25. številka.
Trst, v soboto dr.e 31. januvarija 1903.
Tečaj XXVIII
Edinost
glasilo političnega društva „€9inost" za primorsko.
V edinosti je moč !
„EDINOST"
izhaja enkrat ra <l»n. razun nedelj in praznikov, oh 4. uri j op. — Naročnina zna>a: za leto K. za iol leta t S> K. za ćetrt leta 6 K in 7.a en ni^sec a K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene narornine se upravni>tvo ne ozira.
Po tobaksrrah v Trstu ?e predajajo posamične
številke po 6 ftot. 3 nvč.l; izven Trsta pa po 8 ft.
Telefon številka S70.
Oglasi
se računajo po vrstah v retitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredn stvu- Nefranko-vani dopisi se ne sprejtmajo. Rokopisi e ne vračajo. Naročnino, reklair.acije in oglase sprejema uprav-ntštvo v ulici Molin piccolo št. 3. TI. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati Ioco Trst.
Uredništvo in. tiskarna . ulica Carintia štev. 1*2.
Hrvatje in Madjari.
IV.
Lista »Edinost« ne reore ni kdo — ako le spoštuje reenco — odreči pprič^vala, da je v-;kdar z vso vnemo j>ozival Slovence v ttBJio pobrat'mstvo s Hrvati, da je ob vsaki prilik z ž vo besedo proj a^iral idejo kulturne in politične (m to še posebno v dr žavoopravni srcčn) vzajemnosti med slovenskim in i-rvatukim plemenom. A ni delal tako le v ognju idejal:?im, ampak tudi iz razl<gov praktičnega egoizma, v nagonu po eiDKN hrani, iz rtzoga. kateremu smo že dali izraza v teh člankih. 11 polnega prepričanja smo rekli in ponavljamo danes, da je pozicija v»eh treh jug« sVvanskih plemen v naši monarhiji ta no šli ka, da se ni Slovenci, ni
Hrvati, ni Srbi ne morejo vzdižati sami za se
* J
in le oprta na svoje lastno števil », na svojo kulturo, na svoje gospodarske sile; kamoli da bi m< gli uresničevati svoje aspiracije, I svoje konečae cilje ! Mi smo navezani eden na druzeg- ; ekz stenca vsacega teh t«-eh plemen e neiz g bo » potrt boa za obstanek in razv<j druzih dveh plemen.
Zato nas je veikdar p*klo v dušo in z rodoljubao žalostjo sin > jnjsl-išali, ka iar-koli so se Ije na Hrvatskom rogali misli o vzajemnosti z drugimi soio In mi plemeni in so oel6 sugerirali hrvatskemu narodu mi-el, da mu vsako p< števan e druzih slovanskih plemen ne le n č ne koristi, marv<č da mu je v d i rek t?o šk<d». 1 zlasti, če se je dogodilo tudi kje drugje, da so tudi grešiii proti tej vzvišeni misli ntše vzajemnosti, po'i misli skupne obramb, proti misli neutajlji vih skupnih interesov, med katerimi je glavni interen — obstanek: tedaj n;s» izvestoi krogi oa Hrvatskem napadali on h, ki eo grešili, ampak obsijali so m;sel. proti kateri se je grešilo ! Češ: Sedaj imate: taka je tista vaša alo/anska vz*jemnost!
Ti mili Bogi Kadar da bi bilo dejstvo, da se je grešilo proti kaki stvari, že doka zem, da stvar sama ni dobra! K*k< r da ne bi Ijulje čfSto grešili tudi proti očitno do-br m in cel<S vzvišen m sivarem ! In bodi, da greše zavestno, iz grdih namenov, bodi, da bo bili zavedeni v to, bedi iz zaslepljenosti, neepametnoeti, nerazsodnosti !
Zato ostaje v nas neomajno to prepričanje : naj se greši še toliko i a še tako grdo proti velikemu načelu skupnosti naših kulturnih in narodoopolit.čn h interesov, naj Be še toliko greši proti misli naše vzajemnosti — vendar moremo le v tem znamenju iskati in Dajti reš tev svj-^ga (b-.tanke in garancije za nadaljnji razvoj ! Dejstvo torej, da se greši tu in tam, nc opravičuje še nikfgar, da izpostavlja zasmehu mi^el samo in s tem le
slabša šanse v borbi, katero bomo morali iz-vojevati proti VDanjim sovražnikom in jo bodo morali Hrvatje izvojevati posebno tudi proti Madjarom.
Ne kakor plamteči ideja!isti, ampak ka- j kor praktični račiiDarji, kakor trezni politiki, upoštevaj* či faktične razmere in računajoči z dejstvi, v interesu svojega obstanka moramo mi želeti narodu hrvatpkfmu, da izide zma-gonosto i; boja, ki pa bo moral izvojevati preti aepirsciiam madjarstva. Vsaka zmaga, ki jo je izvojevalo hrvatstvo proti kateremu sovražnikov slovaDstva, je izvojevana tudi za nas. Kolikor jaca bo pozicija Hrvatov, toliko slabeja bo ona nasprotnikov, in zopet toliko jača bo pozicija nas Slovencev.
V polni meri umevamo torej mi važnost borbe, lii jo bije hrvatstvo proti madjarstvu. Iq ravno z&t ker titnejemo važaopt te borbe, ker moramo v lastiem interesu želeti hrvatstvu popolno zmagi, morf m > želeti, da bo narodna po'itika Hrvatov tika, da jih bo vr osobljala za takov b »j. t »je, da v ves narod pride spoznanje, da z bojnim klicem »Bog i Hrvati« Ham tu se še ne zmaguje sovražnik, ampak z moralno i a materijalno ojačenim, poli-tišso izvež^anm narod nn, ki si um-»je pridobivati opore v zaveznikih t m, kjer mu je pozicija š l>'<eja. Kakor vemo »ui Slovenci, da je naša eksistenca navezana ni ekzistenc > Hrvatov, tako p* naj si tud: H rvat,e pokličejo pred sv< je duševno oko položaj, v katerem bi se nahajali on , ako bi jim v njihovi borbi proti m a d j a r s t v u Slovenci ne odbijali nevarnosti od nemškega severa!
'oltttco! pregled.
Y Trstu, 31. januvarja 1903.
Državni zbor. — Zbornica poslancev.
(Nadaljevanje včerašjnjega brzojavnega poročila.)
Zbornica je v včerajšnji seji 7apričela podrobno razpravo o *akonwkem načrtu gledč davka na sladkor. V sprejeli so se vsi paragrafi ter priporočilo posl. Baernrt»her;a glede suketsivnega nižan a davka na sladkor. — Istotako so bili vsprejeti vsi paragrafi zakona o k)utin^ent;ranju med Avstrijo in Ogersko ter bruseljska konvencija in oba pripadaj 6\ zakona. Vsi zakoni so bili vsprejeti poteui tudi v tretjem čitanju.
Pof-l. E i s e n k o 1 b je interpeliral podpredsednika, zakaj da pusti netjrajane napade posl. Kiofača na hohenz dlernsko dinastijo.
Podpredsednik Ka i s e r je odgovoril na to, da on ni čul teh napadov.
Koncem s»je predlagal je predsednik,
naj bi bila prihodnja eeja v sredo in naj bi bil dnevni red iste sledeči : 1. Vsi predlogi glede spremembe zborničnega opravilnika; 2. zakon o konvertiranju rente; 3. prvo čitanje proračuna itd. Ker ni bil stavljen nikak protipredlog, ostane dnevni red prihodnje seje tak, kakor ga je predlagal predsednik. Seja se je zaključila ob 6. uri zvečer.
Gospodska zbornica. — V včerajšnji seji gospodske zbornice se je v vseh treh čitanjih odobril načrt zakona glede znižanja cene soli za živino.
Predsednik knez AVindisahgtfitz je predlagal, naj bi ss prihodnja seja vršila danes in naj bi se v tej seji razpravljalo o vseh treh zakonih glede sladkorja in sicer radi tega, ker je določen termin za rešitev predloge o bruseljski konvenciji.
Jedinstvo in sloga na Hrvatskem Zdi se nam, da včeraj nismo dovolj povdarili dejstva, da »čista« stranka prava sicer ni hotela žrtvovati svoje organizacije in se ni fnzijonirala z drugima dvema opozicijonal-nima strankama, da pa je tudi ž njo zagotovljena zlfga v parlamentarnem delovanju v paboru in da je bil izvoljen eksekutiven odbor 20 členov iz vseh strank za dosego popolne fuzije.
Zvočno odmeva radost v danes nam došlih zagrebških opozicijonalnih liftih. »Obzor« vskli'ia; »Vse, kar je nezavisno, svobodno, pošteno, vsi, v katerih je zdravega razuma in poštenega prca so upirali svoje oči v Zagreb, kjer se je odlcčsvalo, da li hrvatski patrijotje ostanejo pri ptarib grehih, ali pa se odzovejo klicu narola ?! Neprjatelji s© si že veselja trli roke ; ali prevarili so se, včerajšnji dan jim zruš'l nade. V' hrvatski opoziciji je bilo več zvokov, pak je včasih vladala dishormonija. Včerajšnji dan je po kazal, da ne treba, da bi ti toni distonirali, da je bilo le vprašanje razporejenja, da se zlože v poln krasen akord.
»Hrvatska« pa vsklika, da največi pa-trijot 83 ni mogel nadejati doBtojanstvenejega in veiičinstvenejega vspeba. Sloga je tu, sedaj pa na delo ! A delo bodi zistematično. B ez zistematičnega dela ni vapehov, brez organizacije ni ziatematičnega dela, brez d.sciplioe ni prave organizacije !
Oduševljenje, ki je vladalo na skupščini, je odmevalo tudi zvečer v gledališču. Predstavljali so Kumičicavo zgodovinsko dramo »Peter Zrinjski«. Posamičnim rodoljubom so prirejali burne ovacije, posebno pa gostom iz Dalmacije, Istre in Ljubljane. Na skupšč no je d( šlo neštevilo brzojavk.
Štrajk v Amsterdanu Vsled štrajka železničarjev v Amsterdamu postaja položaj vedno kritsčaejsi. Poroča se, da so gruče štraj-kovcev napadle one železničarje, ki se nočejo
pridružiti strajkcvcem. Nekega železničarja so vrgli v vodo. M -ogo delavcev je ranjenih in so morali deset nj h prenesti v bolnišnico Iz vse Nizozemske so pozvali v Amater dan vojaštvo in orožništvo. Tovorni promet na železnicah je popolnoma za-atavl|«>», pač pa je še vedno mogoče vzdržavati osebni promet.
Shod železničarjev je skoraj soglasno oklenil, da se v vsej državi proglasi generalni štrajk železničarjev, ako te ne vsprejmejo zahteve štrajkujočih. P-^nejse brz avke iz Amsterdama poročajo, da j« tudi 300 strojevodij in kurjačev družbe državnih železnic stopilo t štrajk ter da je osebni promet na železnicah zaustavljen. Listi se iz glavnega mesta pošiljajo z avtomobili po deželi.
Strojevodja vlaka ki je imel nekaj oddelkov konjištva iz Amer?foorta v Amsterdam, ni hotel voditi vlaka in so morali vojaki izstopiti ter na konjih jahati v Amsterdam.
TržašK*
Javni shod političnega društva »Edi nost«. Opozarjamo se enkrat, posebno volilce prvega okrjja, na javni shod, katerega priredi jutri, v nedeljo dne 1. februvarja, politično društvo »Edinost« v gostilni g. Jakoba Vekjet p. d. Boca pri Sv. Mariji Magdaleni Zgornji. Začetek ob 4. uri popoludne. Iver je na dnevnem redu jako važen predmet: »Pogovor o občinski upravi«, pričakovati je, da se tega shoda udeleže vsi zavedni volilci prvega okraja.
0 dogodkih v Kicmanjih je prineslo oficijozno sporočilo tudi gla3ilo avstrijskih škofov, dunajski »Vaterland«, v katerem so stvari nekako tako opisane, kakor v »Triester Zeitung«. Proti temu polemizira praška »Politik« in popravlja neka izvajanja v »Va-terlandu«. »Politik« konstatira, da imajo dogodki v Ricmanjih povsem drugačen početek, nego ga opisujejo oficijozna glasila. Tudi škofovo pastirsko pismo noče nič znati o početku gibanja v Ricmanjih. »Politik« konstatira nadalje, da v prvem početku Ric-maojci niso bili proti latinskemu obredu. Pokojni škof Šterk je v nekih stvareh privolil zahtevam Ricmanjcev in vse bi se bite mirno uredilo, da ni blagi škof prezgodaj umrl. Generalni vikar Petronio je skušal v Ricmanjih, ne več z latinskimi, a m pak oaravnost z italijanskimi dekreti in je podal v ta namen v Ricmanje svečenika, ki ni hotel škofijskega ukaza v slovenskem jeziku objaviti Ricmanjcem. Ko so R;cmanjci prestopili na unijatski obred in v zvezo križe veke škofije, je prišel škof Drohobecki v Ricinaijje in je narodu objavil, da tudi po prestopu v unijatsko cerkev osta-
PODLISTEK. 25
Na rojstni zemlji.
£p:sal K»aver-Šandor-Gjal«ki ; prevel X. C.
IX.
V ta svetli hip najjačega umnega za nosa in blaženosti, bilo mu je kakor da vidi golgetsko goro in njenega razpetega Mučenika. Sed<»j je v njem v resnici gledal odposlanca te vsesplošnosti in j* v njem nahajal željo, da v trpljenju Krietovem poue č o-veka, da trpi za druge in da žrtvuje svojo posebnost potrebnemu in neprestanemu lazvoju veeobčega življenja — vsebožjega življenja !
Zavalil se je ped vejnato Lukev in lege), kakor nekdaj za mladih dn;, \v.nak, epomi-njaječi 6e na tisti posebni čar, kakor ga šuma in nebo nudita ob takem opazovanju Tanke sence od vejevja in listja, pomešane s potezami svetlobe, križale bo se po Levovem telesu in igrale okolo njega po zemlji, od katere se je dvigal opojni vzduh vlažnosti, pomeean zvonjavo suhega lista in strhlenega
vejevja in neko še močno nepoznano mu rastlinsko ti šavo. Hfiratu je slaboten vetrič zagibal zrak in od tega se je v-e preinaku lo in nežno zaz balo, pa je med vejevjem in listjem od grmovja in visokih trav do kron v vrhovih navstal šcp<st in šum — včasih kakor da gori, visoki gori drhte neke strune. In eence s» ee o tem zganile in svetloba je poskakavala ; a roji mušic, čebel in os so začeli v živih krogih kopati se v sveži zračni s'.ruji. Lev toliko da ni vzkliknil, kako krasan je ta svet! Neka hvaležnost, o kateri ni vedel, komu in za kai jo čuti, objela mu je dušo. Okolo rjpga okolo jk> zemlji se je v 1 sprevod mravelj. Najm JČneji in najdr-zneji so zapUzdi tudi po Levovem rokavu. Občutil je neko bratsko čustvo do teh malih stvaric. Bdo mu je kakor da počuti želj) po njihovi ljubezni in njihovem zaupanju. »Saj — tovar ši smo — bratje smo —, deca ene matere in istega gnezda !« — vsklikal je v sebi in iz najtajnejih strani duše mu je vzj lamtelo ljubezni do vsegp, kar je tu, kar leži, kar stoji, kar plazi in leti. Razte-gn 1 je daleč od sebe roki ia toliko da ni spustil glavo k zemlji in obsul isto s poljubi
ter jo objel kakor mater svojo — sveto veliko skupno mater njemu in vsemu temu ži» vem u svetu !
Bilo mu je v duši skoro kakor pred dvajsetimi 1(ti in isti občutki in is;e misli in Blične žeje so mu vslovile po duš*. Sam se je zganil iz tega nenavadnega oduševljenja, v začudenju in popolnoma občaran. A tedaj je skoro hvakžao vnovič pogledaval na divno prirodo okolo Bebe, ki mu je provzroč la toliko ganotje, da je uživa, a njegova nevolja na dosedanje življenje v mestu in v svetu zdela se mu je bila še bolj opravičena »Nikdar — nikdar — mi tu ni bilo tako !« In njegovi očesi ati mu padli na š »pek cvetja, ki ga je b.l nabral za Vero. Pred dušo mu je zasijala krasna prikazen dekličina v vzvišeni sliki njene duše, kakor je je od zjutraj nosil v sebi. Skoro da ni nič več svojega zano?a in vsplamtevanja nežnih dobrih občutkov pripisoval le priredi okolo sebe, marveč je vse nekaj govorilo v njem, da je krasna deklica zanetila v njem ta plamen.
In tedaj ie le je slutil, kako sta ona in priroda vsporedno deloval«, ker sti ena in
druga — isto. Oh — tudi on je poželel, da bi tudi on bil tak in vse mu je nekaj govorilo, da bi bil potem srečneji. lu ustajale so mu slike — blažene, nedolžne, dobre slike mirnega, priprostega življenja. V teh slikah pak je bilo središče vsemu — Vera. Ni bil več mlad, da bi se šiloma rival k besedi »ljubezen«, ali pa bežal od nje plašljivo in sramožljivo. On si je govoril, da bi bil z Vero morda tračen, a v isti hip je ta »morda« pregnal iz svojega izreka, pa je začel trditi, da bi gotovo bil srečen. Saj ga je v prvi hip začarala se svojo krasoto, a potem ga je toli hitro osvojila se svojo dušo — dušo odprto, dobro iskreno. Pred dušo mu je zasijal drugi dom njegov ; ista čut-stva kakor včeraj zvečer so ga obvladovala in pojavil se je silno in močno tisti najsve-teji in najblagonosneji instink možkega po svojem ognjišču, po svoji hiši, da mu je slika Verina tem sijajneja -in Čarobneja plavala pred očmi. Ali v ta hip se je postavila med njega in to sliko tenca pokojne Blanše.
(Pride še.)
cejo v edinosti s sveto rimsko cerkvijo. Ljadje so £e smatrali po vsem tem, da pripadajo pad unijatsko cerkev. Kapelan dr. Požar je opravljal bogoslužje v starosloven-skem jeziku, kakor je to v navadi v Istriji, v Dalmaciji in kar je sv. Stolica dovolila tudi za diuge dežele, kjer je to dopustno. Po t h izvajanjih prihaja »Politik« do zaključka, da bi bilo mnogo boljše, ako bi bil škof dr. Nagi skušal mirnim potom sporazumeti se z R'cmanjci. Mesto tega je klicil na pomoč posvetno oblast na podlagi onega zakona, katerega je STeta Stoliea ko je bil predložen države«-nu zboru v razpravo, t encikliki (okrožnic!) od dne 7 marca 1s74. s prokletstvom obsodila in pro slardla pred vestjo neveljavnim. Taka sredstva i čevidno niso mogla prinesti v K c-maoje miru. Tak) »Politike!
Mi dostavljamo k temu, daje bilo znano tržaškemu ordinar jatu, da je sv. Sto ica odobrila prestop R'cmanjcev gršio-katoliški obred in v zvezo grško-katoliške križevske škofije. — 1> >kaz temu je odlok tržaškega škofijskega oriinarijata od dne 8. oktobra 19<M)., s katerim e isti ukazal, da se morajo pri mešanih žeaitbah med verniki latinskega in grš«v(»-katoiiškega obreda v dolinski žup n ji zahtevati reveiz", po kater,h se mora latinska ^transa ravezati, da bo živela po latinskem obredu.
Naprej nočemo več govoriti, da ne bi še bolj razburjali ;tak že dovolj razgretih duh »v. A pride dan, ko v s e o d k r i-jemo predjavnostjo.
Nehote n«m sili preti <»či prispodoba med -sof «m Ku likerjem in škof im Naglom.....
Obe cerkv; in v s; zvoniki v Ricmanjrh in L>gu so še vedno zaprti s ključi in an gležKimi ž&bnicam . In ključe hrani škofov zastopnik v rtorštu.
O delovanju tržaških Slovencev piše j zadarska »Hrvatska K>-una« : »Cui la dura, ; ia v;ace«, pravi italijanski pregovor. V" vztraj-nosi je velika moč. Gutta c*vat lapidem. } Nar-:ai bratom Slovencem kakor da je priro-1 jena vztrajnost.. lijrba S orencev je težka, ■ pretežka. No, oni so nepopustljivi; oni znajo zm či mnogo tega, kar se zdi skoro neizvedljivo. Njihova berha, to je, borba proti močnim italijanaš m, proti velikim kapitalistom, proti najbolj fanatizirani masi, proti trdovrat. j nim sovražnikom in mrziteljem vsega, kar je t slovansko. Ali Slovenci se ne udajo !
Tudi začetkom tega leta fe morejo Slo- j venci ponašati dvojnim lepim vspehom v Trstu, v tem gnezdu irredentizma, tem are j dišču, ktterega teženj ne skriva niti sam Viliari, generalis-?imus irredentist ške vojne j Poznana je našemu občinstvu sodna razprava, j ki jo ;e pre i nekoliko meseci vodil pred tr- i zasuo poroto vrli slovenski patrijot dr. Gregorin. Tržaška porota je ... . obsodila Slo ! venea na smrt, da-si ni umela dotičnih pravd- I nib spisov. B I je us den treDOtek. Mnogi je trepetal z t usod » ob* j »nega, kateregi j* dr Gregorin slovenski branil in skoro da se je porajala misel, da je ta g. spod se svojo strogo politično doslednostjo! in odličnostjo kriv t bsodbi. Dr. Gregorin j pa se je pritožil na više sodišče in to so-, disče je tudi res razveljavijo pravorek italijanske porote. Poslanec Spincč je nterpeliral ministra predsednika, zakaj se že enkrat ne začne deliti pravica tudi v Trsi u in zakaj se tu saj ne dovoli slovenska porota ?
Više sodišče je določil • goriško por >to za sodbo v pravdi, radi katere se je prit i \ dr. Gregorin, a SI >venci so isposlovali, da vise deželno s >dišče v Trstu izdaja razsodbe na slovenskem jez'ku ! Hočeš, nočtš, morajo | italijanaši pogoltniti ta grenki založa).
S tem pa je zadovoljeno še le eleinen- i tarni pravici na tržaških sodnih oblastih — ali zadovoljeno je, d tč. m se je dosedaj odre j kalo to. Tako dobiva Trst tu li službeno lice mesta z več narodnosti. Ta vspeh se po pravici pripisuje Slovencem Trsta, ki resno in vztrajno povs^ešujejo interese svojega plemena. Lep vspeh je to, ako se jemlje v obzir oholost tržaške birokracije, odpadnikov in močnega obč. zastopstva.
Potem omenja »Hrvatska Kruaa<, da celo škof Nagi, ki vendar oi naklonjen Slovencem, ni mogel drugače, nego da je ua etaretra leta dan vspostavil v cerkvi sv. Antona novega slovensko propove 1 in službo božjo, kar da je tudi vspeh odločnega nastopanja. S:ednjič p>vdarja, da je vspeh, ki so ga na zadnjih državnoz^orsk h volitvah dosegli tržaški Siovenci s kaididaturo dr.a Rvbafa v V. kuriji, d.kaz»m, kako zaveden je slovenski element v Trstu !
Milijoni pod vodo! Tirava naše dr ž a ve je določila, da se tržaško pristanišče razširi, za kar bodo morali avstrijski davkoplačevalci nanositi v državne blagajne kakih 60 milijonov kronic.
Ta dela, katera je avstrijska vlada oddala italijanskemu po daniku Facanonijuin družbi, se že izvršujejo.
Pred par meseci že so nasproti pomorskega urada začeli polagati takozvane »bloke« ter eo napravili z isLimi dolg kakih 16 m. visok zid.
• Pred nekaj dnevi je bilo opaziti, kako j ce oddaljeni del zidu ponižuje. Včeraj pa je popolnoma izginil pod vodo!
Sedaj bo treba vse »bloke« zopet	■
gati, iztrebiti blato — kar bi se bilo moralo že prej zgoditi — in p >tem zidati na novo !	t
Koliko Rtotisočev pojć to na pol nare-i jeno delo! Liski podjetnik izjavlja v tukaj-' šnjem židovskem glasilu, rja ni mogoče -iztrebiti bVa, ker na onem mestu da je glo- j boč ne od 15 do 25 m., medtem ko je njega stroj za dviganje blata zmožen čistiti le do 14 m. globočine.
»Sole« pa odločno zavrača to zatrdilo laškega podjetnika ter povdarja, da je v Mars-?Iju in drugih mestih takdi strojev, ki delujejo v globočino do 30 ia več metrov !
Mi smo že povedali svoje mnenje o tem, da je taka velikanska dela naša vlada oddala tujim podanikom, ki na vsem tem < gromnem delu rabijo le bratce iz kraljestva, in ki — kakor je razvidno sedaj — delajo tako, da bo naša država moraU po nepotrem zakopati v morsko blato še bogve koli .to milijonov iz žepov avstrijskih prebivalcev.
Res potrebno. V Trstu je starodavna navada, da trgovci, ki se pečajo s prodajo rib na drobno, kupujejo iste od nekaterih pr;vilegiranih gospodov, ki samovoljno določajo cene. To kupovanje se vrši na neki posebni uač.n. Oiolo privilegiranega prodajalca so zbrani kupovalci. Privilegirani nastavlja ušesa trgovcem na drobno. — Ti poslednji pa šepetajo, recimo, na mestnega svetovalca Ctinaarja (Komar) ušesa cene, po katerih hočejo plačati na »dražbo« postavljene ri be, tako, da ni kdo ne čuje, koliko so ponudili.
To neumno navado, ki je bila v starih časih morda umestna, a ki dane* ne odgovarja več, hočejo sedaj odpraviti.
Ne samo, da mi priporočamo to odpravo te sedaj nepotrebne in neumne navade, marveč se čudimo, da se na to ni misliio že prej I
I>ražba, ako se že mora vršiti, naj se vrši javno, kakor je to v navadi po veem civiiizovanem svetu, in za vse v dražbo spadajoče predmete.
S tem se vstj deloma cdpomore sedanjemu, za domače ribiče neznosnemu stanju, ker potem dobi blago oni, ki je več ponudil in ne (kakor je sedij) da je dobi le oni, ki vž<va kake — simpatje.
Glede načina dražbe se pridružujem > že izraženemu mnenju, po katerem bi ribiči ali trgovci na debelo postavljali najvišjo ceno in bi potem, ko s > uvideli, da ee po tej ceni ne da prodati, nižali istj, dokler se ne oglasi kupec, ki hoče vz»ti Mag >.
S tem bi se izogibali kapricam kakih škodoz 1nikov, ki bi sicer, v slučaju namreč, da bi prodajalec začenjal z najnižjimi cenami, rasli ter tako na umeten in zlohoten način višaii cene ribam, temu prep trebneoiu vsakdanjemu živilu.
Požrtvovalnost tržaških italianissi inov. Tudi praška »Politik« ne bavi s tistim člankom v »G asu Črnogorca«, ki je bil pi-' san popolnoma v slogu naš.h iredentistov in j katerega je »Sluven-ka Misa i« take temeljito zavru la. Prašiti list opaža umestno :
Vrhu tega pa trditev o požrtvovalnosti tržask h itiiianissimov niti resn čoa- ni. Tržaškim s gaorom niti ne prihaja na misel, da bi žrtvovali svoje lokalne intere e. Isti vspre-jemljejo mirno milijone denarjev od avstrijskih davkov, ki se porabljajo v Trstu in za Trst, ker ti dtnarji bo d^ ločeui kakor dota za združenje z »Madre patria«. Ce o zoana brošura o Veliki M»djarski Be v »Glasu Crnogorca« reproducira brez pripombe, vzlic temu, da je tudi kolikor toliko prizadeta b tem Ćrnagcra, ki bi po uresničenju sanj s'o vaških Madjaronov imela tvoriti enega komita-tov Velike Madjarije. To so res čudni glasi v sicer vrlem bstu.
Preveč zahtevamo ! Sklicujć ee na notico »Edinosti«, v kateri smo ožigosali po-
stopanje finanČn h obla-ti in deželnfgi sodišča radi prijavljanj oznanil in razpisov v službenem »Osservatore triestino« ed no v italijanskem ali v italijanskem in nemškem jeziku, oziroma radi preziranja našega sloven skega deželnega jezika, pripominja »Naša Sloga« :
Naša tržaška tivarišica zahteva preveč cd c. kr. oblasti v Primorju, ki so tako že preveč svobodomiselne in usmiljene z nami, ko nam dopuščajo milostno, da moremo tudi mi Hrvatje in Slovenci svoje najbolje mladeniče pošiljati v vojake, plačevati davke in doklade, da morejo gospodje uradniki lepo in udobno izhajati brez znanja in spoštovanja našega jezika !
»Škrat«. Danes je izšla 4. številka hu-morističnega liBta »Škrat« z lepo uvolno sliko »Pravična gospodinja (vlada)« in dobrimi dovtipi. Ta številka Dim zopet dokazuje, da list staloo napreduje. Priporočamo ga toraj vsem prijateljem humorja. Prodaja se po 10 st'-tink v razprodaja!nicah v Tr;tu in po drugih kraj h domovine.
Zagrei>ški tamburaši bodo udarjali jutri v »Narodnem domu« pri i-v. Ivanu. Začetek ob 4. uri popoludne. V pon?deljekT na S?ee-nieo, pa prirede koncert v »Naro.inem domu« v Barkovljah.
Opozarjamo n«še občinstvo, da se mu nudi tu krasen užitek, kajti tako dovršenega tamburanja ni čuti z lepa.
Pevsko društvo >A<trija« t Uarkov-Ijah priredi torej — kakor je bilo že objavljeno — jutri, v nedeljo, dne 1. fjbruvarja ples ni v e n č e k v veliki dvorani ^Narodnega doma« v I> »rkovljah. Začetek plesa ob 5. uri popoludne. U^topaina k plesu za možke 70 nvč., za ženske 30 nvč. brezizjemno, K plesu svira veteranska g dba pod vodstvom g. Majcena. Na obilno udeležbo- vabi V93 prijatelje in prijateljice plesa
odbor.
Pevsko društvo »Iftjdrili« na Pi*o-seku opozarja one, ki mislijo priti jutri na Prosek na društveno veselico, da morejo po i rabiti vlak, ki odhaja iz Trsta ob 4. in pol uri popoludne. Povrnejo pa se lahko že z vlakom, ki odhaja s Prošeka ob 7. in pol uri.
Vabilo. Podpisano nadzorništvo * Delavskega konisunmnega društva« pri svv Ja- ; kobu v Trstu uljudno vabi vs3 člene na posvetovanje, katero se bo vršilo na Svečnico dne 2. februvaija 1U03. v slovenski šoli pri sv. Jakobu, ulica Giuliani št. 28y točno ob j 4. uri popoludne.
Fran Primožič, Ivan Besednjaka Veselieni odsek »Tržaškega podpor j nega in bralnega društva« priredi jutri j dne 1. februvarja ob 9. uri zvečer v gostilni pod ! društvenimi prostori ulloa Stadion štev. Ii9: : plesni venček za društvenike ter vabi na obilno udeležbo. Vstopnina za moške 80*31,. j za ženske 40 st. — Ple* se neha ob 4. uri zjutraj. Sviral bo društveni kvait-st.
NaČelnisivo odseka. Plesni odsek pekovskih pomoeitiko-v
priredi veliki p!e^ — kakor druga leta — - v ele.ialisču »Goldoni« (prej Armonia) dne 12. februvarja 1.903. Gledališče se odpre ob D. uri, ples pa prične ob 10, K plesu bo sviral orkester vojaške godbe pespolka štev. 97. Plese bo vodil gospod Ivan Umek. V Se-j tvorki priredi kotil i jen. Gledališče bo električno razsvitljeno. Vstopnina za možke (s dvema damama) 2 K. Vstopnice in lože se dobivajo v društvu pekovskih ponn čnikov, ulica Stadion št. 19, 1. nid*t. in se bodo dobivale na večer plfsa pri blagajn'. Cisti dobiček je namenjen peKov*kim delavcem, ki eo nesposobni za delo. Uljudno vaoi na mnoge številno udeležbo
plesni o.daek pekovskih pomočnikov.
Za jutršujo veselieo »Zvona« na OpČinall. Včera^šajo notico moramo popraviti v toliko, da le na pies je dovoljen vstop le povabljenim, na veselico pa more priti vsakdo.
L'r»&bt	V torek, dn^ 2.
feb. ob I C/. pr«dpoindn« s«? bodo vst-j harodbs iuk. ki\ oKrajnee* sodišč na viine «vari vrš:1* sledeče dratb« prerekam : ulica Kandler 29, hišna oprava; ulica Ae<iue-dotto 44 A, hišna oprava ; uhca B.lvedere 35, bišoa oprava.
Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 25, ob 2. uri popoludne i) 2 C. — Tlakomer ob 7. uri zjuiraj 775'ti. — Danes plima ob 10 08 p red p. in ob 14*46 pop.; oseka ob 5.22 predpolu Ine iu ob 5 4 popoludne.
Vesti iz ostale Primorske,
X Monsignor Abram v Gorici je ža 14 mesecev nepretrgoma v postelji. Blagi starček izpolni 18. maja t. 1. 90. leto svoje starosti.
X Vladni zistem in gospodovalna stranka v Primorju. Ta dva sta si dobra, jako dobra. Od nekdaj in — danes. Posebno izrazito fe intimno razmerje, to tesno spo-razumljenje, kaže tudi v kraju voloBkem. Kar Krsti<5eva klika, reci in izgovori : gospodovalna ital-janska stranka v Istri beleži vspehov v tem okraju, doseza jih v glavnem ob sodelovanju c. kr. uradnikov, torej s pomočjo činiteljev, ki so odvisni od državne oblasti. Kar počenja it3l;jan^ki stranki v prili g n. pr. davčni oficijal Egidij Sahreiber na VoloBkem, to presega že vse meje. Pa naj je on, za svojo osebo, še tako srdit sovražnik hrvatske stranke in naše narodnosti, in naj je še tako srdit pristaš italijanske stranke, nam se zdi vendar izključeno, da bi se kakor c. k. uradnik upil tako eksponirati, da bi se drznil tako očitno nastopali in posezati tako brezobzirno v narodne in politične boje, ako ne bi vedel, da sme., to je : d ase mu ni ničesar bati radi tega!!
Egidij Schreiber, c. kr. uradnik, je kar v strankarski službi pri konzulu italijanske stranke na Voloskem, dru. Co3tantiniju. Evo par dokazov za to trdite?! Ivo so se bližale občinske volitve na Voloskem, je italijanska stranka zaprosila finančno ravnateljstvo v Trstu, naj bi le-to dovolilo proseči stranki prepis davčnih registrov. Finančna direkcija je odbila to prošnjo, ali italijanska strankaje vendar dobila zaželjeni prepis, še »redno so bile volilne liste sestavljene!! Kko ga je dobila? Od kr ga ga je dobila? Vprašajte gospoda Egidij a Schreiber j a !
Prišle so občinske volitve v Veprincu. Gospod Egidij se je kar z vsrj rodbino preselil v Ičiee, da je mogel tam dan na dan na občinsko glavarstvo, kjer je sporazumno s Krstiće vn stranko sestavljal volilne liste. Liste pa so bile tako sestavljene, da je okrajno glavarstvo vsled uložene pritožbe naložilo, da se imajo sestaviti nove liste. In zopet je stopil v akeijo Egiiij Schreiber. On je bil tisti, ki je italijanašem šepnil »trie«, ki jim je imel zagotovoti drugi in tretji razred. Trije kmetje, ki so bili pt>pred v tretjem razredu z jako nizkim davkam, so bili v novosestavljenih listhb naenkrat vpisani v II. razredu z veliko večim davkom ! Vse se je vpraševalo, ed kodi tako velik davek toli siromašnim kmetom ? Davek od 30000 K g l a v -niee!!ln na podlagi prijave tega fiktivnega prihoda so stante pede izdali vsem dotičnim trem kmetom plačilni nalog za ta fiktivni davek! A na podlagi teh nalogov so veo trojico vpisali v II. razred za občinske volitve ! Navadno pa morajo davkoplačevalci čakati po tri meseca po predani fasij', predno dobe plačilni nalog. Tako je zmagala italijanska stranka v II. razredu. A kričeče dejstvo, da sedaj ne vprašuje nikdo, ne okrajno glavarstvo, ne finančna direkcija, I ne ministerstvo : od kodi je prišel oni trojici ■ kar naenkrat takov kapital ? Zakaj niso od I istega tudi poprej plačevali rentnega davka ? ' Zakaj se ni od tega prihoda tirjal osebni davek ?
Nikdo ne vprašuje, ker je.... kakor smo.
rekli uvodoma!
A še vedno je bi'a italijanska stranka v nevarnosti, da propade v II. razredu. Nje zmaga je bila odvisna od enfga glasu. In tega jej je zopet preskrbel — c. kr. < fioijal Egidj Schreiber! Ptnzijonirani nadgozlar Mari ni g, ki je bil zadal besedo, da ne b> glasoval z italijansko stranko,, je v^lilec II. razreda. Na predvečer volitve je šel Schreiber oitbao k Marnigu in je le tega silil, rotil in ga alednj-'č rf3 prisilil, da je šel glasovat za italijansko stranko....
Sedaj se pripravljajo volitve v Lovranu. Nalog, da sestavi izvadke iz davčnih registrov, ima — Egidij Schreiber! In sleherni v<č?r prihaja k njemu na stanovanje konzul italjanske stranke na Voloskem, dr. Costan-'tinil! M-:ža ostajata skupaj do 1. in do '2. I ure popolunoči. K*j dela.a skupaj? Treba-li praviti ?
Početkom novembra je došel v tiste kraje znani zastopnik pete kurije istrske, pre ~ znani dr. Bennati. Prišel je obiskat vrednega mu slugo Krst oi (ki je bil tadaj ža na
Reki), a na Voloskem ga je pričakoval — c. kr. Egidij Schreiber, kakor reprezentant italijanske stranke na Voloskem ! !
Sic est in A u stri a. Se je-li čuditi po takem, ako italijanska stranka v tistih krajih doseza kake efemerne vspehe J
Vsem tem dejstvom daje »Naša Sloga« nastopno označenje: Cim dalje, tem globlje dobivamo prepričanje, da ves zistem v Primorju t-luži izključno intencijam in svrham j protiavstrijske italijanske stranke v avstrijskem Primorju. Vidimo namreč, da ob vsakih volitvah, kjer prihajati v boj naša in italijanska stranka, po vso d i in vsikdar odločujoči krogi stoje na strani italijanske stranke — — vse »ad msiorem Savoiae gloriam« !!
Vesti iz Kranjske.
Tel« v postelji. U ribniškega okraja
porrčajo »Slovencu«: Hudi mraz smo ob čutili tudi pri nas. Naši ljudje imajo jako slabe hleve : mraz ima povsod svoboden vhod. Primeril se je, da je nekje v tem huiem mrazu krava teletila. V strahu, d i ne bi tele zmiznilo, so je nesli v hišo in je položili v posteljo. Ali so je tuli ogrn ii t od-ijo, nam ni znano.
*	V Cerknici je umrl trgovec in bivši večletni župan vel ke občine cerkniške, g >sp. Alojzij Pogačnik;. Pokojnik je dolgo bolehal. P. v. m. !
*	Nemška predrznost v ljubljanskem
gledališč«. Po »Sl^vfneu« posnemamo, da
se nemški igralci v ljubljanskem gledališču kar očitno norčujejo iz Slovencev. In nikogar da ni, ki bi p stavil meje takim nesramnim in vrhu tega še skrajno bedastim eks-tempori.m. Te dni je neki nemški igralec označal 0*he kar naravnost, za tatove. Po vsej pravi« aposrr« tira »Slovenec« ti^te Slovence. ki vzbe vsemu in vstmu Še vedno zahaja:o v nemško gledališče. In takovo nemško gledal šče uživa subvencijo iz sredstev sloven-ke dežele ! Kje drugje bi drugače obračunali s takimi nesrainncži. I'plačali bi | jim subvencijo v — drugačni veljavi.
Vesti iz Štajerske.
—	Na smrt na vesalih je bil obsojen te dni pred graškimi porotniki čuvaj Jožet Cedeaik, ker je umori dne 2. novembra lanskega leta Terezo Gleict\veit v Eggen-bergu pri Gia Icu. Spr»*a je bil trga umora obdolžen nesrečnice ein, ki je blazen, a na zasl šanju se je Cedenik zagovoril, in dali so ga pod ključ. On prizniva dejanje. Vedel se je pa pred sodiščem izredno. Dejal je : »Noben človek v Gradcu ni tako popularen, kakor jaz, ker sem um ril to starko. Jaz bi se b'l že davno sam obesil, a želim, da «*e to bolj slovesno ig d;.« Svoji sestri, ki je bila za prič^, je de al : »Kaj ne, da sem že daleč prišel, a najbolj slaven bom, ko bom visel v zraku. Ponosen sem, da «em tako čaščen.« Svoji ženi pa je rekel: »Ali si ponosna, da sem napredoval do roparskega morilca ? Z laj se je zgodila tvoja volja !«
Sest parov plesalcev in — 30 god cevje bilo na za ioj» m celjskem plesu v nemškem kazinu. Na vsak par pet godcev! Več pa res ne more p žt leti nobeno srce tudi naj bolj vnetih če&tdeev in č^tilk Terps:hoie. Noge ctliskega uemštra posojajo nekam trde tudi za plesišča. Sicer pa bo skrbeh — tako se nadejamo — Sloven^vo ca Štajarskem, da č m prej pade, kar nima pravice do življenja.
—	Celjski Nemci in tenkočutnost.
Zadnje čase je vihral p> neonskih listih pravi orkan proti celjskemu opatu Ogradiju, ker je sti takozvano Maksimiliianovo že davno neral l eno pokopal šle prodal. »Domovina« je na-topno ozna ;ila vso to nemško jezo :
V zadnJem času se celokupno štajarsko nemško časopisje z nekako trdovratn« stjo zaletava v celjskega op*ta radi stvari, ki je pravzaorav tako malenkostna, da je škoda črn da in papirja /a ta boj. Čudno se nam pa le z ii, da Nemci zahtevajo nekak »Ftin-gefuhl« ravno od onega g. opata, do katerega dosedaj sami še lmo n kdar pokazali svojega »Fe ngefuhla«, kajti, odkar je gosp. Ogradi opat v Celju, mu Nemci še niso privoščili 3epe besed ce, p-č pa t)iiko psovk, da malokomu toliko. Nam »e pač zdi, da gre Nemcem na vsej Btvari za nekaj drugega, nego pa ra g. opata in Maksi mi lijanovo pokopališče. Kolikor se »[»omirjsmo, se je svoj čas z nemške strt ni ctl<5 protežiralo neki predUtg v celjskem okrajnem zastopu, da bi se oni svet nakup 1 za stavbo okoliške ljudske šole in da je le neka postranska stvar
bila povod, da se je predlog zavrgel. Sedaj pa, ko je pokopališče prišlo v privatne s 1 o-venske r o k e, pa toliko vika in krika ! Ki, ne gre ne za »Feingefuhl« gosp. opata Ogradija, ampak za vse kaj druzega in mi vemo prav dobro zakaj, četudi ne povemo. Prepričani smo pa tudi, da g. opat VBled »vahtarčnih« izbruhov ne izgubi niti trohice časti in spoštovanja med ljudmi, ki imajo zdrave možgane v glavi in vsled tega ne trobijo v »vahtarčni« rog.
— Slovenska zmaga. Na občinskih volitvah v občini Buže VrenBkagorica na Štajerskem je propadel dosedanji nemškutara-joči župan in je bil izvoljen popolnoma slo-! venski občinski odbor.
Razne vesti.
Stanje ministra Prinetti ja. — Iz Rima poročajo, da se stanje laškega ministra za vninje stvari, Prinettija, sicer pi lagoma, a ; vendar stalno boljša. Bolnik je pri popo'ni zavesti in se pogovarja se svojo soprogo in hčerko.
Avstro-cgerski minister za vnanje posle, grof Golucho\vski, je avstro ogerskemu posla-niku v Rimu, Pasetti-ju, naložil, naj v njegovem imenu časlita Prinetti-jevi družini na h trem ozdravljenju njenega načelnika. I-to-tako so častitali tudi poslaniki drug h držav.
Gospodarstvo.
Banka »Slavija«. Ž vijem ki oddelek tega slovanskega zavarovalnega zavoda izkazuje za upravno leto 1902. sijajne uspehe. V tem letu je bilo predloženih ravnateljstvu 6836 oglas'1 za kapital 18,503.248 kron, od katerih se je sprejelo 5806 oglasil za kap:tal 15,921.540 kron. Izplača'o »e je 1 335.680 K 75 st. za zavarovanja za d >živetje in Bmrt, kakor tudi za penzijska zavarovanja. V dobi svojega obstanka izplačala je banka »S'a-vija« v vseh oddelkih nad 72 milijonov kron, rezervni fondi pa znašajo nad 25 milijon-v kron. Pokg omenjenih izplsč l ' azde-lila je banka »Slavijac zavarovancem življen-skega oddelka 030.165 K 84 st>t., ker »Slavija« kakor v/ajemen zavod razdeljuje či-šti dobiček med sv« je člen°.
Iz navedenih številk je jasio, da občia-stvo priznava prednoFti tega velikega slovanskega zavoda, kateri se šteje vsled svojega mogočnega razvoja med prve v Avstriji.
Narodno gospodarsko stališče pa zahteva od vsakega Slovana, da se o izbiri zavarovalnic obrača do zavoda, ki je znan, da je dober in vseskozi slovanski.
Brzojavna poročite
l'ravnava učiteljskih plač na Češkem.
DUNAJ 31. (B.) Cesar je z odlokom od 27. t. m. podelil sanke jo načrtu, vsprejetem od deželnega zbora češkega za uravnavo določi o upravnih razmerah učnih oseb na splošnih ljudskih in meščanskih šolah na Češkem.
Sol za živino.
DUNAJ 31. (B.) »\Vsener Zeitung« objavlja zakon od 31. januvarja 1903. t čoči se spremembe zakona od 23. decembra 1896. državni zakonik št. 237 o oddajanju soli za živino po znižanih cenah.
Štrajk železničarjev v Amsterdamu.
AMSTERDAM 30. (B.) Na konferenci ki so jo imeli vod telji združenja žrlezn ških delavcev z ravnatelji nizozemske železniške družb? in družbe državne železnice, so skle-ndi, naj železniško ravnateljstvo zaprosi vlado, da jo ista odveže od vsake obveze za vsprejemanje in prevažanje blaga vsake vrste.
Na nekem shodu u-lužbencev je bil preglasen generalni štrajk obeh družb za Amsterdam. Tako da cd polunoči dalje ni d šel temkaj niti ce odšel od tu noben osebni in noben tovorni vlak.
Štrajk v Rensa.
BARCELONA 3u. (B.) Štrajk povzroča vznemirjenje. Ne izhajajo nobeni lifeti. S:raj kovci blokirajo raeeto. Poljedelski delavci so se pridružili štrajku. Štrajkovcev je nad sedem tisoč.
Prijet anarhist.
BARCELONA 31. (B.) Redarstvo je
zaprlo nekega belgijskega anarhista, imeuom Martin, ki je pr znal, da je hotel umorili kralja belgijskega, a t.i mogel izvršiti tega, ker so ga bili mej štrajkom are'irali.
Nocoj v»i na ples naših trgovcev v Armonijo*.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinos t" v Trstu.
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
toTarne mlzarsie zairo y Gorici (Solian)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej ^Inton Čemigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna polištva primorske dežele.
Solidnost zajamčena, kajti lea se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene.
M" Album pohlitev brezplačen. *
proda se
hiša s ~> prostori in priležečim kosče-kom zemljišča v Rocolu št. 585. (pri čevljarju „Kanarinu").
Na prodaj sti dve njiTi
s trtami in ro Inim drevjem in oljkami, ena v Prebeneku, drugi v Ospu, okraj Kopar. Kupnina n zka. Kdor ž»li kupiti, naj se obrne d) uj>rave »Elino*t:« v Trstu.
Epilepsija,
Kdor trpi na omotici, krču in drugih nervoznih strasteh, naj zahteva o tem knjižico. Vdobiva ^e brezplačno in fnmko v Schwan-nen-Apotheke Frankfurt a. ti
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl
gostilno
v ul. Belvedere št. 23 B.
Točil bom izvrstna iu pristna vina, in sicer dalmatinsko vino po 32 nvč., istrski refošk po 36 nvč., belo vipavsko po 40 nvč.
Kuhinja bo vedno preskrbljena z do-: brimi jedili.
Priporočam se za obilen obisk
Fran Valetič.
Blag. gosp.
Gabrijel Piccoli
lekar
dvorni založnik sv. p:ip<* Leoua XIII.
v Ljubljani.
Potrjujem prejem steklenic Vase tinkture za želodec, katero morem naj-topleje vsakomur priporočati, kajti rabim jo že od leta 1S7S in zmiraj mi je kot izborno učinkujoče zdravilo služila pri želodčnih in črevesu h boleznih.
Krmin, 13. maja 1897.
Miroslav Leitner,
c. kr davčni blagajnik
Z uporabo Vaše izborne tinkture za želodec sem rešen skoro dve leti trajajoče želodčne bolezni ter s?m popolnoma ozdravel, kar z lahko vestjo potrjujem in to tinkturo za želodec le priporočani vsem, ki trpe na želodčni bolezni.
Strasoldo (Primorsko}, 6. marca 1898.
Kare! grof Strasoldo.
Razprodaja se v lekarnah v Trstu, Istri, Dalmaciji, Pimorskem, Gorliksm in Tolminskem pa on atot. staklenica.
Alojzi] Galprti
nasl. Fr. Hitty
TRST.-nI, Barriera Tccciiia 13-TRST.
----
Zaloga snovij za moške
iz ta in inozemskih tovarn.
Perilo — Platnina — Pletenine — Pleteno spodnje zimsko perilo.
Izbor drobnarij.
Sprejema naročbe za obleke po meri.
Anton Šturi
mehanik
Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia).
Gramofoni, fonografi, plošče iu cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje.
Vse po cenah, da se ni bati konkurence.
Specijeliteta:
Priprave za točenje piva.
NB. V olajšanje nakupovanja se prodajajo vsi predmeti tudi na mesečne obroke.
_1_
ZOBOZDRAVNIK
Dni?. M D.r Mso Brillant
v TRSTU ulica S. Giovanni štv. 5, I. nadstr.
Izvršuje zadelan j a z emajlem, porcelanom,
srebrom in zlatom. Izdeluje posamezne umetne zobore kakor
tudi oelo zobovje. ORDINIRA ob 9.—12. prertp., 3.-5. popol.
Zahtevajte povsod
voščilo (biKs)
v korist družbe sv. Cirila in Metoda
se dobi pri gledočih gg. trgovcih: Emil Cumar Trst in Opčine, Vekosluv Plesni^ar ul. Stadion, Ivan Tomažič Barr. Vecchia, Ivan Prelog llarr. Vechia, Josip Urdich ul. Sradion, Matej Millrnig ul. Ghega, v ofcolici: Fran t?uman, Anton Sancin v Skednju; Sbapin in Pirich, Anton Bak, Stanko Go lina. Svetko Hanibal Skerlj pri sv. Ivanu ; Ivan Ćergol, Colognati Ben., Josip Pertot, Anton Brumat v Barkovljah ; Jaka Štoka na Kontovelju, Josip Gustinčič, Ivan Seles pri sv. Križu. Ivan Fr. Mafinič y Bazovici.
Glavna zaloga:
tvrdka J. Drufovka v Gorici.
Mejili? Levi IM
Prr* is cK*Vis5jx toT»ru» visi Tirat.
TRST
TUVAR2<A: Via Tess, vogal Vit Llaftaisa
ZALOGa t Piazza Rosxrt* it i
(Šolako po3io}>t*j fn Via Rlbersj! ti
Telefon *t. 670.
--HC*-
Veii* i5bo. t»pfe--*rij, zrcal ia ilUt. »rlrt	tudi po posebnih cr.črjii,
Qgđ& br«E koakireco«.
ILCtTSOTilJ C£III ZASTOIJ iS fđiflIO Predmet? postavio oe na pa. oirrod at' želozmco ranito-
TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNI CA
re^istrovaaa sadraga z omejenim poroštvom.
1'liea S. Fruneeseo štev. 2, I. - TRS T - Uliea S. Franeeseo štev. I.
, Telefon 952. .■■ .
Hranilne ulogfe sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4°/0. Rentni davek o<l hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila (laja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 'r>l/2°/o>
na menjice [»o t>°/0? na zastave po ol/2°/0. Uradne ure: od D—1*? dopolutlne in otl 'i—i popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Poštno hranilnični račun 816.004.
„SLAVIJ A"
= vzajemna zavarovalna banka v Pragri. ====^==== Rezervni fondi : 25,000.000 K. Izplačane odškodnine : 75,000.000 K.
Po velikosti drusru t zajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE:
Generalni zastcp v Ljubljani, čegar pisarne po v lastni bančni liiši v Gospodskih ulicah 12.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnej>ih kombinacijah pol tako Hgod'-mii l>ogoji, ko nobena dru fra atavarovalnk-a. Zlasti je ugodni zavarovanje na doživetje in smit z zmanj«ii:0''imi se vplačili.
Vsak ćlan ima po preteku petih let pravico do dividende
Zavarj e poslopja in pre ničnine proti požarnim škodacn po najnižjih cenah. Sbode t-enju e takoj in najkulantneje. I'živa najboljši sloves, koiler posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne p -dpore v narodne in obĆnokoristne namene.
Ćast mi je i aznaniti p. n. s), občinstvu »-es'a 'j r^ta in ololiee, da sem te dni otvori! zalogo daim t n-kili naravnih vin. Prodajam po /m rndi censh na debelo in \ ■ff^kienieab. Z d« g a se nuhfja v b š' Emila grofa Alberti-ja, ulica (ihega št. 8
za dej na dvoriš u.
Haiizna vina, črna, bela „Opollo" (sciiilciier).
Prodajam tudi naraven in prirften tro pinjevec in olje.
Ker s<> naša dalmatinska vii a ne snm * na glasu ks-k« r zvr-tn», arrjvk še znamenita, tud i kakor okrepljajoča za bolnike in m a I o k r i v n i k e. nrdejam se z:i trdno. c*a m*" l o s1. < bčinstvo DfijmDogcštevdreje p« ČJFČa o t-e svojimi n?ročbarr<i ter atem vrš 1"
i a'e narodno g< s'o : Svoji k svojim!
Odličnim sj ost vanjenri
Mat ko Pilić.
Priznano najboljše
OLJNATE ^m VT- BARVE
sm eta s s'ro;i najnovejše sesta e, preks šijo v>ako konkurenco po fin<>-st", ki rmogočajo z jako majhno množino pobarvati velijo poviš no, rnz-
pofija po nizkih ceiah
ADOLF HAUPTMANN
v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneza, laka in steklarskega kleja.
Ilustiovani ceniki so brezplačno na razpolago.
PRODAJA NA DEBELO '
PRODAJA NA DROBNO
Majizfrslncjžc, najboljše in najcenejše
tamburice
izceluie in pobija
Prta siseška torama tamburic J. Sljepušin
Sfsek (jlrvatska)
Tcvarra je bila odlikovana na svetov-iiej pariiki razstavi 1900 ia na milenijski razstavi 1896
V t-1. k ilutiov»n cen k ^e po&iPja na zahtevo vsakemu brezplačno in franko'
Rf l/r UirP pljce. dolprst na H» gumbov gld. ntr.ClVILC	na ^irif t!.di v barvah. I.
VTKle jild. 1.1 o. ra i* gumle gld 1 — ; 7a gospode gld 1 "O. p»»vi ArpVf-ki (fp* cijabteia glac?* črne na JI g 11» bet gld 1 : o. ronerejena koža na '1 pnnna po fO n\č H*et?f*ki n l'ante <ra pratit na '1 gumba po g d 1 :l kclot c t ere- poj ravJia v -Ji. rab. >yre-iarcVte jo n eri. A. HUBMAKN, Corso 11».
Varstvena znamka: SIDRO-
LINEHENT. CAPSIGICOMP.;
iz Richterjeve lekarne v Pragi
pri poznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo ; dobiva se po 80 stot.. 1.40 K in po 2 K po I vseh lekarnah.	|
Fri Tkuj civanju tf ga poipod pri j ljubljenega domačega zdravila na ne pazi edino le na originalne ' steklenice v zavitkih t na»o va - j rtveno znamko „SIDKO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je 1 gotovo, da ne sprejme originalui | izdelek
Rickterjeii letoma pri zlatem 1 m f Pragi
X. Elliabetlne allo« 6.
Odlikovana tovarna
na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn
ter
velika zaloga vsakovrstnega pohištva
Ivan Doljak t Solkanu pri Gorici.
Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889. V lastni hiši.	Lastne žage.
Tovarna razpolaga z mizaiji, ^eSčimi od najnavadnejJib do najfinejših del vseh slogov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji, tako. da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tuli mebliranje vil, prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom.
--= - • ---- Za mizarje.	=
Velika zbirka obkbidkov (remefa). strugarskih in rezljar^kili izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lena, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vseh drugih mizarskih potrebščin.
\>ak:i l< ili:r<no foldjvf« ra. ker te dela nam o iz lesa. posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost v postrežbi.
Vrhu tega se jamči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak — Solkan.
Odlikovana
1894.
1891.
Odlikovana
1894.
fffESPOSIZION. ij ARTISTICA
flL gorizl\
^k 1894 J
Slanje kranilnib vlog:
17 milijonov kron
Rezervni zaklad;
nad 400.000 kron
Mestna hranilnica ljubljanska
na Mestnem trgu zraven rotovža
pprt jema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje |>o 4 °/„ ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga za račun i la vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestra občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčro močjo. I>a je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to. ci a vlagajo v to hranilnico tndi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
i)ei:arne vi« ec }e sprejemajo tudi po |it»š1i in potoni e. kr. poštne iirauiliiiee.
po r> fe i! y n , -« ji p« 4: 4' „ ia Uto. Z rine mi \rtd ja plača vsak dolžrik tol ko na 71 K-* V f 1 '(fi i •< • t i V«i » i.'o ."» . izposojen ga kapitala. Na ta način se ves d .lg kapital, da fopkča v < 2 in j nI l< ia. Alo j >< i doiinik pop'ačs ti dolg z obrestmi vred na primer v letih, tedaj mora plačevati na leto «J" ., izposojenega kapitala.
Fcs(> se tudi ra rrerice in ra vredrostne papirje, in sicer po 4VS% do 5°/0.
TK^OVINA / ŽELE/J KM
CAEL GRE1NITZ NBFFEN
Corso Š1ev. 33.	podružnica Trst. P.azza Goldoni 2.
1 * r i i oroča hvojo dobro Bn?tirsn> zalego
IV predmetov za stavbinstvo
Iraverze, zaklepe, železo za kovače, stare žfleznične šine. držaje in ograje, >od-rjjke. pi m e. zefezre r e\i itd. vse tel-nične predmete, popolne naprave kopelji in slrarišč. peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, železno pohištvo in pred ognjem varne b'agafne, nagrobne križe in ograje ter
orodje za vsako obrt.
Vse stroje za poljedeijstvo in vinarstvo.
>oYovrstntk stiskal n h-e za oljke in grozdje z novim _difereneijalnim pritiskom
hidTavlTćne^itiskalnice za vino
novosti v strojih za škropljenje proti pero-nosperi in za žvepljanja. grojzdni mlini povsem novega sestava.
Nove svetilke z acetilenskim plinom za lovenje mrčesov, pumpe za vino, cevi za
vino, kletarsko orodje kakor tudi vse druge stroje kot trieure, 1 vitle, mlatilnice 3 d. p« šilja po Lajmžiih cenah
IG. HELLER, Dunaj. II. Praterstrasse 49.
Ceniki zastonj in franko.	Dopisuje v vseh jezikih.
FERDO GUŠTINČIČ
klesarski mojster
I TRST m Gialiaai 11) BARKGVLJE (zraven Dofcopališća
Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike, kipe. poprsja. — Razna dela iz mramorja. cementa in g^ibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Već slik je na oefled v »Narodnem domu« v Barkovljah.
Lastni kamenolom v Petroviči (Repen).
Žage na motor.
Cene po pogodti in jako nizke.
Priporoćuje se slav. slovenskemu občin stvu za obile naročbe	udani
Ferdo Guštinčič
klesa rsli m ojster.
M, Aite
tnrovfna z maiiifaktnrnim blagom
ul. Ntiova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 8 podružnico ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro st. 5.
ai dovoljuje obvestiti s'avno občinstvo in cenj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo kakor tudi povećala prostore s tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da mo-e v polni meri zadostiti vsem zahtevam ce ij. odjemalcem.
V obeh pro lajalnicah vdobiva se razno blazo aajbilše kakova-ti in najmodernejše iz prvih tovarn, p >-<ebno pa snovi za moSke in ženske obleke, smjee, o\rutnike, ovratnice, tu je velikanski izbe planmeza in bombažnega blaja, priov in prtićk >v ter vsik^ vrste perila, bodi ol bomia'ii, ali nlttnu P.et;nine, avile-niie raziovr tii okr iski za šiv'lje i i kitnič irte Velikanski i'.oor ^novij '.a mro Ine zastave in trakov za ir JŠtv *n • /,uak >.
Spreje na n i-oČJ9 na mo^ke obleke po meri, katere izvrši najtočneje in uajnatan-ueje po cenah, da se ui ba^.i konkurence.
Poskušati, za se prepričati !
Tomaževa žlindra
je na prodaj pri tvrdki
HUBEE & O. o
v Trstu. Via Madoimina
(blizo bivšega parnega mlina)
kakor tudi v Boljuncu v „Vili Huber".
Spošto?aii« sioTBiisiB tmoiiB
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-jVtctodijevo
cikorijo.
SORIŠKA. LJUDSKU POSOJILGANI
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr
v lastni hiši.
-
Hranilne vloge sprejemajo se ol v-iaeega če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/i°/o» ue (la ^^ se odbijal rentn. davek.
Posojila dajejo se samo članom iu sicer na menjice po 6 °/0 iu na vknjižbe po o 7s°/o
Oraduje vsaki dau od 9. do 12. ure dopol-in od 2. do 3. ure popol. razveu nedelj in praznikov.
, Jtanje Iran. m leta 1900. Kron 1,263.563 Ptiturtran. račun štv. 831316.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
- Špitalske ulice štev. 2.	—
Zamenjava in eakomptuje
izžrebane vrednostne papirje in novčuje zapale — .......— kupone	=
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni .	izgubi	:
Vinkuluje In divinkujuje vojaške ženitninske kavcije. Eakonpt In inkuso menlo,	M* Borzna naročila.
Polno vplačani akcijski kapital
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
tm vrste rent. zastavnih pisem, prijoritet, kom inalnih obligacij, srećk. delnic, valut, novcev in deviz
Promeue izdaja k vsakemu žrebanju.
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestiaa. Vloženi denar obrestuje od dne uloge do dne vzdiga,
Promet s čeki in nakaznicami.