VESTNIK CELOVEC SREDA 6. NOV. 1991 Letnik XLV. Štev. 47 (2629) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlaaspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. 30 tolarjev P. b.b. Cossiga v Sioveniji V nedeljo, 3. novembra je Slovenijo presenetljivo (neuradno) obiskal predsednik italijanske republike Francesco Cossiga. Na mejnem prehodu v Novi Gorici ga je pozdravil predsednik predsedstva RS Milan Kučan. Na enournem pogovoru so sodelovali še predsednik slovenske vlade Peterle, predsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Biasutti ter župana obmejnih občni Pelhan in Scarano. Neuradni obisk sicer hkrati pomeni tudi nekakšno priznanje Slovenije, za Evropsko skupnost pa je lahko neprijetno presenečenje pri zavlačevanju njenega priznanja. Dubrovnik še vedno v nevarnosti! Biser dalmatinske obale in „Kraljica Jadrana", mesto Dubrovnik, je še vedno odrezan od ostalega sveta, mestu s svojimi dragocenimi arhitekturnimi spomeniki iz 15. stoletja še naprej grozi napad jugoslovanske armade! V Dubrovnik je pretekli teden sicer prispela pomoč, ki pa je le za nekaj dni olajšala težko usodo prebivalstva. ,Kra//Vc/ Jadrana" še vedno grozi napad /n uničenje dragocenih spomenikov. Evmpska skupnost gmzi Tik pred ponovnim zasedanjem mirovne konference o Jugoslaviji v Haagu, včeraj, 5. novembra, so enote jugoslovanske vojske (v kolikor jo še lahko imenujemo tako) in srbske teritorialne in četniške sile z vso silovitostjo tolkle po vzhodni Slavoniji - na vuko-varsko-vinkovški liniji —, domala po vsem področju ob meji z Bosno in Hercegovino ter tudi na dubrovniškem področju. Kazalo je, da hočejo tik pred konferenco zasesti čim več hrvaškega ozemlja, v prepričanju, da bodo srbske pogajalske pozicije v Haagu potem boljše, in da so Miloševiču kaj malo mar evropske grožnje z ekonomskimi in diplomatskimi sankcijami. Srbi še vedno zatrjujejo, da se borijo za zaščito Srbov na Hrvaškem, vendar Dubrovnik ni bil nikdar srbski in tam tudi ne živi večje število Srbov, zato postajajo neverodostojni. Pri Dubrovniku gre v povezavi s Črnogorci samo za ozemeljske pretenzije, za srbski pro- dor na Jadran. Prav to pa slabi srbske pozicije nasproti zahtevam Evropske skupnosti. Kaj je celega v Vukovarju, Borovnem selu, Vinkovcih in na širšem območju vzhodne Slavonije, ne ve nihče. V Vukovarju vztraja v bunkar-jih baje še nekaj tisoč prebivalcev, njihova usoda pa je po skoraj treh mesecih totalne vojne negotova. Ve se, da v kleteh še deluje bolnica, ki jo vodi zdaj že kar legendarna zdravnica dr. Vesna Bosanac, kt pa lahko bolnike m ranjence bolj tolaži kot zdravi. Vukovarski borci trdijo, da Zagreb sploh ne pozna sta-nja na tem področju, da so od hrvaških oblasti prejeli le pet odstotkov orožja, ostalega pa so si za svoj denar oskrbeli sami. Prav to področje je zaradi tega postalo politično zelo problematično, za Tudj-mana po usodno po morebitnem končanju vojne. Vukovarski branilci v veliki meri podpirajo in so člani HOS (Da//e na 2. .stran/j SSK obsodi! gonjo zaradi upodobitve knežjega kamna Glavni odbor Slovenskega svetovnega kongresa je na svojem dvodnevnem zasedanju preteklo soboto in nedeljo v Celju sprejel dve resoluci- j'- V prvi podpira slovensko narodnostno skupnost na Koroškem v zvezi z zadnjo protislovensko gonjo zaradi upodobitve knežjega kamna na začasnih plačilnih bonih v Sloveniji, v drugi pa zahteva takojšnjo vzpostavitev rednega poslovanja slovenske letalske družbe Adria Airways. Resoluciji bodo predstavniki Slovenskega svetovnega kongresa - koroško sekcijo je zastopal mag. Lojze Dolinar -posredovali svojim vladam. Na kongresu so nadalje izdelali smernice delovanja v prihodnjem letu, ki se nanašajo na gospodarsko sodelovanje med Slovenci v Sloveniji in drugod po svetu. S tem v zvezi je bilo sklenjeno, da se izdela poslovni imenik slovenskih podjetij po vsem svetu, da se organizirajo redna srečanja slovenskih turističnih storokovnjakov ter da se ustanovi združenje slovenskih poslovnih partnerjev. Vohtve v kmetijsko zbormco: 46.000 vo!i!cev! Pri volitvah v kmetijsko zbornico za Koroško 1. I decembra letos bo imelo volilno pravico 46.000 volilccv. To je včeraj sporočila informacijska služba kmetijske zbornice. Do danes, torej srede, j 6. novembra, pa ima vsak volilni upravičenec možnost, da sc osebno prepriča, ali je vpisan v seznam volilccv. Vpogled je možen na občinskem uradu. V primeru, da niste v seznamu, čeprav imate volilno pravico za volitve v kmetijsko zbornico, to takoj pismeno, telefonsko ali osebno sporočite vodji občinskega urada ali pristojni osebi in zahtevajte vpis. 1/rafar Rus je ustavi/ vse napade moštva B//čovša. Nogomet: zmaga Kapcičanov Nogometaši SAK so postali jesenski prvak v koroški ligi (0:0 proti Šentvidu), vrhunsko srečanje v spodnji ligi-vzhod pa je bilo v Bilčovsu, kjer je tamkajšnje moštvo gostilo novinca iz Železne Kaple - in izgubilo z 0:2! S tem se je končala serija Bil-čovščanov, ki so na domačih tleh veljali za napremagljive. V 2. razredu E pa so Selani visoko zmagali s 5:1 in osvojili 3. mesto na lestvici. SP nagtba k modem prednostnih giasov za dežeini zbor Koroški socialdemokrati so na svoji klavzuri pretekli ponedeljek pri Miklavžu v Bilčovsu ustanovili posebno komisijo, ki naj bi izdelala primerne modele za reformo volilnega reda za koroški deželni zbor. Komisija bo po besedah predsednika stranke dr. Petra Ambrozyja na (iskovni konferenci upoštevala tudi vidik zastopstva interesov slovenske narodne skupnosti. Ambrozy je s tem v zvezi dejal, da bi bil virilni mandat za slovensko narodnostno skupnost verjetno najmanj sprejemljiva varianta, saj tak mandat s svojimi omejenimi kompetencami nikakor ne more zadovoljiti potreb koro- ških Slovencev. Za bolj zanimivo in pozitivno varianto je šef koroških socialdemokratov ocenil model prednostnih glasov, kot ga poznajo na Južnem Tirolskem. Ta zagotavlja najmanj enemu pripadniku narodnostne skupnosti Ladincev sedež v deželnem zboru, izvoljen pa je tisti, kije na volitvah dobil največ prednostnih glasov, ne glede na listo, na kateri je kandidiral. Po Ambrozyjevem mnenju bi kandidatura pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti na listah večinskih strank pozitivno vplivala tako na odnos manjšine do večinskih strank in večinskega naroda kot tudi obratno. Evropska skupnost... fM/r/////r)Y/;;/<'.s /. .S'UY///i) (Hrvaške obrambne sile), ki je vojaška organizacija Para-gine Hrvaške stranke prava. Ta pa je Tudjmanu in njegovi HDZ prav sovražna. Koliko bo Evropi uspelo zaustaviti Miloševiča, niti najboljšim poznavalcem razmer še ni jasno. Najbrž ne bo šlo tako gladko. Grčija je že napovedala pomisleke proti gospodarski blokadi, saj bi močno škodila tudi njej. Tudi Turčija ne stoji za njo, predsednik ruske federacije Boris Jelcin pa je v ponedeljek izjavil, da se njegova država ne bo držala morebitnih sklepov Evropske skupnosti. Kaže torej, da Miloševič le ni tako osamljen, da bi ga grožnje o ekonomski in diplomatski izolaciji spravile na kolena. Na Hrvaškem sicer še vedno potekajo razgovori med predstavniki hrvaških oboroženih sil in jugoslovansko vojsko. Zataknilo se je pri črti razmeritve sovražnih sil. Hrvati zahtevajo umik sil 20 km od veljavne meje, armada pa bi se bila pripravljena umakniti le od trenutno vzpostavljenih meja. Prav to pa kaže na slabe izglede teh pogajanj. Evropska skupnost seveda še ni izčrpala vseh možnosti za ustavitev vojne, vendar ob doslejšnji neefektivnosti pogajanj in ukrepov pozitivne rešitve in pomiritve še ni videti. Dotlej pa bodo še padala življenja. Jože Rovšek MOČ EVROD1PLOMATOV Le četrtina sredstev ? Državna poslanka Zelenih voj te narodnostne skupnosti, mag. Terezija Stoisič v Gradiščanski Hrvati so tiskovni izjavi ostro kritizira namreč doslej iz teh pospeše-očiten načrt Urada zveznega vatnih sredstev dobili „manj kanclerja, da se gradiščan- kot dva milijona šilingov, pre-skim Hrvatom za letos izplača jeti pa bi morali šest do osem le četrtina v zveznem prora- milijonov", čunu predvidene vsote za raz- Umrt minister Drinune! 1. novembra je v 79. letu starosti na Dunaju umrl nekdanji minister dr. Hein-rich Drimmel. Dr. Drimmel je bil med leti 1954 in 1963 minster za pouk in kulturo v vladi kanclerja dr. Juliusa Raaba, v njegovem času pa je prišlo tudi do ustanovitve ZG za Slovence v Celovcu, a tudi do odprave obveznega dvojezičnega pouka na dvojezičnih ljudskih šolah na dvojezičnem ozemlju Koroške. Tedanji predsednik ZSO in SPZ dr. Franci Zwitter je v radijskem intervjuju dejal, da je bil minister dr. Drimmel prvi, ki je pokazal razumevanje za šolsko vprašanje, saj tako Figi kot tudi Raab nista imela posebnega razumevanja za proleme slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Drimmel je po imenovanju za ministra za pouk osebno prišel na Koroško in se s predstavniki koroških Slovencev pod vodstvom predsednikov ZSO in NSKS, dr. Francijem Zwit-trom in dr. Joškom Tischler-jem, temeljito pogovarjal o šolski problematiki. Slovenski delegaciji je na sedežu koroške deželne vlade obljubil, da ne bo prišlo do sprememb v manjšinskošol-skem zakonu, kar pa ni obveljalo. Še pred odpravo obveznega dvojezičnega šolstva pa je Drimmel z osebno odredbo ustanovil slovensko gimnazijo v Celovcu, ne oziraje se na to, ali je bil potreben zakon. Kot je bilo pričakovati, je dr. Drimmel takoj postal tarča hudih in nestrpnih napadov nemško-nacionalnega tabora na Koroškem. V zvezi z ustanovitvijo slovenske gimnazije pa se dr. Franci Zvvitter spominja, da jo je Drimmel hotel ustanoviti že s šolskim letom 1956/57, toda zaradi nedokončanih priprav je do tega prišlo leto pozneje. 1/ Evropi se je s padcem komunisfičnifi režimov /n s hkratno dem okra f/zac/jo v vzhodnih /n vzhodnoevropskih državah na eni strani ter z razsipanjem Evropske skupnosti in nastajanjem Evropskega gospodarskega prostora na drugi strani zače/ razvoj, ki ho bistveno spreme/ni/ podobo tega kontinenta ne /e na političnem in gospodarskem, marveč tudi na vseh drugih področjih. Spremembe so v po/nem teku, razvoj pa je in bo z vso svojo intenzivnostjo prizade/ tudi majhne narode in narodnostne skupnosti, katerim se postav/ja vprašanje, kako bodo v taki novi Evropi prežive/i s svojo identiteto, ku/turo, jezikom itd. Tajnik ZSO dr. Mapa n Sturm in govornik DS socialdemokratskih Slovencev Tomaž Ogris sta na ta vprašanja skuša/a odgovoriti na kongresu o narodnih skupnostih preteki/ mesec v .Železni Kap/i. 1/ današnji številki začenjamo s prvim de/om referata dr. Mapana Sturma. Evropa regij, kuitur in jezikov dr. Mapan Sturm Med nacionalizmom in interkuiturnim srečanjem Bivši generalni sekretar nemške CDU Heiner Geissler je razvoj sodobne Evrope označil takole: „V Nemčiji bo sosed Belgijec, poklicni kolega Turk, snaha Danka in kolega v društvu Španec ali Madžar. Že danes poteka evropeizacija, celo internacionalizacija našega življenja. Evropska raznolikost produktov, hrane in pijač, literature, glasbe in likovne umetnosti, znanosti, mode in dizanja bo -in to je novo - masovno doživetje vsakdanjika. To so znaki že obstoječe in rastoče multikulturne družbe. Geissler pravi, da bo multikulturna družba družba Evropske skupnosti. Kdor bo hotel biti gospodarsko uspešen, bo moral poznati jezike in kulture, življenjski stil in mentaliteto teh dežel. To ne velja samo za tehnike in managerje, temveč tudi za kvalificirane delavce in nameščence. Jens Geier v svojih razmišljanjih multikulturno družbo označuje s sledečim: „Medse-bojno priznanje zaključenih študijev in diplom po uvedbi svobodne izbire delovnega mesta (Niederlassungsfreiheit) v sedemdesetih letih bo omogočalo, da bo imel vsak Evropejec možnost, da se v okviru Evropske skupnosti poteguje za delovno mesto. Torej bo normalno, da bodo poleg nas delali Irci in Belgijci, da bomo imeli italijanskega zdravnika in Francozinjo za davčno svetovalko. Občevanje z nenemci tudi z visoko kvalifikacijo bo vsakdanjost in s tem bo multikulturni značaj družbe konkreten. To je vso Evropo obsegajoč proces." Umberto Ecco je razvil konkretno vizijo za delovno področje evropske integracije, ko je o programu Erazmus (to je izmenjava študentov in znanstvenikov) povedal sledeče: „Ta projekt bo povzročil, da bo vsak študent iz Evropske skupnosti živel eno leto v inozemstvu. Pri tej migraciji tisočih študentov bo prišlo do desettisočev mešanih zakonov. Po obdobju tridesetih let bi bile evropske elite evropske v pravem smislu besede." Dovolite mi, da v svojih uvodnih razmišljanjih citiram še enega Nemca, dr. Petra Klotza, kije vsvojiknjigi „Der Irrvveg des Nationalstaates" zapisal: „Zadnje desetletje 20. stoletja bo za Evropo velik spor med evropeizacijo in nacionalizmom. Hkrati bo to tudi ponovno rojstvo trde desnice... Po 40 letih, v katerih sta Evropo obvladali obe supersili, pasovi in vrvi popuščajo na vseh koncih . To bi lahko imenovali vrnitev k raznolikosti. Bolj zanimivo bo, a tudi bolj nevarno." Če torej verjamemo omenjenim avtorjem, bomo tudi v Avstriji, na Koroškem morali računati s tem, da se bo naše življenje z vstopom v Evropsko skupnost še bolj evropeiziralo oz. internacionaliziralo. Migracijski tokovi bodo postavili v novo luč vprašanja sožitja, medetničnih odnosov in sploh nacionalno vprašanje. Gre torej za to, ali bomo vprašanja sožitja reševali z metodami 19. stoletja, ali pa bomo našli našemu času odgovarjajoče modele. Letošnji nagrajenec nemškega knjigotrštva Madžar Gyorgy Konrad je v svojem briljantnem govoru v Frankfurtu dejal: „Spričo absolutne resnice, da so ljudje preko skupnih interesov in danosti povezani v svetovnem merilu, je mogoče relativirati vse nacionalne in kulturne razlike. V patetičnem podrejanju univerzalnih resnic in zakonov parcialnim resnicam in zakonom je prepoznavno skupno bistvo nacionalizma, komunizma, fundamentalizma in političnih ideologij." Proces migracije v Evropi in v svetu je v teku. Informacijska družba dnevno nivelira kulturne razlike. Zato bo za vsako državo pomembno, da se bodo ljudje, ki v njej živijo in delajo, z njo identificirali. Ne bo važno, ali bodo vsi istega izvora in iste religije. Nasprotno, kulturna raznolikost bo zvišala diferenciacijo in kvaliteto skupnosti. Do konfliktov bo prišlo tedaj, če bodo morali milijoni ljudi v Nemčiji živeti v moderni Šparti, v kateri se bo prebivalstvo razdelilo v več slojev vladajočih in podložnikov. Geissler se sprašuje, ali naj bo Nemčija republika ljudi, ki se bodo priznali k državi in ki bodo imeli enako dostojanstvo in enake človekove pravice, ali pa bo šlo za nacionalno državno tvorbo, v kateri ne bo odločilna pravica do univerzalnih človekovih pravic, temveč etnični izvor? Evropa se torej zbližuje. Komunikacijska družba je privedla do tega, da se moramo osvestiti pluralne identitete in večplastne navezanosti. Zato k človekovim pravicam spada, da imajo ljudje možnost, da večplastno identiteto tudi živijo. Primarno torej človek ne bo legitimni državljan zaradi svojega nacionalnega karakterja, temveč zaradi svoje biti, zaradi svojega bivanja in življenja v neki državi, pravi Konrad in nadaljuje: fundamentalisti ne marajo raznolikosti, od nas zahtevajo enakost, in če se ne priznavamo k uniformizmu, nas imajo za izdajalce. Resničnosti ustreza pluralna identiteta. Vsak nosi v sebi razno. Homogene identitete so nujno zlagane. Zanikajo človeške izkušnje in sugerirajo, da je bolje zamolčati določene lastnosti. Kjer je v modi homogena identiteta, tam ni svobode. Samoomejevanje na eno identiteto je vedno posledica kolektivističnih ideologij. Z obnovo plemenskega nacionalizma intelektualci dajejo v roke morilske instrumente nezrelim ljudem. Če smo proti vojaškim konfliktom med nacijami, se moramo opredeliti za človeštvo. Če načelno odklanjamo kozmo-politizem, bomo logično opravičevali nacionalno vlogo." Toliko Konrad. Vrnimo se k vprašanju identitete, njene opredelitve. V programskem osnutku ZSO sem ob citatih Larcherja, Auen-heima in Reiterja zapisal: ..Identiteta ni več pojem, ki bi bil vezan izključno na nacijo ali etnijo. Danes bolj razmišljamo o tem, da je identiteta povezana z regijo, z regionalno kulturo, pa tudi z nečim dinamičnim, z nečim, kar ni nespremenljivo statično skozi stoletja. Sodobno pojmovanje identitete izhaja prav iz tega, da obstajajo regionalne korenine, ki pa jih dialektično izravnava nasprotna centrifugalna sila, novi nadregionalizem. Pridobiti identiteto bi torej pomenilo, da se počutiš domačega tako v neki regiji, kakor tudi zunaj nje. To pomeni, da lahko nihaš med ožjo domovino in večjo, širšo kulturo, ki jo označuje prepletenost nacij, narodov, ras, jezikov in kultur. Regija s svojimi naravnimi in zgodovinskimi prvinami je centripetalna sila in sicer v ekonomskem, ekološkem in kulturnem smislu: mnogolikost ljudi raznih kultur, ki živijo v neki regiji, pa je centrifugalna sila. Obe sili, enovitost in mnogolikost, velja uravnovešati. (Dalje prihodnjič) Seminar Evropskega sveta in ceiovške univerze Medkuftumo učenje je de! človekovih pravic! Pretekli teden je Eyrop.sEi svet v .sodeio^an/M .seminarja, Pr' je aa/caza/ glavne smernice za ^ celovško ttniverzo priredil scaaaar aa terno bodoči razvoj' aa tem zelo pomembnem po-..Medknitarno učenje v .službi človekovih p ra- droč/u v novi Evropi, je za .Slovenski ve.stuik vic". Udeležilo .se ga je okrog 720 ^trokovnja- aapl.sa! arlc/czcacc seminarja dr. Marjan /rov Iz v.se Evrope. Poročilo o potekn rega .Sturm. Po anketi „ De/a " na vrbo lestvice popu/arnosti stranki Lo/zela Pefer/efa /ievoj In dr. Dimitnja Rup/a /desno/. Peterietova stranka prehiteia SDP in SDS! Direktor komisije za človekove pravice pri Evropskem svetu Dr. Peter Leuprecht je v svojem uvodu poudaril, „da v Evropi živimo v multikulturni družbi... V Evropi in na Koroškem ni toliko vprašanje, ali živimo v različnosti in mnogovrstnosti, temveč kako to sožitje oblikujemo". Evropski svet je za sodelovanje izbral celovško univerzo, ker je le-ta v tem vprašanju prav zaradi študij o sožitju med slovensko in nemško govorečimi strokovno izredno pomembna in kompetentna. Pri tem se je še prav posebej zahvalil za strokovno pomoč pri pripravi seminarja dr. Mirku Wakounigu in Brigiti Buschevi. Dr. Leuprecht je nakazal, da bo treba na novo definirati pravice manjšin v luči univerzalnih in nedeljivih človekovih pravic. Klasično gledanje manjšina - večina bo treba preseči in sicer v smislu inter-kulturne odprtosti, ki ne pomeni ne asimilacije ne zatiranja manjšine. Prav Koroška bi lahko postala model, kjer bi raznolikost in preseganje starih podob sovražnosti za deželo pomenila obogatitev ne pa obremenitev. Uvodne referate so imeli dr. 1/iadimir IVakounig univ. doc. dr. Rastko Močnik iz Ljubljane, ki je govoril o vzrokih in vsebinah nacionalizmov v postkomunističnih deželah, in dr. Peter Gstet-tner ter dr. Mirko Wakounig, ki sta predavala o medkulturnem učenju kot sredstvu demokratičnega sožitja na osnovi človekovih pravic". Udeleženci seminarja so razpravljali v treh delovnih skupinah in prof. dr. Gere-mek, ki ga je Evropski svet imenoval za svojega poročevalca na seminarju, je ob koncu poudaril sledeče: Celovec je simbolično mesto, tu je mlada dinamična univerza, ki se kompetentno ukvarja z vprašanji inter- in multikulturnosti. Vzhodna Evropa je lahko upanje, v sebi pa nosi tudi mnoge nevarnosti. Tako v zapadni kot v vzhodni Evropi naraščata populizem in nacionalizem. Te strukture je treba nenehno preučevati, kajti v Evropi sta se že rodila dva totalitarna sistema. Geremek je poudaril pomembno vlogo Evropskega sveta s svojimi 40-let-nimi izkušnjami pri reševanju teh problemov. Uveljavljanje človekovih pravic bo najpomembnejše dr. Peter Gsfeffner sredstvo pri reševanju vprašanj sožitja . Zavest o univerzalnih in nedeljivih človekovih pravicah mora zajeti medije in šolstvo. Evropa mora ustvariti kritičen odno do dveh totalitarnih režimov, kajti le tako bo mogoče razviti človekove pravice. Dvo- in večjezičnost je nujen program. Izredno pozitivno je odjeknilo predavanje Gstettner/ Wakounig, ki ga bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk našega lista. Razprava na seminarju je bila na izredno visokem strokovnem nivoju. Evropski razvoj gre v smer multikulturnosti in večjezičnosti v smislu preseganja ozkih nacionalnih meja. Nacionalizem je totalitarna ideologija, ki je zaprta vase. Nacionalizem majhnih narodov je obrnjen predvsem navznoter, kjer narod deli na dobre in slabe, na tiste, ki se podredijo tej nacionalni ideologiji in na tako imenovane izdajalce. Seminar Evropskega sveta je pokazal, da so koncepti inter- in multikulturnosti koncepti bodočnosti. Kdor tega ne bo uvidel, ga bo prihodnost kaznovala. dr. Peter Leuprecht Če gre verjeti kontaktni raziskavi časopisa „Delo" med približno 1000 anketiranci, je v odnosu do strank po razkolu slovenske demokratične zveze (SDZ) prišlo do pomembnega zasuka. Anketa je namreč pokazala, da je po popularnosti prva med strankami Peterletova krščanska demokracija, za katero bi v tem trenutku volilo 16 odstodkov vprašanih, tesno pa ji sledi nova Ruplova Slovenska demokratična stranka s 15,8 odstodka glasov. Na tretjem mestu so prenovitelji s 13,5 odstotka, _ sledijo pa liberalni demokrati, zeleni, socialdemokrati, kmečka stranka in socialisti. Nekdanja Slovenska demokratična zveza, ki je z novim predsednikom dr. Rajkom Pirnatom dobila tudi novo ime Narodna demokratska stranka, se je z 1,8% glasov uvrstila šele na 7. mesto. Podatki torej kažejo, da je precej verjetno, da je Slovenska demokratična stranka zasedla sredinski politični prostor in tako spremenila njegovo dosedanjo politično podobo. Desno od nje naj bi bile torej krščansko-demo-kratska, kmečka in še nekatere manjše stranke, levo pa Stranka demokratične prenove. V prihodnjih tednih pa je pričakovati tudi bolj jasno profiliranje predvsem Liberalno demokratske stranke, znotraj katere se prav tako ustvarja frakcija, ki ni zadovoljna s sedanjim predsednikom Jožefom Školjčem. Bolj jasno pa se bodo morali opredeliti tudi Pučnikovi socialdemokrati, še posebej če res drži trditev, ki jo je izrekel dr. Tine Hribar, da je Demos mrtev. Konec Demosa? Seveda je očitno, da je po ustanovitvi nove Ruplove stranke, ki ima v slovenski skupščini kar 12 poslancev, Demos v precej drugačnem položaju. To je pokazala tudi razprava na torkovi seji njegovega sveta, na kateri so obravnavli novo koalicijsko pogodbo, ki bi zdaj že sedem strank Demosa zavezovala pri političnem delovanju in seveda predvsem pri glasovanju v skupščini. Predlog pogodbe bodo obravnavale vse stranke, vendar je med „demokrati" že slišati opozorila, da se ne bi ponovno zavezovali v takšni koaliciji, čeprav sodelovanja z Demosom ne odklanjajo. Zasedanje skupščine Da pa se v Demosu res dogaja marsikaj, česar pred časom še ne bi pričakovali, je pokazalo tudi zasedanje slovenske skupščine. Demosovi poslanci so namreč zapustili zasedanje zbora združenega dela in to pozneje pojasnili s svojim nasprotovanjem predsedniku zbora Jožetu Župančiči, ki naj bi s spretnimi proceduralnimi manevri oviral vsebinsko razpravo o privatizacijskem zakonu. Seveda pa se v ozadju skriva vsebinski spor glede omenjenega zakona, zaradi česar je bil prav zbor združenega dela, v katerem Demos nima večine, tarča ostrih napadov in diskvalifikacij. Gospodarske razmere Borštnikov prstan MM Sardoč Prejšnjo sredo se je v Mariboru končalo tekmovanje slovenskih poklicnih gledališč, ki je poimenovano po mariborskem igralcu, režiserju in teatrologu Ignacu Borštniku. V programu seje zvrstilo 13 najboljših predstav iz lansko-lctošnjc gledališke sezone, poleg tega pa je bil tudi letos izveden bogat spremljevalni program na odrih v mariborski okolici. Predstave so bite v veliki meri zelo izenačene, kar potrjuje visoko umetniško kvaliteto slovenskih gledališč. Žirija, v kateri je poleg Marija Čuka s Tržaškega sodeloval tudi kulturni urednik slovenskega oddelka celovškega radia Horst Ogris, je imela izredno težko nalogo. Na zaključnem slavju, ki ga je zrežiral mariborski režiser Tomaž Pandur, udeležil pa se ga je domala ves slovenski politični vrh na čelu s predsednikom predsedstva Milanom Kučanom, so najdragocenejše priznanje - Borštnikov prstan -podelili igralki tržaškega Stalnega slovenskega gledališča Miri Sardoč za njeno življensko delo v gledališču. Podelili so še vrsto drugih priznanj. Za najboljšo predstavo v celoti je bil razglašen Btichnerjev Vojček v izvedbi Drame SNG iz Maribora. V Ljubljano je šla nagrada za najboljšo režijo in sicer Dušanu Jovanoviču za režijo lastnega dela Don Juan na psu. Posebno nagrado za režijo je prejel Paolo Magelli za režijo Vojčka, Brane Šturbelj pa za naslovno vlogo. Nagrajeni so bili še igralci Ksenija Mišič, Jette Ostan-Vojrup in Ratko Polič. Med drugim sta nagrado za kostumografijo prejela Svetlana Visintin Prejemnica Borštnikovega prstana Mira Sardoč in Leo Kulaš, ki ju na Koroškem poznamo po kostumografiji Miklovc Zale '87. JR. Tudi minuli teden v Sloveniji ni minil brez stavk. Po desetdnevni stavki zdravstvenih delavcev so se tokrat za opozorilno enodnevno prekinitev dela odločili železničarji. Zahtevajo višje plače in njihovo redno usklajevanje z rastjo cen. Seveda pa je glede na porast cen v prihodnosti mogoče pričakovati še nove izbruhe nezadovoljstva. Oktobra so se namreč drobnoprodajne cene v primerjavi s septembrom zvišale kar za 21,5 odstotka, kar kaže, da uvedba tolarja ni niti najmanj zmanjšala dosedanje vrtoglave inflacijske spirale. V primerjavi z lanskim oktobrom so cene višje za 168 odstotkov, kar seveda že kaže na jasne znake hiperinflacije. HEUTE IM SLOVENSKJ VESim Die Seite furunsere deutschsprachigen Leser/innen XVI. Treffen der Volksgruppen der Nachbarlander: Mindeststandard fur minderheitenrechte! Vom23. b/s 27. Ok/ober /997 jandin IF/en das N V/. 7rejjen der Voiksgr/zppeu der Nachbarlander stat/. Dre Organisation besorgte dre "IVrerrer Arbeitsgen/ei//schaj/ /dr Volks/ragen-Volksgr//ppen/7;stit//t", dre dabei von derr Z?!rrgerr/dr;dr.sY'/rerr Kroaten in IVien rrrrrersrrdzr rvtrrde. /Srn Tre/jen nahmen Ver-rrerer ver.se/rrederrer edrrrr.se/rer /l/rr;der/;errerr rrrrd Mrrrder-/;eitenerrgar;r.srrrrorrerr rrrr.s /ta/ien, .S/orterrrerr, Kroatien, 1/rr-garn, der C.S/-7/ der ,S'ch/veiz rrrrd Osterreich red. Das Thema des heurigen Treffens lautete angesichts des totalen wirtschaftlichen, politischen und ideologischen Zusammenbruchs der kom-munistischen Regime im Osten sowie der vor ihrer Realisierung stehenden wirt-schaftlichen und politischen Einigungskonzepte im We-sten ,,Tradition und Fort-schritt-Volksgruppen in der Industriegesellschaft". Zum Thema sprachen auf der Tagung international an-erkannte Wissenschafter und Experten aus Osterreich, Slo-wenien und Kroatien, sowie der CSFR. deren Ausfuhrun-gen gemeinsam mit der Aus-wertung der Ergebnisse der zum Tagungsthema vorher an die einzelnen Volksgrup-penorganisationen und Insti-tutionen zur Beantwortung versandten Fragebogen die ganze mit dem Eintritt der Volksgruppen in die moderne Industriegesellschaft fur diese verbundene Problematik umfassend bclcuchteten, um die Grundlage fiir ent-sprechende, einer modernen Industriegesellschaft konfor-me, zukunftsorientierte Min-derheitcnschutzkonzepte zu bilden. Aus aktuellem AnlaB fand auch eine Diskussion zur Si-tuation der Mindcrheitcn in Kroatien statt. Die traurige Situation in den Krisenrcgio-nen sowie in den tatsachli-chen Kriegsgebieten schilder-te Mag. Mirjana Domini vom Institut fiir Migrationcn und Volksgruppen der Universi-tiit in Zagreb, vvahrend die Vertreter der einzelnen Min-derheiten aus Kroatien aus-fiihrlich liber die schwierige Lage in ihrer Heimat berich-teten. Die Situation der Karntner Slowenen zeigte der Obmann-Stellvertreter des Zentralverbandes slowe-nischer Organisationen Dir. Franc Kukoviča auf. Zusatzlich zum Thema er-statteten einzelne Vertreter noch Berichte zur momenta-nen Situation ihrer ethni-schen und nationalen Grup-pe, insbesondere im Hinblick auf die Bcachtung bzw. Nichtbeachtung der in der Charta des Minderheiten-standards der Minderhciten-rechtc von Osijek enthalte-nen Grundsatze. Die Teilnchmer am XVI. Treffen der Volksgruppen der Nachbarlander in Wien beschlossen nachstehcnde Resolution mit folgenden In-halten. - der Realisierung der Charta des Minderheitenstandards der Minderheitenrechte wei-terhin besonders Augenmerk zuzuwenden; - sich in diesem Zusammen-hang fiir die Errichtung eines Dokumentations- und Kon-taktbiiros und fiir die Schaf-fung einer funktions und ak-tionsfahigen Presseagentur speziell fiir die in der ARGE zusammengeschlossen Volksgruppen auszuspre-chen; - verurteilten scharfstens die verabscheuungsvviirdigen, verbrecherischen Kriegs-handlungen in Kroatien und Bosnien; - gaben ihrer Besorgnis iiber die immer zunehmend le-bensbedrohenden Ubergriffe gegen die ethnischen Minder-heiten in Kosovo und der Vojvodina Ausdruck; - bedauerten die standig zu-nehmenden Verletzungen von Minderheitenrechten und Grundfreihciten in die-sen und vielen anderen von Minderheiten bevvohnten Gebieten; - bekunden ihre uneinge-schriinkte Solidaritiit mit der betroffenen Bevolkerung; - appelieren an die verant-wortlichen Beteiligten und die zustandigen internationa-len Grcmien der UNO und der Europaischen Gemein-schaften sowie an die KSZE, im Interesse des Friedens die-sen sinnloscn, schmutzigen, nationalistischen, blutigen Auseinandersetzungen um-gehend Einhalt zu gebieten. Die Teilnehmcr am XVI. Treffen der Volksgruppen der Nachbarlander traten gegen samtliche Versuche, mit Ein langgehegter Wunsch der ungarischen und kroati-schcn Volksgruppe ging nach 37 Jahren in Erfiillung, als Unterrichtsministcr Dr. Rudolf Scholten und Landes-hauptmann Karl Six vor dem Nationalfeiertag endgiiltig die Errichtung des zweispra-chigen Gymnasiums mit dem Standort Oberwart bekannt-gaben. Zuvor hatte es schon meh-rere Versuche gegeben in Oberschiitzen einen Volks-gruppen-Klassenzug zu er-richten, doch scheitertcn diese Bemiihungen immer wie-der am Unverstandnis Eini-ger. Das neue zvveisprachige Gymnasium ist nicht nur ein Interesse der Volksgruppen, sondern dient dem gesamt- Gewalt eine Neuordnung und neue Grenzen zu schaffen, auf Sie wollen vielmehr eine friedliche und einvernehmli-che Losung und Gestaltung der Minderheitenprobleme auf der Grundlage der Charta des Mindeststandards der Minderheitenrechte von Osijek, die sie auf der Tagung neu bekraftigt haben, und sind fest entschlossen, mit der inhaltlichen und organisatori-schen Ausgestaltung der ARGE der Volksgruppen der Nachbarlander und mit der umfassenden, standigen und objektiven Berichterstattung iiber die Minderheitenprobleme in diesem neuralgi-schen Raum im Herzen Euro-pas fortzufahren und die ih-nen als Minderheiten zuste-hende Rechte, das heiBt ih-nen angeborenen, aus der Menschenwiirde entsprin-genden Rechte, durchzuset-zen und zu verteidigen. Denn Minderheitenrechte sind Menschenrechte! Die Teilnehmer begriiBen daher das auf der letzten Moskauer Tagung der KSZE neuerding bestatigte Prinzip, da<3 Minderheitenrechte ein vvesentlicher Teil der Menschenrechte sind und zu ihrer Achtung und Durchsetzung ein neuer wirksamer Mccha-nismus geschaffen wurde, der es erlaubt, im Falle ihrer Ver-letzung auch gegen den Wil-lcn des schuldhaften Staates einzuschreiten, ohne daB dies als Einmischung in dessen in-nere Angelegenheiten gewer-tet wird. Das nachste Treffen wird voraussichtlich am Oktober 1992 in Udine bei der Volksgruppe der Friulaner stattfin-den. Als Koordinator wurde Dr. Franci Zvvitter sen. wie-dergewah!t, dem zur Reali-sierung des beschlossenen Dokumentations- und Kon-taktburos und der Presseagentur ein AusschuB beige-geben wurde. osterreichischen Interesse, nach dem Beitritt zur EG Fachleute zu besitzen, die durch die Kenntnis der Sprachen und Kulturen der Nachbarlander eine verbindende Briickenfunktion darstellen die Planung. Als die wichtig-sten Voraussetzungen wur-den folgende Geschichts-punkte beriicksichtigt: 1. daB die Stundenzahl je Klasse durch Umschichtung nicht hoher liegen als in jeder anderen AUS. 2. daB jeder Schiller aus jeder Klasse in einer anderen Lehranstalt in jedem Bundes-land Aufnahmc finden kann. 3. daB die Matura fiir das Studium an samtlichcn Uni-versitaten in Osterreich be-rechtigt. Interkulturelles Gymnasium in Oberwart KOMENTAR c/r. KR/ST/JANA SCRELLA/VDRA x////'o vanjo. Evrop.sU' gospo-dar.sk/ prostor je ue/ce vrste preddvor za vstop v Evropsko skap/:osf, tn/mo katere danes ndtče v Evropi ne /nore. Gospodarska prev/a-da tega „k/a/za bogad/t" (seveda tud/ tukaj obstajajo raz-/tke /ned severotn /n jugontj ne dopušča resne neodvisnost/, pa ce bi se kdo se tako kijubova/no od/oči/, da ostane „zunaj". Torej je, če si v rnočnenz toku, bo//e, da p/a vas, kot da te vu/ovi pasivnega mečejo sem ter tja in bosprep/av/jen. (.Seveda mi je se vedno simpatična stara paro/a o „p/a- EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR Dražavam E.S in EETA je torej /e „uspe/o", da se zedi-nejo g/ede „Evropskega gospodarskega prostora". „Espe/o" sem da/ v narekovaj, ker se zavedam, da nekateri na to zedinjenje gledajo dokaj skeptično,* tudi v tem /istu bo se mogoče kdo zagnal polemičen vrisč o „novem našlusu". Ead bi ostal pri dejstvih. Eaj se bo zgodilo po /. 1. /993? Dežele prostoca-rinske cone EETA - torej tudi Avstrija - bodo prevzele približno 60% zakonov Evropske skupnosti. Atiri „svobode" te skupnosti — prost pretok izdelkov, oseb, kapitala in uslug — bodo zajele tudi trge tistih razvitih držav Evrope, ki se pred štiridesetimi leti niso hotele ali niso mogle pridružiti Evropski gospodarski skupnost/. ,S' tem bo nastal, da zaključim ta opis z superlativom, največji skupni trg na svetu z nad 370 miizjonz potrošnikov. Kakšne bodo prednost/ tega gospodarskega prostora, ah ne bodo morda prevladale celo negativne posledice? Domala vse evropske dežele — tako tradicionalne kapitalistične članice EETE kakor tud/ aeokapita/istične bivše socialistične dežele - se zgledujejo po ..Evropi" in vanju proti toku", toda kako dolgo to majhna država res zmore, preden jo nemočno spet potegne v drugo smer, kot kaže novejša zgodovina, j Prometni naval, onesnaževanje okolja in ogroženost malih kmetov so gotovo tehtni argumenti, k/ govor/jo proti trendom, katere na-splošnopovezujemo z dominantno Evropsko skupnostjo/ Toda tud/ v deželah te „su-per Evrope" bodo ljudje hoteli preživeti, tudi tam se jbrmira odpor proti ekološki kafastrojt. Poleg rasizma in mržnje do tujcev se tudi v Nemčiji in Ernnctjt organizirajo napredne sile. Konjroniactjn z velikim evropskim prostorom je tudi kon/rontacija z današnjim realnim svetom, z dinamiko in nemočjo sveta, k/ nas obdaja. Včasih se z jokavim skrivanjem za našim lastnim čednim plotom pod na videz naprednim/ parolami po mojem na znan avstrijski način izmikamo aktivnosti za napredne rešitve v novih pogojih. Ni vse zlato, kar se sveti, a tudi ni vse sveže, kar je zeleno. EVROPSK! GOSPODARSKE PROSTOR LEGENDA ES EflA Pr.druzft* tkMK* PREBtVALCt 374.S