Gospodarslm O KOŠNJI IN SPRAVLJANJU SENA. Vsakemu živinorejcu je vrednost dobre suhe 'krme za zimo dovolj znana, vendar se pogostokrat dogaja, da po•edini kmetovalci ne vedo pravilno ceniti tega važnega gospodarskega pripomočka. Vrednost suhe živinske tkrme je odvisna od tega, kedaj smo travo kosili in kako smo pokošeno seno spravili domov. Glede pridobivanja sena ne smemo gled-ati edino le na tor kako bi prišli do čim obilnejšega kosmatega donosa naših košenin., marveč se ozirajmo tudi na to, da priprarimo živini tečno, lahko prejbavno krmo, kateio živali z največjim pridom izkoristijo. Hranilne snovi, Id jih rabi govedo, ovca ali konj za molžo, svojo rast in delo, niso v vsaki travi enako prebavne, v eni bolj, v dnigi manj. Niti v eni in i-sti travi niso enako prebavne v vsakem času svoje rasti. Dotok hranilniJi snovi v stebelca in listje različnih trav traja samo dotlej, dokler se po končanem cvetu ne začne v kelihu tvoriti seme. Odsihdob se porabijo omenjene snovi le za rast tn zoritev semena. Ker so krmske rastline v rastni dobi po cvetu manj sočne in nfih stebelca več ali raanj zlesnela, ibi živalim ne koristila mnogo, ako bi jih kosili v tem času in pokladali. Mlada trava. Mlada trava pred cvetom je sicer lahko prejbavna in sočnata, a zelež-e vsled majhne množine le zelo malo. Takšno mlado travo moremo kositi le tedaj, ako krmimo zeleno klajo, ko gre za to, da iinamo vsak dan na razpolago potrebne množine sočne zelene krme. Če bi pri zele»em fcrmljenju čakali s košnjo trave predolgo, bi se utegrulo pripetiti, da nam trava dozori popolnorna, predno pri*fcmo na konec njive ali senožeti. Košnja trave za suho kmvo. Drugače je s košnjo trave za suho krmo, ko pokosimo ves prostor naenkrat. V tem slučaju določimo čas košnje poljubno ter kosimo tedaj, ko so rastline pridobile maksimum na svoji' vdikosti in obsegu, ne da bi pri tem trpela ;\ph prebavnost Ta čas nastopi, ko se trava ali detelja jiaha/a v polnem cvetu. Rastlirve v polnem cvetu nam dajejo največ in najobilnejšo krmo. Ce bi kosili prej, dobili bi raah] krme, ker se mlada trava in detelja močno vsuši. Če bi pa čakali, da nain trava odcvete, bi dobili sicer več sena, toda prazno, pusto in težko preljavno krmo. Napačno postopanje pri fcošnji. t"Je»k>ateri gospodarji pustijo travo dozoreti nalašč, nteTteč, da se bo na ta način sama vsejala in zgostila ki da i« v prihodnjem letu zato več sena. To postopanje je naT/ačno, ker seno, lci smo ga pridobili na ta način, ni mnogo >Tedno in gospodar, ki pusti travo na travniku dozoreti, i\e kosi vec trave, ampak slamo, ki nima nobene večje wedli-osH od žitne slame na polju. Travniki naj služijo za jjffjdabrvanje sena, polja pa za pridelcrvan)e žitnega zrrnja in siame. S travo obenem se zaseje tudi raznovTstni ple\»el, 'ki raste po neobdelanih tfavaikih tu in tam v zelo fourjnih barvai\. Kdor ima travnike s slabo, plevelno in redko rušo, aCari najbolje, ako jih preorje in zaseje s travno mešanico, ki jfe za dotična tla najbolj pripravna. Pozna senena košnja je tudi že vsled tega nepriporoCIjiva, 3cer dobiamo slabšo otavo, ki pozno zraste in s» zatega <jfelj težiko posuši. Vse trav-e ne razcveto ob enem in istem času. Največ trav se nahaja v cvetu, ko začne cveteti pasja trava (Dactylis gJomerata). Zatore} nam slttži razcvet pasje trave kot kaetalo za pričetek senene košnje. Košnja in sušenje. Za košnjo trave in detelje so jutranje ure najboljše, <er so zjutraj rastline mokre in rosnate. Za košnjo služi \avadna kosa, iki ojbstoji iz kosišča in kose. Kosa rnora biti masajena tako, da se koscu pri 'košnji ni treba pripogiJbati k dom, vsled česar se kosi jnnogo lažje. Koso je po potrebi sklepati, da napravimo rezilo tanko. Za klepanje rabih\o klepalno orodje, ki obstoji iz klepača in babice, na kateri se drži rezilo kose. Pri kle.panju je paziti na to, da udar jamo enakomemo ob rezilti naprej in ne napravimo šskrobotca. Sklepano 'koso je nabrusiti nazadnje z brusnim kam j-om, katereg-a nosi vsak kosec pri košnji s set>oj v vodirju. Srednje vajen kosec pokosi z laMcoto pol orala na datn. Na večjih posestvih iabijo za košnjo posebne stroje: kosilne stroje, ki pa so pripTeviii samo za ravne lege. S kosilnim strojem se omore pokositi na dan 5—7 oralov (3—4 ha). Dobri kosilni stroji se naročajo v Ptuju pri podružnici tvrdke Združene tovarne poljedelskrh strojev MeEchar—Umrath—Bacher—Kaub, Praga-Roudnice, za ceno 5OOO— 6000 din. komad. Pri sušenju sena moramo gledati na to, da se sen-o dobro in hitro suši. Dobro p>osušeno seno je dosti bolj tečao m veliko več vredno, kakor seno, ki ga je izpiral dež, kajti pri izpiranju zgubi seno ne le na svoji tečnosti, ampak tudi na hranilnih snoveh (beljakovinah), lci se nahajajo ^ njem. Pri sušenju se lahko -fjdrobi tudi mnog1© perjiča in ¦^rolmiih bilk, zlasti pri detelji, kar pj-av tako zmanfša vred»ost sena. Če je talcoj p>o košnji nastopilo deževno vreme, naj *°stene frava v redeh ali plasteh. Ovenelo travo je na ve<"¦«¦ dfvati \- male kopice ali navale, ki ne smejo biti pre- visofci. To storimo radi rose, ki se na taldh jVupdh hitreje »5uši, kakor na redeh. Tudi dež toliko ne škoduje, ako pade na nje. Ko se je seno dnigi dan že nekoliko bolj posušilo, a Se ni dovol) suho za spravljanje v stalno shranubo, ga spravimo zopet v navele in sicer večje, kot prvi dan. Kupe delamo tem večje, čim bolj suho je seno. Med sušenjem ob ugodnem \Temenu je samo 2 do 3. kiat obračati. Za obračanje sena nam služijo najbolje senene vile iz lesa, za grabljenje pa lesene grablje. Na večjih posestvih imajo za obračanje in grabljenje sena posebne stroje, ki jih vleče po ena živa-1. S stroji se delo dosti hitreje in ceneje opravlja. Deteljo in grašico je z ozirom na obilico listja sušiti kolikor inogoče počasi in malo obračati. Kakor že omenjeno, odpada pri sušenju prav rado nežno listje ter se zmrvi in porazgubi na tleh. Ker je to listje najt>olj redikio, zgubimo na ta način največ redilnih snovi v krmi. Ako pa nagaja deževno vreme, nam takšno drobno listje hitro segnije in se tudi snši nerado. Deteljo sušimo pvosto na njivah, na Gstrvih ali rog-ljah, na snšilnih piramidah, kolibah ali v kozolcih. Na njivi moremo sušiti deteljo v krajih, kjer je vreme ugodno in stanovitno. Da se listje ne zmrvi, gTabimo deteljo le zjutraj in zvečer, med časom po dnevi pa ]o samo enkrat obrnemo. Dobro je tudi, ako piistimo deteljo dva dni v redeh, katerih ne trosimo, temveč obračamo kar cele rede, dokler se detelja od obeh strani nekoliko ne posuši. Nato jo zdevamo v navele, katere pustimo stati na njivi toliko časa — seveda ob lepern vTeinenu — dokler se detelja popolnoma ne posuši. Boljše kot na prosti njivi sušimo deteljo na ostrvih. To so 2.5 do 5 m visoki leseni drogi ali koli, ki so napravljeni iz mladih smrAovih debel. Na teh se puščajo spodnji konci vej, fako da imajo drogi po sebi zobe ali roglje. Te droge je zapičiti v zemljo navpik, a ravnih vrstah, ki so po 20 m oddaljene drtiga od druge. V \Tstah postavim-o ostrvi po 3 in tudi več metrov narazen. Na ostrvi bešamo deteljo tako daleč od tal, da more rasti spodaj nova detelja in da se detelja lažje suši. Z obešanjem začnemo spx>daj .Zgoraj si pomagamo pri tem poslu z lestvami. Na rogljah se detelja prav dobro suši, ker se deževnica hitro odteka in od zjiotraj nič ne zmoči. Na eni Toglji lahko posušimo prthližno 25 kg detelje, ali tudi več. Ce dobimo od ene košnje na 1 ha n. pr. 25 meterskih stotov detelje, potrelnijemo 100 rogelj, da spravimo vso deteljo na roglje. Ostrvi pripravi-mo tudi na ta način, da prevrtamo lesene droge in pretaknemo skozl luknje pol m dolge lesene kline m sicer po dva in dva navskriž. Takšne ro-glje ali ostrvi pridejo dražje od naravnih smrekoviih. Na ostrvi je obešati deteljo, ko je dobro ovenela, da rajše obvisi na Hiniih. Sušilne piramide se rabijo v krajih, kjer je zemlja ^'itva in kamenita, da ni mogoče drogov trdno zapičiti v zemJjo. Sušilna piramida obstoji iz treh drogov, ki so zgoraj "medsebojno z^-ezani z lesenim idrnonv. Drogi so po 2.5 do 3 m dolgi fer imajo po sebi več kliTiov, ki so tako nabiti, da je mogoče na nje polagati late ali preklje. Sušilne piramide so zelo zračne in za sušenje pripravne. Veter jih ne more prevrniti. Njih sencna stran je samo ta, da pod njimi nič ne raste. ¦ *»• ..<*<(?, Kolibe so strehi podabna ogrodja \z drogov, M se postavijo na sledeči način: Po dva in dva drog-a se drug proti drugemu zapičita v zemljo kot strešnice in sicer tako, da se zgornja korvca Jtrižata. Na vsake 3 m naprej se zaibijeta v isti vrsti zopet dva kola. Ves sušilnik se napravi iz 3—4 parov tako zloženih kolov. Zgorej je kole povezati z vrbovittu šibicami. Na zunanji strani teh kolov se navrtajo luikTije kakih 40 cm narazen, v katere pridejo Hkii, da se na nje polotžijo preklje, Na preklje se ol>eša oyenela detelja od zg-oraj navzddl. Kolibe so v marsikaterem ipogledu boljše, kakor piramide. Na njih se detelja bolj suši, dež pa manj škoduje, ker se sproti odoeja, kat pri strehi. Na kolibe je detelfo tudi lažje obešati in lažje dol jeinati, lcakor s piramide ali ostrvi. Kozolci so stahu ali začasni. V stalnih kozolcih s« detelja najboljše suši, ker je pod streho. V Savin|ski dolini in na Kranjskem se največ detelje posuši v kozolcih. V 'Jcozolce vozimo deteljo, ko se je že nekolrko posušila. Kjer nimajo stalnih kozolcev, napravljajo tudi •sačasne kozolce, ki nimajo streiSe. Zato se detelfa na niih suši J*nabo, kakor na ostrviih ali rofgijah. Naktadanje posušenega sena. Posušeno seno smemo naldadatt, kadar je popolnoma stiho. To spoznamo na tem, da se drabi in rado trga. Če se da ovijati olcrog prstov, še ni dovolj sirho. Suho seno šuna pri nakladanju. Nakladajmo in vozimo ga v shrambe, dokler }e vroče in ni odmeknilo. Pri spravljenju v shrambe rnoramo seno trdno tlačiti, da nam pozneje ne splesni in se ohrani dobro. Shranvjba za seno bodi suha in zračna. Nad hlevi se seno slabo ohrani, ako nimamo obakanih hlevov ali dobro ometanifo stropov. Pri lesenih stropih uhaja smrdljrvi vlažni zrak \z hleva naravnost v seno ter ga spridi in poslabša. Dobra streha, ki ne prepušča deževnice, je za pohranjevanje sena velike važnostL Vsak urnen gospodar preračuni težo posameznih vozov, da izve, koliko sena je pridelal. Če tega ne stori, ne more dobiti pregleda čez krmske zaloge za zimski čas, vsled česar se utegne pripetiti, da je primoran sredi zdme prodajati za slepo ceno svojo najjbolfšo živino. Vekoslav Štampar. čebclar^d poiični shodi. Dne 21. maja ob treh popoidne pri Sv. Benedijktu v Slov. gor. v šoli. — Dne 24. mejB ob tjreh popoldne pri čebelnjalat Valentina Toplak v Gaoniku, župnija Jarer.ina. — Dne 1. junija ob tr«3-h popoldne pri Negovi v šoli. — Dne 7. junija ob desetih dopoldne v Špitaliču pri šolskem čebelnjaku; ob treh popoldne pa pri šolskem čebelnjaku v Žičah. — Dne 14. junija ob treh jpopoldne v Polju pri čebelnjaku g. Vreča, okraj Podčetrtek. — Dne 21. junija ob dveh popoldne pri kapeli pri čebeljnjaku g. Fr. Coblja. — Dne 28. junija ob treh popoldne v Frankolovem v Dnjštvenem domu. — Dne 29. hinija ob tre>h popoldne v Tinjah na Pohorju pri čebelnjaku g^oap. Franca Ačko. Maribojrski trg dne 16. maja 1925. Vkljub precejšnji vročini {+ 20") so slanmarji pripeliali 31 vozov na trg ki so prodajali svinjsko meso in slanino po 20 do 30 din., drob pa po 20 din. kg; domači mesarji so znižali malo cene in sicer so prodajali govedino po 15 do 17.50 dirv., teletino in svinjino pa po 17.50 do 20 din. icg. Cene klobasam so pa vkljub temu ostale dosedajne. — Peinjtnine fe bilo okoli 800 koroadov. Cene so bile piščancem 2O ao 25 din. za par, kokošem 25 do 50 din., gosem in racam 60 do 80 din., puranom pa 80 do 125 din. komad. — Domači zajčki so se prodajali po 10 do 50 din., kodK-u po 50 do 75 din. komad. Koiilički se vsakokrat v kratkem času prodajo, čeravno se prodaialci in kupci potezajo za c€i\e. — Krompir, zelenjava, sadje in druga živila: Ker se bliža čas novemu krompirju, so cene poskočile. To pot so ga že prodajali po 10.50 do 12.50 din. mernik (7K kg), oziroma na drobno po 2 din. kg. Tudi kumare, ki so tte začele pred dvemi dnevi prodajati, so drage, namreč po 18 do 20 din. kg, oziroma po 10 din. komad. Drugače pa so bile cene čebuli 5 din., česrtju T5 do 20 din., kisiemu zelju 3.50 din., lci&li repi 1.50 do 2 din., solati 4 do 5 din., jabolkam 3 do 8 din., posušenim sliva-m 16 do 18 din. kg. Črešnje so se prodajale v sredo, dne 13. t. m,, po 35 din., v soboto, dne 13. t. m. pa že po 30 din. kg, toda kupujeio se malo. Surovo maslo je bilo po 46 drn., kuhano po 54 din. kg. Jajca so se prodajala po 75 para, pomaranče po 1 do 3.50 din. in limone po 0.50 do 1 din. komad. — Lorvčena in lesena roba: Bilo jo je prTCej in se je prodajala po 0.50 do 150 din. komad. Les«ni stoli so stali 5O do 75 din., lesene vile 15 do 20 din., lesene grabije 15 do 25 din. komad, brezove metle 2 do 5 din. komad, koruzova slama na 30 din. vreča. — Seno in slama: V sredo so kmetje pripeljali 4 vozove sena in 6 vozov slarae, t soJboto pa 15 vozov sena, 3 vozave otave in 12 \oziyv siame na trg. Cene s obile senu 55 do 87.50 din., otavi 60 do 75 din. in slami 45 do 60 din. za 100 kg. — Slama se je prodajala tudi po snopih (škopaih) in sicer po 2 do 2.50 din. komad. — FVoda se pa skoraj vsakokrat vse. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svmjski sejem dsne 15. maja 1925 se je pripeljalo 434 svinj, 30 ovc in 2 jagneta. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 <io 6 tednov stari komad 50 do 75 din., 7 do Q tednov stari 112.50 do 200 dinv 3 do 4 mesece stari 225 do 350 diru, 5 do 7 mesecev stari 375 do 450 din., 8 do 10 mes»cev stari 625 do 750 din., 1 leto stari 1000 do 1500 din., 1 kg žive teže 12 do 14.50 ddn., 1 kg mrtve teže 15 do 16.50 din« ovce komad 100 do 11250 din. Prodalo se je sloipno 279 kamadov. Celjsld svinjski sejm dne 16. maja 1923. Dogon 150 komadov. Povprečne cene za komad: 6 do 7 tednov stari prašički 75 do 1OO din., 8 do 9 tednov stari 100 do 115 dm., 10 do 12 tednov 175 do 200 din., 4 mesece 250 do 300 din., 6 mesecev 350 do 400 din., I ieto 500 do 600 din. Kupčija žhehna in se |e prodalo nad polovico prign<inih prasičev. ¦¦¦; Po«j^ilo zagrebškega živinskega sejma z dne 18. t. m. Za 1 kg žive teže so se trgovali: voli I 12—13.75, II 9- 10, IH 8—8.50, biki 7.5O—9.50, krave n 7—8, ffl 4— 7, teieta 13—15, junice I 10.50—11.50, H 8.50—9, mJada živina 110—11, IO 2.25—9.50, svinje nepitane II—14, pitane sremske 14—17 di-n. Konji po 3800—6800 din., žrejbeta do 2 let 2000—2750 dinv do 3 let 350O— 4000 din. Krma: seno I 125, II 100, otava 125 din. za 100 k«v Hmelj. I. poročilo Hmeijarskega društva za Slovenijo o stenju jhmeljskih nasadov v inozemstv j. Ža-tecv ČSR, 11. V. 1925 Pri zadostnih padavinah in toplem vremenu .«e hineljska rastlina lepo razvtja. V zgodaj oDTezanih nasadih se trte že privezujejo k drogom. Po-zno obvezana hmeljišča lipe po bolihaču, kateri ovifa poganjei^e trt iz zemlje. Ker so se ne češpljah že prfka_'a:.e listnate uši, se hmeljar}i boj-jo, da bodo prišle tudi na hvnel', kar se v ennkih slučdfiK prav vedo zgodi. — »Saazer fiopfftn- \md Krauer-Zeit. ŽITM TRG. V teku enega tedna se je položaj na naše-m žitnem trgu zopet spremenil. OčvrstHa se je cena naši pšenici in tudi amerikanska je postala draija. Domača pšenica se je podražila za 5—10 para pri kilogTamu, amerikanslca pa se prodaja po 450 din. za 100 kg franko iPostojna. Proinet s pšenico je malenkosten, ker so mlini svoje potrebe pokrili za več tednov napref. V Slovenijo se pa še naprej uvaža amerikanska moka. _, Trgovina s koruzo je pričela čutiti ameriikansko konkurenco. Amerikanslci koruzi je padla cena za 5—6 took ter je š tem znatno cenejša od na§e; radi tega je izvat v inozemstvo zastal. Zaloge neprodane koruze so pri nas znatne, nahajajo se pa sam-o v r.okah lx>gatih pi-osestnikov in žitnih trgovcev, katerim se ne mudi s prodajo, temveč čakajo, da se cene izboljšajo. V naše pasivne kraje, osobito v Hercegovino in Crnogoro, pa se bo zopet pričelo z uvozom amerikanske koruzne moke, ker je cenejša, nego domača. Oves se drži vedno čvrsto. Zaloge so v Bački in Slavoniji izčrpane, precej ga je pa še neprodanega v Južni Srbiji, ki prideljuje obilo najboljšega ovsa. Na trgu se po* nu>a dotaj bosariskega hlaga, ki pa je po kakovosti slaMe od bačke-ga ali južnosrbskega. Gene raOke so Se vedno trdive ter se'polagoraa dviIjajo s c^narni psenice. Bačka in banatska moka prihaja v twdito manjših količinah v Slovenijo, (ker jo tu izpodriva OMOgo cenejša anverikanska moka, Jcatero pa uvažamo iz ItaHje Jtelijanslti nvlinl ®o nalcupili po oeni velike količine aanerifcanske moke in ker se tadovoljujejo z majhnirn dof-fiEkotn, _ uspehom konkurirajo v Sloveniji domačim mlinsfcžm podjetjein, kd so bila navajena doseda} prodajati svoje t_tergd po čim večji ceni ter na tak način pospeševati neonosno draginjo. Cene dasnačim žitom so na novosadski žitni borai sle¦deče: Pšenka 485—495 dm. za 100 kg. O v e s bački 310—320, južnosrbski postavljen v Beogiad 300—310, bosanski 290-300 din. za 100 kg. K o r u z a takojšnja dol>ava v Baoki 190—195, v Sreenm 195—200, v Banatu 187—190 diz-*., dobava z» jnnijju|$ 205—215 din. FiŽol pisan 170—175 din. Moka jmlarica 690—7O0 din. Otrobi 155—560 din. za 1OO kg. Na lfubljanski htagovni Jborzi, ki določuje tudi cene ¦Holjskili pridelkov v Sloveniji, so preiekli teden veljale ^edeče cene: InozemSko žito: pšenica Rosafe 490 din., Hard-Winter &. 2 500 din., avstralska pšenica 485 din., «_ i/ Kanade 460 din. za 100 lcg. Od domačega žrta so se prodajsli samo otrobi in koruza in sicer otrobi po 19O D. aa 100 kg in feoruza po 232.50 dtn. Ponujal se je na prodaj tedi krompir in sicer iz Dolenjskega in štajerskega. Cena za dolenjski krompir za 100 kg 125 din., štajerski ruTneni se je prodajal franko posteja po 115 diit, rdeckast ipa po 135 din. Fižol v trgovinl v Šloveniji ne pride več v poštev, enako ne tudi drag-i poiljski pridelki, razven pomladanskega sočivja, katerega prejbdvalci iz okc3ice vecjih mest pridno vozijo na tržišča. Zgoraj omenjene cene veljajo za žito sanio v trgovini jva veliko, kar pri naših Ijudeh skoro ne pride v poštev. Cene •poJjskim pridelkoro v trgo-vini na malo so pa razvidne iz jBtešesija poročila o položaju na maribors-kem trgu. LESNI TRG. V lesni Argovku je rladal daigo časa zastoj, toda se<Jbj se položaj od fcedna do tedna boljša. Gradbena doba He je že pričela in trgovina s stavfcenim lesam je oživela. Tudi izvoz se ugodno razvija in izvozna trgovtna je izredno iivahna. V teleu eneg-a tedu.a izvažamo približno 1000 vagonov raanega lesa v inozesnslvo. Večina izvoza se vrši v Italijov kjer smo si zopet osvojili tamošnje lesno tržišče in tepodrinili Avstrijo in Rumtmijo, ki sta nara dosedaj v Haliji konkurirali. Izvoz v Ogrsko je prenehal radi previsokega lcurza dinarja. Ogrski trgovci uvažajo les i-z Rumimije sln nekaj iz Cehosiovaške. V Francijo in Anglijo izvažamo trdi hrastov ies; konkurirati nam skuša tu Japonska, ki nu•di svoje jmanjvredm-o -blago po ugodnejših cenah. Drva se še ne izvažajo in tudi v naši državi je trgovina z njimi ne>znatna. Bukov rezan ia obdelan Les izvažamo največ v ItaBjo. Lesno oglje se izvaža v majJSfiih količiiLah na Madžai•jko. — Na§ iz^-oz §e splošno trpi radi previsokih cen. Da«iravno je v tem ozlru opaziti večjo uvidevnost naših trgov fev, bo pofcreba cene še vseeno znižati, če si hočerao zopet osvojiti izgubljena 'inozemska lesna tržišča. Pomagati mora pri tem lesnim trgovcem tudi država z izpremembo ždezniške tarife; o tem se že dolgo govori, toda gotoyega še ni idč znano. Če se bo nova tarifa raiztegnila na oelo •Aržavo, se bode tudi lesna trgovina nahajala v novem in ngodnejšem položaju, kajti dosedanje drage cen« je povzxočal po večini drag prevoz na naših železnicaih. Ziuža-< •DTje ielezniške tarife za les bo baje stopilo v veljavo tekonv '3—4 mesecev, ko bo gotova nova klasifikacija tovornega blage, izdelana po klasifikaciji blaga zapadnoevropslcih dr- One so za sedaj sledeče: Remeljni in polremeljnl ¦monte 60/60, 78/7«, 98/98, 120120, 4 m dolžine* 96/98, 120/120, 5 m dolžine, franko meja 630 din.; traroi nonte 8/8—1316, 5 in 4 m dolgi 410 din.; l>ukove parjene desdce L in II. 27 in 38 ram, 2 m dolžine in 15 cro Srine franko Postojna 1123 din. Melvke deske 30, 40, 50 in 60 nun, postavljene na mejo, 580 din. Hrastovi tramS 4—9 m dolgi, 25'60 mm, L in II. 1380 di-n. Smrdkovl ploiii od 25 om naprej, franko nakladalna postaja 250 D. Na Hrvatskem in v Slavoniji se plačirje les, postavlj« na železniško postajo: Hrastovi plohi L I5OO—2000 dinI_ 900—1000 din. Hrastov les za fumirje 30O0—4000 dm. Hrastove deske 30O0—3500 din., izbrane 5300— 5800 din. Hrastovi trami neobtesani 1500—2000 diiu Železnišlu pragi hrastovi 50—80 din., bukovi 40—50 •din. Bukovi plohi 300—400 din., bukov rezan les, parjen 1600—2000 din. Jesenovi plahi 700—900 din., rezan jles 1500—1700 din. Javor 700—900 din., brest 550— 650 din. Mehki les tesan 400—500 din., rezan 600— 800 din. Drva bukova za lOtonski vagon 2600—3000 D. Bukovo lesno oglje za lOtonslci vagon 9000—9500 din.  . \ VredJnost denarja. AmeriSki dolar stane 61 do 62 din., franoosld frank 3_2O do 3.22 din., italijanska lira 2.50 din., nemška marka 14-60 do 14.70 din., avstrijski šiling (prejšojih 10.000 avstrijskih kron) 8.64 do 8.76 din., češko-skivaška laona 1.82 do 1.84 din. V Curihu znaša vrednost dinjarja 8,35 centimov. Oglas. V smislu naredjenja g. ministra vojske in mornarice E. P. Br, 6130 od 20. avg-usta 1924, vršila se bo V pisami 32. artilerijskega polka v Mariboru, Stritarjeva ultea dne 27. triaja t. 1. ob 10. uri predpoldne javna ustjTjrtena- licitacijaza -na^latp živil za čas od 1. funija do 31. jiilija 1925 in sicer v sledečrh kdličinah: 700 kg fižola, 600 % riia, 240 kg ieeihen^€4ta (ješprc-nja), 1850 kg kromipirja, 260 kg koruzne-ga gfiza, 42O kg mokaronov, 200 k\g *«v4njs<Ve domače masti, 300 kg kisa, 80 lcg namiTnega olja, 570 kg čebtiie. Ponudbe se bodo sprejenvale tudi za posamezna tivila z viorci. Predaja živil polku od posamez-nih ponujalcev se bo vršila v zač.etku meseca junija 1925 po \-zoroiv v skladišču polka; prodajalec mora torej iivfla sam pTipeljati. Pred licitacijo mora vsak, ki se želi udeležiti licitacije, položiti kavcijo v višini 5% (inozemci 10%) vrednosti onib žjvil, katera iželi polku prodati. Vsem, ki ne posfanejo liferantje, se kavcija takoj po licitaciji zopet vrne. Plača se takoj po predaji na blagajni 32. artilerijskega polka. Pogoji (uslovi), po ¦katerih se bo nakup vršil, se lahko \-pogledajo vsak dan — razun ob nedeljah in prazotkih — v pisarni 32. artileri|skega polka v Mariboru.