka izdelal po naročilu koroške deželne vlade in ga že predstavil na koroških kulturnih dnevih. Biičovs -20.000 šil. za klinični center v Ljubljani! Dobrodelni koncert za Slovenijo pretekio soboto v avti ljudske šoie v Biičovsu je spet potrdit, da koroški Slo-venci radi in iz prepričanja pomagajo mtadi državi Sloveniji. Obiskovalci koncerta, ki ga je priredilo domače slovensko prosvetno društvo „Bilka", so prispevali skoraj 20.000 šilingov, društvo pa bo ta znesek še zaokrožilo. Mag. Rupert Gasser je s tem v zvezi dejal, da bodo znesek že v prihodnjih dneh izročili kardiološkemu oddelku kliničnega centra v Ljubljani kot prispevek za nabavo potrebnih aparatov za zdravljenje srčnih bolnikov. Franci Krušic pa se je v imenu organizartorja koncerta zahvalil obiskovalcem in vsem skupinam, ki so prispevale k uspehu dobrodelnega koncerta. Poleg mešanega in moškega pevskega zbora „Bilke" sta večer sooblikovala še kvintet bratov Zupan iz Tržiča ter nemško govoreči zbor Singkreis Vocalitas iz Krive Vrbe. Obiščite etnografsko razstavo! Slovenska prosvetna zveza v teh dneh v Mali galeriji Mestne hiše v Celovcu razstavlja predmete iz materialne kulture naših prednikov. Po panjskih čelnicah, lončevini in železnini je to četrta razstava iz bogate etnografske zbirke raznovrstnih orodij in pripomočkov za prehrano, opremo hiše, vinogradništvo, obrt, stavbarstvo, tkalstvo in predil-stvo, nošo in lov. Na skrbno pripravljeni razstavi je na ogled 96 predmetov, dodatno pa še precej skic in restavratorske dokumentacije, obiskovalcem pa je v pomoč tudi katalog k razstavi. Obisk toplo priporočamo tako mlajšim kot starejšim, možen pa je še danes, 23. in iutri, 24. oktobra od 15. do IS.ure. Ko/ovraf za prejo - 1 4 B i! n i - j jr 1 '3'^ ' w d ^ L Vga b lo na kulturne prireditve Dober večer, sosed! Guten Abend, Nachbar! četrtek, v petek, v petek. 25. c ob So Bor< 25.o ob Sod m M Retelc 25. okt! ob 24. oktobra 1991, ob ?0. uri v kulturnem domu na RadiŠah Sodelujejo: pevske skupine SPD Radiše, def poslanka Melitta Trunk, moški zbor Vordern-I, pesnik Bernhard C. Bunker tobra 1991, 19.30 uri, v mestni hiši V Borovtjah letujejo: Slovenski oktet, dekliški zbor iz ovelj, MoPZ ..Borovlje", Stadtchor Ferlach ktobra 1991, f o. uri, v ljudski šoli na Bistrici v Rožu elujejo: dr. Hans Haid (predavanje: Sonalni razvoj). „Die VVellkuren" iz Bavarske, oPZ „Kočna" obra 1991, 9.30 uri, v farni dvorani V Že!ezni Kap!l letujejo: MePZ SPD Zarja, dež. polanec 3r Kaiser, Singgemeinschaft Rechberg/ BHHbrca. Volksmusikquintett Schuller, MoPZ „V.j lentin Polanšek" Vahijo domača slovenska kulturna društva in vsi nastopajoči! KOME dr. FPANC/JA Zl^/TTPA m/. Knežji kamen in siovenska samostojnost Er; Aa.s77) /o dva po/o-v/čna )Da/dcr)cv vc/)a na EoroiAco; ic vedno ;o//Ao Ao; An:Aroz;)cv /;: Zemanov sAapa)) ter dodaten prdec zdrnže-;;//;. se prav; ;ne.sean.s/rd: ze/end;, so tore/ zado.sto-vad. da je nova .S'/oven;ja A/onda jn;d; od neAoro-.sAd; A v.str/jcev po.srnedo-vane/na posAn.snj nen;-iAonae;ona/n;;n s da m na Foro.sAefn, A; yo ;.sAa/; nov povod za praznovanje 70. oAfodra, ter .se odreA/a npodoOOv; Ane-zjega Aantna na OanAov-ed; novega .s/ove;:.sAega to/arja. VjeAaAor ne poredno sa;nozave.ste;; vstop nove samostojne države v dražtno zdraže-n;7t narodov. .$e jan tja /etos je ter/fo-r;a/na odramda taAo dra-dro vodda Arvavt doj prot: Arvo/oenOn .Srdom za svojo neodv/snost ;n zdaj Avstr/jct' .S/ovea;j; nareAnjejo, AaAsen denar /adAo f/sAa? 7e to samozavesten vstop nove države v novo Evropo? doj prot/ vojas A/m sdam Beograda so .S/o-venc/ dod/d', doja prot/ Aoro.sAo-nac/onadst/čn; /deo/og/j/ n/t/ n/so začed; odratno. Ao je tnd/ Ear/ .Smode deja/, da Anežj/ Aamen na s/ovensAem denarjn n/ma Aaj /sAat/. saj d/ /adAo razjezd 77a/-derja. najod/očnejsega zagovorn/Aa mednarod-r;ega pr/znanja .S/ovemje. se je tnd/ s/ovensAa v/ada d/sfanctra/a od nov/d denarn/d odrazcev, čes da je za graj/dno res/tev odgovorna državna danAa /n ne s/ovensAa v/ada. Prav/ s/ovensA/ to/ar do torej drez npododdve Anežjega Aamna na EorosAem. Preden se je ave/javd na mednarodnem trga, je že zapravd svoj državn/ /n /nterna-c/ona/nt ng/ed. va/nt/, A/ j/ tnj/ državn/A/ ve/evajo opt/Ao, j/ dodo v dodoč-nost/ do/oda// tnd/ vrednost. Sestanek Busha in Gorbačova VVASHINGTON, (AFP, MINA, STA). - Ameriški predsednik George Bush in sovjetski predsednik Mihait Gorbačov se bosta najverjetneje sestata 29. oktobra v Madridu, dan preden bosta otvorila Mirovno konferenco o Bližnjem vzhodu. AKTUALN! RAZGOVOR z dr. Bogom Grafenaue!jem Knežji kamen kot znak ozemeljskih pretenzij? „To je popotn nesmise!!" Epodod/tev Anežjega Aamna na jzaeasn/dj pr/znanje .S7oven/je drez ted zagotovi/ ne pr/de s/ovensA/d danAovc/d ter pr/Aaz vojvodsAega v poštev, deže/nega g/avarja Zernatta ter /7at-sto/a v neA/ oddaj/ Pe/ev/z;je .S/ove/nja, pove- de rja pa AorošAa S P O poz/va, da v interesu zan z s/ovensAo dimno, še naprej dur/ dudove deže/e EorošAe taAoj podpreta njeno stadšče. AorošA/d podt/Aov ter tud/ zgodov/nar/ev. Eo/ Da d/ stvar /z voda podt/čne po/em/Ae spet najdo/j ogrožen/ Eorošc/ se v zadnj/d dned pr/pe//ad* na stroAovno raven, smo zapojasni/a odnašajo po//t/A/ soc/a/demoAratsAe stranAe, zapros/d' enega zagotovo najdo//š/d poznava/-A/ od .S/oven/je u/t/mat/vno zadtevajo, da po- cev s/ovensAo-AorošAe zgodovine, c/a/;a ,S7o-trd/AorošAojnžnomejoterse/zjasn/oavstr;j- vensAe aAadem;je znanost/ /n umetnost/ v sA/državn/pogodd/. /tmdrozy /n drug/soc/a/- Ejud//an/, un/v. p roj. dr. Boga Grajenauerja. demoAratsA/ pos/anc/ pr/ tem poudarjajo, da Bazgovorjevod//g/avm'uredn/A7vanEuAan. Č/an S/ovensAe aAadem/je znanost/ /n umetnost/ un/v. prof. dr. Bogo Grafenauer. Gospod profesor, AaAšna je dejanska povezanost knežjega kamna z zgodo v/no ,S7o-vencev /n z današnjo m/ado državo S/oven/jo? Opozori! bi na dve dejstvi, ki knežji kamen gotovo povezujeta predvsem s slovenskim tjudstvom - slovenskim narodom je takrat težko reči, čeprav v današnjem smislu velja tudi to, kot bom povedal pozneje. Prvič: jezik je bil slovenski, korenine obreda oz. njegov izvor je v slovanski Karantaniji. Šele v poznejšem času se je to na svojstven način povezalo v celoto z novim fevdalnim obredom. Gotovo je težko reči, da bi bilo nemško prebivalstvo na Koroškem na enak način povezano s tem slovanskim obredom in knežjim kamnom kot je bilo slovensko. To enačenje, ki ga srečuje mo - zdi se mi, da je nekaj podobnega rekel koroški zgodovinar dr. Wilhelm Wadl - historično ni upravičeno. Je pa še nekaj drugega, po čemer je to povezano: narod v tisti obliki, v kateri nastaja v 19. stoletju slovenski narod -nastaja pravzaprav z dvema opornikoma, eno je jezik in kultura, drugo pa določena historična mitologija o stari svobodi. To vidimo pri vseh evropskih narodih od Nemcev do ruske zahodne meje. Vsa ta vzhodna, srednja Evropa pozna ta tip naroda, ki raste iz kulture, vendar ob neki politično-zgodovinski mitologiji. Pri Slovencih je bilo jedro te mitologije dvojno: na eni strani spomin na Karantanijo, na drugi strani spomin na ta svojevrsten obred, ki se mu res ne more primerjati nič podobnega v Evropi, s slovenskim jezikom. Ne da se mu primerjati zaradi tega, ker je tukaj ustoličeval kmet, medtem ko se je povsod drugod ustoličevalo na podoben način in tudi iz podobnih korenin, vendar je bilo to v rokah plemstva! Na Koroškem pa je to iz čisto svojskih razlogov - opisal sem jih v moji knjigi ..Ustoličevanje koroških vojvod" - ostalo v rokah kmečkega prebivalstva in plemiči so čutili odpor zoper to, da je imel kmet te pravice. Ne zoper slovenski jezik! V teh virih, kijih imamo iz tega časa, zlasti iz 14. in začetka 15. stoletja, se to večkrat čuti. Nedvomno je po ustoličenju Ernsta Železnega Friedrich 111. zaradi tega odklonil ustoličevanje. Torej ne zaradi jezika, ampak ker ni mogel trpeti, da bi mu kmet odstopil stol. kije bil v svojem bistvu res kmečki. Ta element je tista historična mitologija; ustoličevanje, in sicer na knežjem kamnu s slovenskim jezikom, in pa da je stara svobodna karantanska država izhodišče, vsebina te zgodovinske mitologije, iz katere izhaja ena izmed korenin nastajanja modernega slovenskega naroda. Zato tudi ni naključje, da Slovenci pravimo, daje Koroška naša domovina. Porf. klad/ An/ na/ho// zagnan vam/t /eh dveh „AorošA/A s/mAo/ov ' Je v s vojen: pr/-spevAn v ,, E/e/ne Ze/Zung" An/ g/avn/ argnrnen/ pro/; upodoA//v/ Anež/ega Aamna na s/ovensA/A AanAovc/A pn-udar//. da današnja S/o ven/ja n/An// n/ /n/a Karan/an/ja. Z utemeljitvijo, ki sem jo povedal prej, sem postavil tezo, da je knežji kamen simbol slovenskega naroda, ker je povezan z genezo slovenskega naroda, je pa seveda hkrati tudi simbol koroške dežele. To pa zaradi tega, ker je na knežjem kamnu prejel oblast tisti, ki je vladal na Koroškem. Bodisi v prvem času slovenski knez. Vemo, da je južna meja tiste Karantanije, v kateri so vladali slovanski knezi, bila na Karavankah. Tudi meja karantanske grofije je bila pravtako na Karavankah; - ni segala v Posavlje, samo nekoliko ob Dravi proti vzhodu. Vendar to ni bistveno. Segala je tudi na sever, recimo zgornje Pomurje, zgornja Štajerska sta bila sestavni dela karantanske grofije. Morda že od druge polovice 9. stoletja, vsekakor pa od leta 976 naprej, so na tem mestu ustoličevali koroškega vojvoda, ki je imel vso oblast, tudi nad sosednjimi markami. Vendar so bile to posebne marke in po frankovskem pravu niso bile vključene v grofijo, ampak so bile podrejene, prirejene grofiji. Iz tega stališča v resnici ni mogoče trditi, da bi kdajkoli v zgodovini, kolikor mi te stvari poznamo, bil na knežjem kamnu ustoličevan vladar, ki bi vladal tudi, recimo, ali na spodnjem Štajerskem ali na Kranjskem, v Posočju pa sploh ne itn. Iz tega stališča je pa res, da je, - če gledamo na deželne ali teritorialne vidike - knežji kamen simbol Koroške, ne more pa biti simbol države, ki Pr/Aaz vo/voc/sAega s/o/a f/evo) na Ze/evez/jsA/h zas/on/h v S/o ven:)/ /er upodobitev Anež/ega Aamna na s/ovensA/h ban-Aovc/b je dokončno razAn/a provinc/aAzem AorošAe po////Ae. nastaja zunaj tega koroškega ozemlja. Lahko bi bil z neko berglo, da bi rekli, to je slovenska država, zato se simbol slovenskega naroda lahko uporablja tudi kot njen znak. Mislim pa, da je to zelo sporno, zlasti zaradi tega, ker se - hočeš, nočeš — s takimi stvarmi zbujajo trditve, ki tudi niso resnične, kot npr. da bi Slovenija danes kazala kakršnekoli pretenzije na del koroške dežele, kar je popoln nesmisel. Že predsednik slovenske vlade Peterle in član predsedstva Slovenije Plut ter vrsta drugih slovenskih politikov so jasno rekli, da Slovenija nima nobenih aspiracij preko teh meja. Hkrati so tudi poudarili, da Slovenija prevzema vse zunanje politične obveznosti, ki jih je Jugoslavija prevzela, in s tem prevzema seveda tudi vse obveznosti proti Avstriji. M/s///e, da Je upora/;/ ZeA dveA s/mAo/ov de/on:a Ao/ro-va/o /ud/ nepoznavanje zgodo v/ne - /aAo na en/ Ao/ drug/ s/ran/7 Bojim se, da je tako. Zaradi tega, ker se najbrž že položaj oz. značaj vojvodskega stola in knežjega kamna zamenjuje. Na to je verjetno vplivalo tudi dejstvo, da je bila geneza do pred nekaj desetletij nejasna. Teza, da se je in kako se je obred spreminjal, je utrjena šele od moje knjige leta 1952. Pred tem so vsi mislili, da je bil obred vedno enak, nespremenjen itn. Teze so se razlikovale samo po tem, iz kakšne korenine naj bi izviral. /n Aaj prav/Ze A upora/;/ vo/vodsAega s/o/a v zvez/ s s/ovensAo Aunno na Te/ev/z/// S/o ven/ja 2 Že uporaba knežjega kamna na takem dokumentu, ki ima pravzaprav državni značaj, mislim, daje napaka. Za vojvodski stol pa je to sploh neutemeljeno. Mislim, da se republika, pa kakršnekoli vrste to je, ki je nastala z razsulom take državnopravne tvorbe,kot je bila stara Avstrija, ne more opirati na simbole fevdalne oblasti oz. jih uporabljati za svoje znake. /Zva/a za razgovor/ Tiho, a zgovorno pričevanje iz nase preteklosti /Razstavljen! predmet! /z četrte etnografske razstave Slovenske prosvetne zveze ok/.skova/ea prav prevzamejo z a ra c/; estetske postavitve, nazorne predstavitve, strokovno opravi/enega konservatorskega dela, predvsem pa zaradi Izpovednosti vsakega eksponata poseke/. Kor da ki nam skozi platino starosti pripovedovali nas! predniki. O težkem In skromnem življenju, a rad! o družabnost! ok sknpnem dela, o terltvl lana, prej: In tkan/a platna, o obrezovanju In privezovanja trsa v vinograda, o svetilk zaplatak pokrpane slamnate streke, o vriska divjega lovca ok v past ajetem alova. Starejši obiskovalci se marsičesa še spomnijo. Ob predmetih spomin poseže v pretekle dni, včasih tudi kot vzdih, nostalgija, mlajši pa ob njih spoznavajo ljudsko modrost svojih dedov in babic. V vsakem predmetu, pa naj si bo kolovrat, motovilo, past za lisico ali lesena skleda za testo, je skrita zgodba o človeku, družini, obdobju, skrito je izdelovalčevo hrepenenje po lepem in njegova potreba po koristnem. Predmeti so po svoji funkciji razdeljeni v več sklopov namembnosti. Zelo obširno je področje orodij za pripravo in shranjevanje hrane. Žlice, kuhalnice, sklede, rogljiče, krožniki, možnarji, razni sodčki, deže in ostali predmeti pričajo tako o jedilnikih, navadah, praznovanjih kot o različnih običajih v posameznih koroških pokrajinah. V uporabno bližino teh predmetov spadajo tudi razni žličniki kot oprema kuhinje oz. hiše. Orodje in pribor za vinogradništvo izvira predvsem iz Podjune, kjer je bila ta dejavnost najbolj razširjena, nekaj pa gaje tudi iz Roža in Gur. S področja obrti vidimo orodje za krovstvo, razno mizarsko orodje, predvsem velike obliče, priprave za tkanje, statve, vretena, trlice za lan. motovila in kolo- vrate. V skupino orodij za nošo so uvrščeni tribli za likanje perila ter trepke za pranje, med pripomočki za lov pa je največ različnih pasti, krplje in orodja za šibre. K razstavljenim predmetom je restavrator in postavljalec razstave dr. France Golob dodal še nekaj tehničnih skic posameznih orodij in nazornih prikazov postopka kon-serviranja, ki še obogatijo prikaz. Ob odprtju razstave se je v Mestni hiši zbrala tudi kar precejšnja druščina častnih gostov, med njimi minister za Slovence po svetu dr. Janez Dular, jugoslovanski konzul v Celovcu Marjan Majcen, celovški župan Leopold Gug-genberger, dr. Pavle Zablat-nik, dr. Reginald Vospernik in še kdo. Intimnemu vzdušju primerno je zigral flavtist Kristijan Filipič. Etnografska razstava je nedvomno ustrezna in potrebna kulturna akcija Slo-venške prosvetne zveze. Morda bo koga dodatno spodbudila k razmišljanju. Zagotovo na nekaterih podstrešjih po Koroškem še ležijo podobni predmeti, ki pa bodo slej ali prej izginili. Treba bi bilo malo pobrskati, da ne bi nastala škoda! Gre za zakladnico naše preteklosti, za zgovorno pričevanje. Jože Rovšek Dr. France Go/ob s pastjo za lisico Dr. Sede/; „ Vsa& predme?/e pravzaprav ma7a Mmefidna;" Skoz! vsak razstavljen predmet lahko vidimo zgodovino In njegov pomen v življenja našli! prednikov. Opazen je razvoj navad, prehod na drugačen način pre/!ra!!jeva!!j'a, pridobivanja In priprave brane, razvoj stanovanjske kulture In stavbarstva. Zanimivo je, da je bila Koroška nekoč vino- gradniška dežela, o čemer poleg krajevni!: Imen pričajo tudi razstavljeni predmeti za gojitev trte In pridelovanje vina. /Restavrator dr. France Golob je pr! svojem vestnem delu Izbral bolj' konzervativno metodo, klasičen restavratorski način, k! pa se v tem primeru najbolj obnese, saj novejši marterlal! obdelane predmete labko tud! pokvarijo. V razstavljeni/: predmet!/: sta funkcija In oblika združen! v celoto, kar daje predmetom Izrazito estetiko. Vsak predmet je pravzaprav mala umetnina. Predmet! razkrivajo včaslb žalostno, včaslb pa veselo resnico o žlvljneju našega človeka, obenem pa nas opominjajo, da so muzejske zbirke de/ žive kulture, da so kot pričevanje častitljivega očanca, k! se ne men! za minljivi brup aktualnega trenutka. Različni pripomočki za kubo /zgoraj/ In krp/je za bojo po snegu /levo/ dr. danko Ma/le „f o!rčbit/či?!0 proslor zn sla/no r#zs!aw/" /Restavriranje po vojn! zbranlb predmetov materialne kulture našlb prednikov pod strokovnim vodstvom konservatorja dr. Franceta Goloba poteka že od leta /9SS. Preostalo je še okrog sto neobdelanih predmetov, drugi pa so b!!! že predstavljen! na zaokrožen!!: razstavah panjskih čelnic, lončevln, železnih predmetov In posode In na pričujoč! razstavi. Muzealije naše preteklost! b! nedvomno sodile v koroški deželni muzej, vendar za to doslej še n! bilo pravega razumevanja, /frgumeuf, da n! prostora, ne b! sme! zdržati. Slovenska prosvetna zveza se bo še nadalje prizadevala, da pridobi ustrezen prostor za stalno razstavo, ter nadaljevala z načrtnim zbiranjem In urejanjem predmetov z dvojezičnega ozemlja Koroške, da ne zapadejo v pozabo. Fo je de! naše širše kulturne preteklosti, predmet! pa nam odkrivajo prepletenost našega človeka z naravo, način dela In življenja, usodno povezanost s skupnostjo, materlalno-eko-nomske odnose v družb! In nam razkrivajo In utrjujejo našo zgodovinsko zavest. DAS AKTUELLE1NTERV1EVV mit Dr. Hubert FrasneHi, Obmann der Sudtiroler Volkspartei Sudtirot, europaisches V otKsgruppenrecht, Viriimanaat tur Kamtner Stowenen Dr. Hubert Frasne///, Obmann der Sudt/ro/er 1/o/ks-parfe/ //crr Dr. Frasne///, o/e se-ben Sre dre oe/žere Fu/tt/cA /ung /n der Frage des Se/bs/-besnmrnangsree/)fes far Sad-//ro/ uacb der far d/e /n/datn-ren Mr///g/ucA/en Brenner-Demnnstrat/on /m September. /st d/e Fos/osung wm /ta-//en dam/tfarade Ze/ten mm F/sed? Die Sudtiroler Volkspartei hat in ihrem Statut zum The-ma Selbstbestimmung eine klare Aussage: fur die SVP ist das Selbstbestimmungsrecht unverzichtbar, jedoch sind wir der Meinung, daB zum ge-genwartigen Zeitpunkt eine konkrete Austibung des Selbstbestimmungsrechtes nicht realistisch ist. Vielmehr befinden wir uns im Moment im europaischen Integra-tionsprozeB, einem ProzeB, der zur Uberwindung und zum Abbau der heute noch vorhandenen, auch leidvoll empfundenen Grenzen fith-ren muB. trag fur die europaische Si-cherheit und Stabilitat dar-stellen. Das zum einen. Zum anderen: Es ist dazu notwen-dig, daB insbesondere die Mehrheitsvolker in den europaischen Staaten sich zu einem fortschrittlichen europaischen Volksgruppenrecht durchringen. Wer aufmerk-sam die letzten Konferenzen der KSZE verfolgt hat, als es um die menschliche Dimen-sion und damit auch um die Minderheiten und Volks-gruppen innerhalb der KSZE gegangen ist, der mag ermes-sen, daB in Europa ernsthaft an einem Ausbau bzw. Auf-bau eines europaischen Volksgruppenrechtes gear-beitet wird. Dabei muB jedoch gesagt werden, daB man nicht bei den individuellen Rechten stehenbleibcn darf, sondern daB der Oualitats-sprung in Form der Kodifizie-rung der kollektivcn Rechte kommen muB. fent//cAcn gesetzgebcMr/en /čdrperscbaffeM seme Pra/e-renz fur em A/r/huanr/a/ rer-starkt. /farm e/rre Ao/Asgrup-pe d/esem, eber d/ir/t/gen Angebo/ - rmeb dazu s/rrd d/e Zfompeterrzerr emes so/cberr Vrr///sterr vo/ZAommerr unA/ar - uberbaapt zast/mmerr/ Ich wunsche, und mochte beide Verhandlungspartner dazu ermutigen, zu einer Lo-sung zu kommen, die fur die Minderheit das bringt, was man erreichen will: eine ef-fektive Vertretung. Ohne mich in die inneren Angele-genheiten Karntens einmi-schen zu wollen, will ich Ih-nen auf dem Wege der mir heute in der Diskussion ge-stellten Frage, „Wie geht ihr Sudtiroler mit euren Minderheiten um?", antworten. Wir haben ein Wahlgesetz, das - etwa den Ladinern, die etwa vier Prozent der Bevol-kcrung Siidtirols ausmachen Mit SVP-Obmann Dr. Hubert Frasnetii sprach Chefredakteur !van Lukan S/e ba/terr d/e Arrs/rbrmg des Se/bsfbest/mmMrrgsrecb-tes fi/r d/e S/rdt/ro/erzum der-ze/t/gerr Ze/tparrAt firr rr/cbt rea/rst/seb. //c/ftt das. dat/ s/cb d/e SAP doeb d/e Opt/rm e/ner / rrsbisrmg o/fen ba/t? Die SVP hiilt sich ganz bc-wuBt, und zwar weil es nach ihrem Rcchtsverstandnis nicht einer Partei obliegt, uber cin Grundrecht der Menschen zu verfugen, diese Option grundsatzlich offcn. Sie beschrcitet aber den Wcg der Autonomicpolitik und einer aktiven Teilnahme am europaischen Integrations-prozeB als einen realpoliti-schen und politisch mogli-chen Weg. S/e baberr b/er m Ao/Aer-rrrarAt/Ae/rArrvee /m Pabmen der D/sArrss/rm zrrm Fbema „Aafmrra//faterr /rrr Europa tabu?" em Aot/eAt/ves o/e atrrb /rrd/v/drre//es earrrpa-/sebes Arr/Asgrapperrreebt ge-frrrdert. /st d/eses Z/e/ arrge-s/cbfs der /mrrrer starAererr rraf/urra/sfaatbcber) rmd te//-oe/se arreb rrat/rrrra/rst/seberr Ferrderrzerr /m berrt/gen Frr ropa rrberbarrpt erre/ebbar? Eine positive Losung der zahlreichen Volksgruppen-fragen in Europa kann und wird einen wesentlichcn Bci- D/e A/ebrbe/tsvd/Aer oer-derr derr M/rrderbe/terr bzo. Arr/Asgrrrppen a/so m/t mebr //erz begegnerr m/rsserr. /e oert/ger Becb/e s/e derr Arr/Asgrrrpperr emraurrren. amsrr grd//er /st d/e Wabr-sebem/rebAe/t emer Bad/Aad-s/errmg be/ der Durcbsetzrmg von Frrrderangerr. Das ist der Punkt! Die Mehrheitsvolker solltcn mit Verstand progressive Min-derheitenpolitik machen, weil eine fortschrittliche Volksgruppenschutzpolitik dazu dient, Gewalt und Radi-kalisierungen auf Seiten der Minderheit zu verhindern. Die Mehrheitsvolker sollten aber auch mit Flcrz Volks-gruppenschutz machcn, weil die Viclfalt der europaischen Volksgruppcn zum Rcichtum Europas und zum kulturellcn Erbe dieses Kontincnts geho-ren. Der erste Teil ware -vom curopaischem Kultur-verstiindnis her - viel zu we-nig. Zu derr Zfarrrtrrer Sbme-rrerr; / arrdesbarrptmarrrr Dr. Zerrrattrr bat berrte m der Frage der Aerfretarrg der sdrtte-rr/seberr An/Asgrrrppe m df- - ermoglicht, daB jener ladi-nischc Kandidat, der - etwa im Rahmen der Landtags-wahlen - die groBte Anzahl an Vorzugsstimmen auf sich vereinigt, vollig unahhangig davon, auf welcher Parteiliste er kandidiert, Einzug in den Sudtiroler Landtag halt. Im Sinne dieser Solidargcmcin-schaft von Mehrhcit und Minderheit hat dann derjenige, der unmittelbar vor diesem Kandidaten steht, seinen Platz zu raumen. Das ist Europa! A as dreser /brer Arr/svorf geb/ md/reA/ bervor, da// em A/r/brrarrda/ s/eber/reb rr/eb/ das Arm-p/rrs-rr//ra firr e/ne An/Asgrrrppe dars/e///. Ich glaube, daB es sichcr-lich notwendig sein wird, daB die Slowenen in Kiirnten sich rundum in Europa umsehen und nach erfolgrcichcn und wcnigcr crfolgreichcn Losun-gen Ausschau halten. Sie miissen schlieBlich das beste fur ihre Situation und ihre Volksgruppe erreichen. Stid-tirol kann dabei nur ein Aspekt sein, aber cin Aspekt ist es auf jeden Fali! Dan A e /rlr das Gcspracb. Podijska diskusija v Veiikovcu: ^Narodnosti -tabu za Evropo?" Aprasan/e MČmAov/fe/se zaščite narodaosmib sAapnosrib v Evropi, n/ibova vioga v bodoči Evropi, aasta/an/e novih, majhnih inariouainih) držav, pojavi agresivnega nacionalizma, vse hoij perečprob/em tnjcev v zahodni in srednji Evropi terne nazadnje vprašanje vstopa Avstrije v Evropsho shnpnost so bde giavne teme podijshe dishnsijc v Aehhovcn, s Aatero je Delovna shapnosf ..Srečanje v ohtobra/begegnnng im Ohfo-ber" rrspešno zah/jačiia niz aifernativnih prireditev v meseca ohtobra. Diskusijo je vodil bivši intendant avstrijske radiotelevizije Wo!f in der Maur, strokovnjak na področju manjšinskega vprašanja in evropske integracije, promi-nentni gosti pa so bili predsednik Južnotirolske ljudske stranke dr. Hubert Frasneiii, koroški deželni glavar dr. Christof Zernatto, mednarodni tajnik Avstrijske socialdemokratske stranke dr. Karl Schramek ter pooblaščenec R. Slovenije na Dunaju Karel Smolle. Diskusija, v katero so se vključili tudi poslušalci, je po zaslugi mednarodnega tajnika SPO dr. Schrameka potekala dokaj kontroverzno, saj je zavzel rezervirano in dokaj kritično stališče do nastajanja majhnih in najmanjših držav v Evropi, tudi v zvezi s Slovenijo in Hrvaško. Izrekel se je predvsem proti ..krčevitemu" ustvarjanju novih držav, napačnemu pojmovanju pravice do samoodločbe majhnih narodov ter izrazil mnenje, da trenutni razvoj v Evropi ne gre v pravo, marveč v napačno smer. Pojem Evropa se po Schramckovcm mnenju ni uveljavil, ampak grozi celo nevarnost, da sedanji razvoj privede do situacije, v kateri se je Evropa nahajala v 19. stoletju z vsemi posledicami. Predsednik vladajoče Južnotirolske ljudske stranke dr. Hubert Frasneiii (preberite tudi ekskluzivni razgovor na VABtLO Zveza koroških partizanov priredi vsako leto za Dan mrtvih na drugem pokopališču centralno spominsko svečanost za borce proti fašizmu in vse ostale žrtve fašizma, ki so darovali svoja življenja za našo svobodo. Letos ho ta centralna spominska svečanost v četrtek. dne 3!. oktobra 1991. oh 15. uri na pokopališču v Selah. Spomnili se bomo vseh žrtev nacizma, ki počivajo na tem pokopališču. Mislimo, da je naša dolžnost. da se tem žrtvam fašizma poklonimo tudi mi. ki smo doživeli svobodo. Zato vas prosimo, da se v čim večjem številu udeležite te spominske svečanosti. tej strani) je poudaril, da se Južna Tirolska ne namerava ločiti od italijanske države, da pa želi doseči čim večjo avtonomijo. Ob vprašanju učinkovitejše zaščite etničnih manjšin je Frasneiii zahteval evropsko ureditev. „S tem narodnostne pravice ne bi več bile notranja zadeva neke države, marveč vse Evrope", je dejal Frasneiii in dodal, da formalna enakopravnost manjšine ne more zagotoviti njenega preživetja. Večinske narode pa je pozval, naj s progresivno narodnostno politiko pospešijo razvoj manjšin. Pooblaščenec Republike Slovenije na Dunaju Karel Smolle je v svojem prispevku menil, da instrumenti, ki bi najhnim državam in narodnostnim skupnostim zagotovili pravično reševanje konfliktov, niso zadostni. Izrekel se je za dinamično zaščito narodnosti, splošne formule za učinkovito reševanje konfliktov pa ni. Na nasprotovanje je Smolle naletel s svojimi preozkimi, nacionalno obarvanimi predstavami o bodoči Evropi ter s svojim predlogom uvedbe 5-odstotnega evropskega davka, s katerim bi se države zahodne in srednje Evrope tako rekoč odkupile soodgovornosti za razvoj v vzhodni Evropi in na Balkanu ter hkrati preprečile migracijo, ki se napoveduje po spremebah v teh državah fvan Lukan PREBERETE Strogo zaupno Koliko centralnih organizacij Imamo? Marjan Pipp. tajnik NSKS (nacionalne skupnost kraljevskih sulnjev -sužnjev kralja Matevža) govori dosledno najmanj o treh. Saj je tudi nedavno v slovenski oddaji avstrijske televizije omenil centralna organiza cije. Dolgo smo premišljevali, katero nadaljnjo organizacijo prišteva k ie znanima NSKS in ZSO Končno smo prišli do sklepa, da Pipp najbrž sam ni zmožen mislili tako daleč in je vzrok le v njegovem neznanju slovenščine, saj očitno pozablja, da ima slovenščina tudi dvojino Nič čudnega, saj se ie predolgo klati okoli našističnih led nikarjev, ki namenoma izpodrivajo lepo slovenščino in jim to izrecno dobro uspeva /z. č/7/ PANORAMA Hrvaška - nazaj v kameno dobo? 7aA:o e/tt Aof r/rttg/ fnora/o imeti pravico rio ^amoopreric-/iac. Vendar .svoboriao oriiočaa/c 72 orisfofAov .Srbov ne more oArnifi .sv o bori c 7b-ori.sfofuc hrvaške vcčiac. Pro/. r/r. Drago PoAsaariič, zgorio vinar v Zagreba, inic/c/tiaa/cc ir^sAega porcb/a origovar/a na vprašanja /..Scbci/aurira. Pc.scria leče o amazam' trojni, vpraian/a me/a, naciona/i-zmn m Aamcnoriobni/t „orino^ib". Dobro leto po demokratičnih rotitvah /mamo na Dr raškem ro/no. Je nasit/e rešitev? Dr.Roksandič: Od več- strankarskih volitev naprej sem odločno nastopal proti kakršnikoli uporabi sile pri reševanju vidno težkih vprašanj v nacionalnih odnosih na Hrvaškem. Od vsega začetka sem prepričan, da je za bodočnost uporaba sile med Hrvati in Srbi fatalna, ker se sam kot zgodovinar zavedam razsežnosti obremenitev poprejšnjih zgodovinskih izkušenj. To so predvsem izkušnje iz druge svetovne vojne, tako z ene kot z druge strani, kakor tudi atavizmov (pojavljanje značilnosti davnih prednikov op.ur ), odkritih v tej dobi porazne 'bilance' preteklih petdeset let, ki so postavili pod vprašaj vsakršno sugestivno idejo možnosti soglašanja hrvaških in srbskih interesov. Današnje vojne - a to je najbolj važno in človeško najbolj porazno - ne bi moglo biti brez politično obnovljenega, nevarno globokoscž nega nezaupanja in sovraštva med Hrvati in Srbi na Hrvaškem, ki so hujši od tistih med drugo svetovno vojno 1941-1945. To je vojna med najbližjimi sosedi in - če vzamemo v obzir visoko število mešanih zakonov v povojnem obdobju - neredko vojna med sorodniki. V njej je vse več zverinskih reakcij, globoko zakoreninjenih v kolektivnem spominu iz druge svetovne vojne. To je vojna, katera stavlja pod vprašaj vse osnovne človekove vrednote, a ne samo takšno ali drugačno priznavanje narodnostnih pravic, načela samoodločbe, suverenosti, teritorialne identitete itd. Ta antropološka dimenzija vojne, potrebna za razumevanje 'nerazumljivega' v njej, manjka veliki večini poročil. Prcčital sem zelo malo člankov, v katerih sc o tem piše na primeren način. /tropu se obob*t7/a. V njenem pogledu na vojno /n krizo pret/udu/e/o stereotip/ iu previdnost. Kogu ati česa se lahko hoji? Dr. Roksandič: 'Evropa' sploh ni presenečena nad tem. kar se pri nas dogaja, ker že leta ničesar drugega ne pričakuje. 'Evropa' je presenečena nad tem, kako učinkuje jugoslovanska kriza na lastno situacijo z njenim destruktivnim vplivom na komaj začeto evropsko 'novo arhitekturo', spoznavajoč, da je zdaj pod v vprašanjem ona sama. Bolj ko spoznava, da je jugoslovanska kriza nasprotna stran njenih lastnih muk, bolj se trudi sama sebe prepričati, da je vse to, kar se dogaja na Balkanu, treba hitro pomiriti, ne da bi se ustavljala pri malenkostih. To pa ni mogoče izvesti brez konstrukcije stereotipa kot zagotovitev za eventualno vojno intervencijo, katera bo neizbežno prinesla novo dimenzijo tragedije in ki nikogar ne bo 'osrečila'. Dolgoletno površno evropsko spregledovanje niza fenomenov v jugoslovanski stvarnosti v bolj ali manj vseh republikah in pokrajinah (kajpada, v različni meri in v različnih obdobjih), s katerimi se Jugoslavija ni legitimirala za vlogo, ki jo je v Evropi hotela igrati, je eden izmed zelo važnih razlogov, ki je v raznih delih jugoslovanske zveze utrdil prepričanje, da se marsikaj more izsiliti v malenkostnem, egoističnem interesu, s politiko izsiljevanja, izvršenih dejanj itd. Ostane za bodoče raziskovalce odprto vprašanje, v koliko so take 'iniciative' imele tudi zunanje podpore oziroma inspiracije. To je zame dokaz, da ena Evropa drugi v bistvu nima kaj avtentičnega povedati, a to me tudi najbolj skrbi. Nobenih iluzij ni treba imeti. Brez jasne strategije transformacije Vzhoda v smislu kontinentalnega projekta je serija vojn v bodočnosti neizbežna. Le-te pa bi prej ali slej s svojim povratnim učinkom postavile pod vprašaj, kar velja na Zahodu kot ljudsko, civilizacijsko in kulturno. Torej, s stereotipi o Hrvatih in Srbih v sedanji krizi ničesar ne bo mogoče rešiti. V jngosiovanski potitiki /e nacionaiizem že vet/no igra/ posebno viogo ... - mnogi samozvani eksperti in poro-čevatei mis/i/o, da /e s to tto-skuio mogoče na/boi/ zadeti v črno. Raj so za vas 'domačega' zgodovinar/a giavni vzroki in korenine kon/7/kta med Srbi in Drvati? Dr. Roksandič: Vzroki konflikta med Srbi in Hrvati so le v najmanjšem posledica nacionalnih, civilizacijskih ali kulturnih razlik, čeprav je znano, da odnosi med ljudmi različne nacionalne, kulturne in civilizacijske pripadnosti niso brezkonfliktni odnosi. V ostalem, konfliktni so odnosi tudi znotraj istih 'entitet' (bivanj, op.ur.). Koliko je v svetu modernih društev, ki so civilizacijsko in kulturno še bolj razslojena, kot je to prostor prepleta Hrvatov in Srbov, a vendar se ljudje v njih ne vojskujejo. Mera stabilnosti in prospe-ritete takih modernih društev je na nivoju doseženih vrednot civilnega društva. Smisel demokracije je tudi v zagotovitvi možnosti obstajanja v razlikah, od razlik med posamezniki dalje. Zaradi tega so tudi nacionalni konflikti v jugoslovanskem prostoru predvsem izraz globalnega 'primanjkljaja modernizacije', kar predpostavlja tudi strukturno nerazvitost civilnega društva. Rns/eriica tako imenovanega 'raztazaje zdaj vprašanje me/a. Rako ocen/n/eie srbsko tezo o 'administrativ-nib me/ah' v dosedanji Jugoslaviji!' So možnosti za osamosvojitev posameznih jugoslovanskih republik brez korekture meja? Dr. Roksandič: Hrvaško-srbske/srbsko-hrvaške razprave o statusu enih in drugih na hrvaških tleh trajajo v svoji moderni obliki, odkar so se začeli procesi nacionalne integracije enih in drugih, to je od konca 18.stoletja dalje, neprekinjeno do danes. Že na 'Temišvarskem saboru' (1790) so Srbi na Madžarskem in na Hrvaškem zahtevali, da naj bi bili sorazmerno zastopani v upravi itd. Številne državnopravne pridobitve v tem smislu niso nikakršna komunistična 'izmišljotina', kakor se danes vse bolj govori (posebej v zvezi s stališči 3. zasedanja Zavnoha 1944. leta o enakopravnosti Hrvatov in Srbov na Hrvaškem), temveč tradicija, neredko podedovana v procesu modernizacije hrvaške družbe že v času 19. stoletja. Kajpada, številne institucije srbskega naroda na Hrvaškem, na primer one, ki so nastale v dobi avstroogrske monarhije in kasneje v različnih integralističnih projektih in ki so izginile, bi po mojem mnenju morale biti obnovljene. Torej, znova govorim v lastnem imenu, sploh ni vprašljiva pravica hrvaškega naroda do samoodločitve in do samostojne države (v Prof. dr. Drago Roksandič, rojen 1948. leta v Petrinji. Študij filozofije in sociologije na filozofski fakulteti v Zagrebu, študij zgodovine v Beogradu, kjer je imel od leta 1978 do 1990 asistentsko mesto, nato docentsko mesto za sodobno zgodovino na FF v Zagrebu. Strokovnjak za zgodovino (srbske) Vojne krajine na Hrvaškem. Po volitvah bil kot neodvisna oseba član Ustavo-tvorne komisije predsedništva Republike Hrvaške ter Delovne skupine predsedništva RH za avtonomijo Srbov na Hrvaškem, zdaj član saborske Komisije za izdelavo Ustavnega zakona o narodnostih v RH in avtor projekta o personalni avtonomiji Srbov na Hrvaškem. sedanjih mejah), a tudi ni vprašljiva pravica Srbov na Hrvaškem kot tradicionalno subkonstitutivni narod, da se v trenutnih mejah samoopre-delijo o pogojih svojega obstanka v bodoči, samostojni Hrvaški kakor tudi o pogojih svoje komunikacije s Srbijo kot nacionalno državo srbskega naroda, ne da bi postavili pod vprašaj suverenost in teritorialno integriteto Hrvaške. Zato vztrajam pri večstrankarskih volitvah Sveta Srbov na Hrvaškem in njegovo konstituiranje kot trajno predstavniško telo Srbov na Hrvaškem in kot konzultativno telo Sabora Republike Hrvaške z zelo jasno določenimi prerogativami (posebnimi pravicami, op.ur.). O tako imenovanem 'privilegiranem' položaju Srbov na Hrvaškem se nikoli ni temeljito razpravljalo. Prva resnejša tozadevna raziskava, ki je bila napravljena 1989. leta, je javnosti znana samo v nekaterih okrnjenih fragmentih, ki tej tezi ne govorijo v prid. V preteklih mesecih sem večkrat predlagal, da naj se o tem izvede javna in temeljita razprava. Naj dodam: iste pravice na 'notranjo' samoopredelitev ne odrekam nikomur v jugoslovanskih republikah, nobeni narodni skupini v katerikoli jugoslovanski republiki. To pomeni, da vztrajam, da je neodvzem-ljiva pravica vsake narodne skupnosti, da se sama izjasni o svojih željah in potrebah, kajpada, v mejah, ki ne ogrožajo svobodo drugih in ki ne postavljajo pod vprašaj suverenost in teritorialno integriteto posamezne republike. V posebnem primeru Bosne in Hercegovine, ki je enakopravna država treh narodov, sem mnenja, da ni rešitve, ki bi jo kateremukoli izmed njih bilo mogoče vsiliti. Vsakršen poskus vsiljevanja rešitve bo neposreden povod za vojno. Če se Bosanci in Hercegovci po hrvaških izkušnjah ne morejo dogovoriti za soglasno usklajevanje nacionalnih interesov, ostane le možnost , da se zakonodajno ugotovi procedura odhoda določene narodne skupnosti iz sestava BiH. V primeru te republike zaradi pomanjkanja dogovora ne vidim nobene druge civilizirane alternative. (Da/je prihodnjič) /M bo uspe/o zaustaviti nesm/se/no vojno? Na Hrvaškem kršijo tudi deseto premuje A'Jo ho ;;j;ar;i vojno o; e J //rva;; to .Sr/?;? Bo ;o rej je/e z;';na, poten; Aro sopropa Ja/; v.s; po.sAros; evropjA:;/; po/UArov t'Ar/pa'oo M;7;a;7a Gorbačova. AaArazan pren;;Ar e .sr/?.sAro-^r;;ogor.sAr; Aroa/;c;p ;;o;;Ar črnogorjA:;/; rezerv/stov z hoj/jč /e o Jeze/ oeAra; vetra ,sr/).sAr;7;; jaJro;;;. /(a/ je hoJo preJjeJn/At; jngoj/o-vanjU/; rep;J?/;Ar Jogovorl/; na pefAroeeor jej;a;;Ar;; pr; Van Je;; BroeAra;;; /orJt; Carr/ngtonn? PREBERiTE S!ovenija uspešno izvaža knjige Slovenski papirničarji in tiskarji, združeni v izvoznem podjetju HAGO iz Celovca, uspešno prodirajo na zahodnoevropska tržišča. Vrednost prodaje preko podružnice HAGO Frankfurt bo v letošnjem letu presegala 30 milijonov nemških mark. Polovico letošnje prodaje predstavlja izvoz knjig, natisnjenih v slovenskih tiskarnah, med njimi največ v Tiskarni Mladisnkc knjige. Drugo polovico predstavljajo izdelki papirne industrije. Uspeh na nemškem trgu pogojuje predvsem hiter in kakovosten servis. Zato v Frankfurtu načrtujejo posebno konsignacijsko skladišče in specializirano prodajo. Organizirali bodo štiri sektorje: prodajo tiskarskih izdelkov, papirja, kartona ter konfekcijskih izdelkov iz papirja. Seveda se srečujejo tudi s težavami. Položaj v bivši Jugoslaviji je nestabilen, proizvajalci iz Vzhodne Evrope pa nastopajo z dumpinškimi cenami. Kljub temu nameravajo slovenski papirničarji in tiskarji prodajo na nemškem trgu še povečati. Za to pa bodo morali izpolniti še en pogoj, na katerega je nemški trg vse bolj pozoren, namreč prilagoditi ekološke standarde pri uporabi surovin. Ljudje na Hrvaškem se po vsakem Tudjmanovem podpisu premirja sprašujejo, ali jih čaka še kaj hujšega. Po izkušnjah armadne in srbske četniške sile dan ali dva po podpisu premirja izkoristijo za pregrupiranje svojih sil, takoj nato pa s še večjo silo udarijo po položajih hrvaških braniteljev, predvsem pa po strateških in civilnih ciljih. Podobno pa velja tudi za hrvaške sile, ki pri vračanju udarcev niso prav nič nežne, saj poročajo o velikih uspehih in številnih sovražnikovih človeških žrtvah. Po moskovskem premirju je postalo še bolj očitno, da niti ena niti druga stran ne bosta mirovali. Srbska stran ima pod neposredno kontrolo še premalo hrvaškega ozemlja, prodor proti morju še ni zagotovljen, hrvaška pa ne more v pogajanja, dokler ni osvobodila spornih ozemelj. Medtem se z vseh kriznih področij pomikajo kolone beguncev. Ocenjujejo, da jih je vseh skupaj že preko 300.000, samo v Sloveniji že preko 20.000. Ob koncu prejšnjega tedna je samo iz slavonskega mesta Iloka zbežalo okrog 7.000 Hrvatov. Po sporazumu na Evropski skupnosti pretekli petek bi se morala armada v enem mesecu umakniti iz Hrvaške. Na pogajanjih med predstavnikoma vojske generalom Rašeto in hrvaških oborože- nih sil generalom Agotičem pa že nekaj dni ni napredka. Hrvati nočejo deblokirati vojašnič, armada pa je predložila nepopoln in za Hrvate nesprejemljiv načrt umika. Medtem pa boji trajajo na vukovarskem področju, Dubrovnik je že preko 20 dni brez vode, elekrike in zdravstvene pomoči, spopadi pa potekajo tudi na ožjem karlovškem področju. Premik v notranjih odnosih med republikami pa je nova strategija Črne gore. Po velikem nezadovoljstvu zaradi vključitve črnogorskih rezervistov v spopade na dubrovniški fronti in po kritiki opozij-skih strank je črnogorska skupščina sprejela sklep o suverenosti republike, predsednik Bulatovič pa je že na haaški konferenci v veliko presenečenje Miloševiča pristal na morebitno bodočo zvezo suverenih držav. Srbija je torej vse bolj osamljena, njena opozicija že opozarja na to in zahteva ustavitev vpletenosti v vojno na Hrvaškem in pogovore. Iz Slovenije se preko koprske luke selijo še zadnji ostanki jugoslovanske armade. S seboj odvažajo samo neborbeno opremo, vlakovne kompozicije in bojna sredstva pa do dokončne delitvene bilance predajajo v varstvo slovenski teritorialni obrambi. Jože Rovšek "Avstrijske narodnosti v SPO" k Pemmaie!jevemu modetn De/ovna jAtnpnojt,vjtr;jjke naroJnojf; v ,S7'G"je na jvoj; zaJnj; jej; preač;7a pravn; /zv/d ,,MoJe/ avtonomnega javnopravnega zajtopjfva j/ovenj/re narodne jAtnpnojt; na Koro-jketu", AJ ga je /z Je/a/ nn;v. p roj. Jr. /'eter Pernt/ia/er /z /nnj-hrncAra ;n po temeljit; razč/emb; eAr.spertize pr/j/a Jo te/;/;/; za/c/jnčAtovt I) Za obliko in izražanje svojih interesov potrebuje slovenska narodna skupnost na Koroškem neko posebno koordinacijsko telo. Ustanovitev javnopravne narodnostne zbornice je v mnogoterem oziru problematična (česar tudi Perthalerjev model ne osporava). Narodnostni sosvet, ki je bil ustanovljen z zakonom o narodnih skupnostih (zvezni zakon iz leta 1976, ki so ga sprejele vse stranke), je trenutno najbolj ustrezen koordinacijski gre-mij slovenske narodne skupnosti, ki mora „varovati in zastopati splošne kulturne, socialne in gospodarske interese narodne skupnosti". Za odstranitev šibkih točk tega zakona je treba misliti na novelizacijo, za katero bi mogel Pernthalerjev izvid dati v marsikaterem oziru uporabno osnovo. 2) Za politično uveljavljanje potreb narodne skupnosti je potrebna udeležba v zakonodajnih telesih. Za to obstajajo tri variante: a) Virilni mandat: poleg težave pri izbiri in namestitvi manjka sleherna predstava o statusu in pristojnostih viril-nega mandatarja v zakonodajnih telesih. b) Narodnostna stranka: potrebna hi bila sprememba volilnega reda za deželni in državni zbor z odstranitvijo minimalnih zaprek. Ob tej varianti je vredno razpravljati zaradi splošne politike v demokraciji. Upoštevajoč načela o enakosti bi bilo vsekakor treba dati drugim manjšim enake možnosti. Posledica bi bila poplava volilnih grupacij. Problematična pa je tudi izolirana pozicija posameznega mandatarja. c) Kandidatura na listah avstrijskih strank: ta oblika politične integracije bi mogla zaradi določenega notranje-strankarskega učinka solida-rizacije nasplošno privesti do večje akceptance narodne skupnosti. Vključevanje v demokratične predodločitve in običajne delovne možnosti v zakonodajnih telesih je nadaljni argument za to. Ce bi prišlo do stiske vesti, je treba odpraviti frakcijsko prisilo. Preferenca naše delovne skupnosti velja tretji varianti. Ob ohranjanju jezikovne in kulturne identitete naj se narodna skupnost vključuje v vsa področja družbenega življenja, kajti večina njenih življenjskih interesov sc pokriva z onimi večinskega prebivalstva. Udeležene; iz vseh koncev Koroške smo ob B/afnem jezeru /n v Budimpešti prežive/; fr; pnjefne dneve. Dobro se je jed/o, pi/o /n /udi p/esa/o, največ pa sfa bi/a vredna smeh in zabava v krogu pr;jafe//ev. Prihodnje /efo pa spe/ na svidenje V pet/covenr Me preveč prijaznem jntrn so fri/'e arm/nrsi po raz/ični/; progah z a če/; pobiran pri/av/jence za /e/očop Vestnikov /z/ef. K//nb s/abin; izg/erion; - pozno povab;7o, trar/icio-na/na por na ja LOC!LO '1'--V-- SCH)EFL)NG ŠKOF!ČE r-^' KEUT^CHACH -J -^HOD!ŠE ^KLAGENFURT / CELOVEC ZVEZA BANK FKLAGENFURT / CELOVEC POSOJ)LN!CA-BANK —'BahnhotstraBel r-s VOLKERMARKT VEUKOVEC ST. KANZ!AN * ŠKOOJAN BLEtBURG PUBERK ,EBERNDORF DOBRLA VAS ST JAKOB r-s ' ŠIJAKOB -J LUDMANNSDORF ^BtLČOVS ST MtCHAEL SM!HEL r-s GLOBASN!TZ GLOBASNtCA MAL! A FERLACH BOROVLJE MtKLAUZHOF MtKLAVCEVO E)SENKAPPEL ' !-* ŽELEZNA KAPLAj ir^ LO)BLTAL —^ BROD) SLO VEN!J A MASA * KOROŠKA UMSERE * KARMTMER * BANK