List 13.
Gospodarske stvari.
Kako naj bi se nove šole osnovale v napredek
kmetijstvu ?
Šole s tem namenom imenujejo se navadno kmetijske napredovalne šole (Landwirthschaftliche Fortbildungsschulen). Po druzih državah imajo jih že dolgo, v našem cesarstvu so jih naredili še le v nekte-rih deželah, pri nas jih tudi še ni.
Ako se hoće pomagati kmetijstvu na noge, treba, da kmečki fantje se začno učiti umnega kmetovanja. Oče se gani nikoli učil; le iz skušenj svojega očeta je sin povzel kar ve in znL, pa pravega, temeljitega je malo. Ker se pa naši gospodarji niso učili kmetijstva, zato jim še v glavo ne gre, da bi se kmetijstvo moralo učiti, ter zasmehujejo druge, ki jim pravijo, da je poduka treba. „Kdo se bo iz bukev učil in v šoli kmetijstva — tako govorijo, in še zameriti jim ne smemo, da tako govorijo, ker ne vejo, kaj da govorijo. Fanta pošljejo h kovaču, da se kovaštva uči, — k mizarju, da se mizarstva uči, — k krojaču, da se kro-jaštva učf, — le kmetijstva se ni treba učiti, saj je dosti, da fant za hlapca dela! Take krive misli so tako vkoreninjene, da je težko jih ljudćm iz glave izbiti, čeravno vidijo, da kmetijstvo ne grć naprej kakor bi imelo«
Le poduk v šolah bode sčasoma pregnal te megle, in kadar bode mladina naša, podučena v šolah, sama videla, da očetje njih so premalo vedeli in premalo znali, zginila bo tudi kriva misel, da ni treba se učiti kmetijstva.
Poglejmo, kako se napravljajo te šole drugod?
Namen teh šol je, da se podučujejo v njih taki sinovi kmečkih gospodarjev, kteri so ljudske začetne šole že dovršili (končali). Treba je za te šole, da soseska jej oskrbi eno ali dve sobi, — da dobi kakih 100 gold. za to, da se kupijo za šolo v poduk potrebni pomočki, in da izveden učitelj , fajmošter, kaplan ali kdo drug prevzamejo učiti to in uno v tej šoli. — V doljni Avstriji so po kmetih naredili že 42 tacih šol, v ktere hodijo ne samo sinovi kmetov, temuč tudi kme-tiški gospodarji sami. Te šole so večidel le zimski čas od vseh Svetih do sv. Jurija.
Da morejo učenci razumeti kmetijski nauk, treba je, da se popred podučijo v tacih vednostih, ki so podlaga umnemu kmetovanju.
Naj povemo, kaj se je letos učilo v eni tacih šol (v Glognicah).
Prvi nauk je bil v kmetijskem računstvu (rajtanji), meriti planjave in določevati kubično razmerje (Kubikmass). Učil ga je dobrovoljno vodja ondašnje fabrike.
Drugi nauk: kratek popis zemlje z zgodovino, da vsak svojo domovino pozni in tudi druge kraje po svetu, zlasti v kmetijstvu, živinoreji itd. imenitne.    Učil je ta nauk učitelj ljudske šole.
Tretji nauk: natoroznanstvo, da človek ve in pozni vsakdanje prikazni in njih upliv na človeka, živalstvo^ rastlinstvo, na priliko, kaj je svetloba, toplota, zrak,J>lisk itd.   Učil je dobrovoljno ta nauk neki doktor.
Četrti nauki vaja v navadnih spisih, ki jih kmet potrebuje v gospodarstvu svojem, da znd zapisovati si dohodke in stroške, pobotnice in spričala pisati, pogodbe delati itd.
Nauk je zastonj. Učilo se je ob sobotah od 9. do 11. ure dopoldne in ob nedeljah popoldne od 3. do 5. ure.