140. štev.
Jsheja paian ^oncieijka In itnsiva pa prašniku vsak el a n ©paSsiian»
Uredniblvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 min X 55 mm p0 K 1'20. Uradni razglasi, poslano ter no-nce isti prostor K 1'60.
* večjem naročilu popust.
Pa^šaln! frank© tf cSrSsvi SHS.
V UubElani, v p-gf;@k 2. iuliia 1920.
Cilasilo {ygoslov. f ©čislu® - d®m@kr@61f ne strank®.
W Posameina Štev. 1 krono.
Leto IV.
Telefonska it. 312.
Naročnina: Po pošti alt z dostavljanjem na dom za celo loto K 240, za pol leta K 120, za četrt leta K 60, za mesec K 20, Za Nemčijo celo letoR312, za ostala tujino in Ameriko K 360.
Reklama ci j e za Ust bo poštnine prosto.
UpravniSlvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica at.6/L, Učiteljska tiskarna.
Po vukovarskem kongresn.
^-arsk, kongres se je končal cihlL*kor ,falIo Pričakovati. So-imfn!ci \a d,ela.vska Stranka (kočan a’ ,°	^ smo zadnjih poro-
ra»i;v • ,zc*ružuje dve popolnoma ^'.'v upin’' socijalistično in ko-ro^/S ,	0, se ie izčistila in krenila
aaikalno na levo. Socijalisti, tako-vani centrumaši niso voljeni več » strankino vodstvo. Trdi se, da za-
o	ne, ker niso hoteli nobenega me-v,.Spreieti. Mi pa smo več dni pred vukovarskim kongresom čitali, da odstraniti vukovarski kougres mf <rentrumaše iz vodilnih mest, pa Dr!;!lgre<?.° ra.d5 aIi neradi. Ne bomo
radi i-V ’ aJ.J so se dali socijalisti dai ali neradi pokopati, dejstvo je,
delavk10«*113 ,poliLiko socijalistične IcnKn	stranke (komunistov) ali
čne	1	n^V0 ime: komunisti-
čne stranke, nobenega vpliva več
™ILrdiJaSn° lz ^liuSkov vuk0; dSv«v„ k:™Pesa- , Za slovensko
trič ^nis^*v™?Žip?aiiee • in tudi Pe~ imenu stranke koj Dnrinn^st.opatiTv
fanka jih je zavK^SviaS Popolnoma prav. da to niso nobeni komunisti, ampak socijalisti, ki so
USTEK.
^vus Johnston.
0 lz angleščine po John Buchanu.
A. L.
ali^t* iC privze* naslov divus
brž °^* ne po *astni voIj'> naJ' Vr.! Zato> ker so mu ga vsilili
vn -Verni Hudje. — (Cezarje-Nasicd,. 2,Vlien^-> lainefe ali p-j , pjipovedko, ki jo lahko ver-p°VeG'ovai ' ne’ kakor vam drago, prl-s°n> stanujoč * pri^ate,J Mr. Peter Thom-trdno prenr^V ^tra®unso, o katerem sem
Pa ferodkov'0^11’ 11:1 ne pozna ^aži> Se mat1i
S0T! le vesoi nC domiS1ii!e- Peter Thom-Ve^ v Gh,]! llpok°jen ladijski kapetan, žl-ysak dan ‘ b|v°vsketn Predmestju, kjer igra deljo na ni'0,11 dve Pai'tijl golfa, vsako ne-Svobodnih m Uie po dvakrat novo cerkcv te njeo-()v lstov- Pogosto lahko sreča-Caradn0 to I,IOSO‘:no Postavo, oblečeno v r%latim tnilo™odro suknjo, pokrito s Stl-°b strani * ° om’ ko veličastno koraka *^alniorai„ .S03pe Tllonisonove po ulicah Ktrtlibiir, tr” i,m sBcIlevu!<!- v katerih stanuje SeSej 2 ‘if aristokracija. Nisem se tu »arn;ku v-™ prvi^* temveč na obbrežnem
1	!>- kiižarll ob Hebridskih otokih.
se odtrgali brez potrebe in prenagljeno od naše stare delavske organizacije. Če se hoče delavstvo prepričati, kam ga komunistična stranka vodi, se na te voditelje ne sme več obračati. Merodajno mu mora biti samo to, kar pravijo tisti, ki so v Vukovaru zmagali.
Mi smo svoj čas že povdarili načelno razliko med socijalisti in bel-grajskimi komunisti. Za nas socija-liste, smo dejali, revolucija ni dejanje, ki se mora povsod in nepretrgoma vršiti. Revolucija je voiska. Socijalistično delavstvo bc š!o v vojsko le, kadar jo napove. Trajno vojsko pa odločno odklanja, zato, ker rabi tudi miru, da se more zbrati m organizatorično utrditi.
Nič drugače ne mislita tudi Golouh in dr. Lemež in vsi tisti, ki so pretrgali vezi z našo stranko iz razlogov, ki niso bili načelni. Vse kai druzega pa pravi oficijelni program komunistične stranke. Mi bomo o y .Po^bnem članku podrobneje poročali. Tukaj naj opozorimo le na glavno razliko med nami.
V nasprotju z nami hočeio kn
voisifo •i„naLV-°‘ii	veln°0
vojsko w trajno revolucijo. Delav
stvo naj se goni po njihovem mne-
njj^z političnih ozirov oci štrajka do
Mer sem tedaj preživel na svojem ribjem lovu v škotskih vodah precej neprijetno noč. Bila je ravno, kakor je on navadno nazival, »lahka sapica«, in nisem zdržal v zatohlih kabinah, obrnjenih proti jedilnici. Natekel sem ga sedečega zadaj za dimnikom; tu mi je razkril svoje srce takole:
»Ko mi je bilo nekako 40 let, sem bil kapitan na ladji »Arkibald Mc. Kelvie«, ki Je Imela 1700 ton in bila last tvrdke Brock, Rattray In Linklater v Greenoku. Trgovali smo predvsem s Kitajsko, le časih smo zašli tudi v Malajski arhipel in enkrat celo v Avstralijo. »Arkibald« je bila spretna ladij-ca, tega nikakor ne smem utajiti, teda), dokler sem Ji poveljeval, sem si lahko marsikaj privoščil. Dostikrat sem pripeljal dragocen tovor, moje nagrade pa, ki mi jih Je redno izplačevala angleška banka v Mart-hiilu, so dosegle naravnost bajično višino. Rad sem torej vozil proti vzhodu, posebno še ker sem bil trdnega zdravja in pa ker Je bila mladostna naivnost že daleč za menoj. Ljubil sem svoj poklic tembolj, ker Je bila tudi moja mornarska družina dobrih misli in nisem si želel drugega, kakor da bi mogel na »Arkibaldu« doslužiti svoja leta.
Previdnost pa je hotela seveda drugače, moji ladji je dodelila usoda, o kakršni čitamo le tu pa tam v knjigah. Že peti dan smo vozili iz Siugapora proti Filipinom,
štrajka. Vsa sredstva, ki so na razpolago, postavna in nepostavna, naj se uporabljajo trajno.
Napram centrumašem, to Je pristašem Golouha in dr. Lemeža, ki se povprašujejo s strahom, kam bi to delavstvo vodilo m ki vidijo čisto prav, da izziva vsako z nezadostnimi sredstvi započeto revolucionarno dejanje reakcijo, ki razbija delavske organizacije, odgovarjajo belgrajski komunisti: Če ne bi mogli plavati nad vodo. bomo plavali pod vodo. To se pravi, če se ne bomo mogli udejstvovati kot politiki, se bomo udejstvovali kot zarotniki, ker hočemu vstvariti proletarijatu revolucionarno organizacijo in očuvati njegovo revolucijonarno silo.
/e zadnjič smo priznali, da bi mogla igrati taka organizacija v izrednih časih svojo vlogo. V normal-
nih časih pa se na tej podlagi prcle-tarijata ne da organizirati In tudi ne ujediniti, ako nočemo, da bi podirala vedno levica, kar bi zidala desnica.
Po vukovarskem kongresu se bo moralo slovensko delavstvo med socijalisti in komunisti odločiti,
Socijalistični program zagovarja samo naša jugoslovanska socijalna demokratična stranka za Slovenijo. Naša stranka se v normalnih časih ne bo koalirala z meščanskimi strankami. Ona bo branila, kakor socijalna demokracija pred vojno, razredne interese proletarijata.
Komunisti hočejo isto, — a po poti, ki ne vodi do cilja. Sreda — z Golouhom in drugimi pa hoče isto pot kot mi, v dejanjih pa gre s komunisti.
Socijaln! demokrat predsednik upravne komisije za češko deželo. Na mesto, kjer so do nedavna sedeli le izbrani zastopniki grofovskih in kneževskih famjlij, izbran je te dni delavec—socijalni demokrat! Kjer so preje dominirali bogati Lobkavi-ci, Kudentovi, Kerenskyji i. dr. knezi — sedi sedaj kot predsednik deželne upravne komisije uradnik bolniške blagajne sodr. Josip Nerad. Poleg njega zaseda še več sodrugov in sodruginj kot prisednikov, tako s. Marija Majerova, s. Kasander, s. Akerman. Njih naloga je. da likvidirajo staro češko deželno upravo.
Da, izpreminja se vse — vse gre pot razvoja dalje ...
Poljedelski minister Prašek odstopil. Radi spora, o kojem sem Vam že poročal, odstopil je poljedelski minister Prašek. Gosp. Prašek hoče po vsej sili, da bi bilo vse še bolj drago nego je. Ker se en del agrar-cev nagiblje za tem v da bi se dosegel kompromis glede cen kmetijskih pridelkov in glede oddaje žita — hoče Prašek biti radikalen in agitirati za visoke cene. Pripoveduje se, aa napravi zvezo z dr. Kramafem in dr. Rašinom — samo da bi delal večje težkoče Tusarovi vladi. Bogati gospodje bi hoteli sami vladati. Pozabljajo, da niso več časi pred vojno . . .
Gibanje rudarjev na Kladenskein in na severozapadu Ccške. j9. junija se je vršil shod rudarske zadruge za revirje Kladno, Slany in Rakovnik, ki je izjavil sledeče: »Rudarji soglašajo s stahscein vlade, da se prepreči vsako nadaljnjo podraže-vanje premoga, ali mezde se morajo urediti tako, da bo mogoče pošteno živeti. S tem, da je vlada obdavčila premog, je onemogočila povišanje
kjer so se tedai vojskovali Amerikanci, ko smo naenkrat prišli v mrtve vode. Niti sapica se ni zgenila; ce ste zažgali žveplen-ko, ni zaplapolal plamenček, temveč Je les le tlel kakor cigara. Potili smo se kot mlinska kolesa. Zdelo se mi je, da so prišle nad nas vse groze pekla, ki si Jih nikakor ne morem predstavljati še strašnejših. Naenkrat je završal vihar, ki je odnesel naš dimnik, kot bi bil krompirjeva lupina. Le-teli smo za njim in zdelo se mi je, da lovimo slepe miši kot otroci. V trenutku se Je vzdignilo v ozadju kalno morje in gledalo na nas doli zasmehljivo, nato je vrglo nas z ladjo vred v zrak visoko, kakor da bi stali v ril hriha Ben Lomonda in gledali v luško dolino. Skoro opazim v daljavi zemljo, sredi kipečih valov par krvavordečih gričev. Mislil sem si, če bomo leteli tako dalje, tedaj ne ~bo dolgo in moja ladja se znajde gotovo dve do tri milje globoko na otoku sredi zelenjadnega vrta. Ravno sem razmišljal, kako bi mogli izpremeniti »Arkib{il-du« smer, ki jo je vedno zasledoval, saj sem vendar na njem ostarel, ko je z vso gigantsko silo priletel na nekako skalovje In se v trenutku potopil.
Jaz edini sem se rešil. In če me vprašate, kako se je to zgodilo, tedaj vam moram priznati, da niti sani ne vem. Čutil sem, kako me mečejo valovi; .vrgli so me
Iz Prage.
26. junija, cen premoga. Ali sedaj je treba od-
ločno nastopiti proti lastnikom pre-mogovnikav, drugače bo kriva za situacijo. ki nastane. Investicije pre-mogarskih družb so že davno amortizirane in dobro obrestovane po dobičkih, ki so jih oziroma Jih prejemljejo.
Socializaciji premogovnikov ni
več ovir, in to socijalizaciji brez odškodnine. Vlada ne more prisiliti lastnike premogovnikov, da zvišajo plače delavcem, ne da bi zvišali
premog — zaradi tega mora vlada napraviti odločilni korak in razlastiti premogovnike. Upravo naj da v; roke rudniškim uslužbencem ter svojim pooblaščencem."
Položaj je tak, da je delavstvo kladenskega revirja odločeno nai najenergičnejše korake v namenu, da se izvrši socijalizacija vseh premogovnikov.
Premogarji severozapadne češke so te dni pri razsodišču v Mostu razpravljali o zvišanju plač. Zahtevajo: za delavce v akordu 40 odst., za delavce na dan 50 odst. Lastniki premogovnikov so izjavili, da soglašajo s povišanjem mezd, ako se dovoli povišati cene premoga. Premogarji oziroma njih zastopniki pa i7iavljajo, da hočejo povišanje mčzd, ne da bi se cene premogu povišale, ker so si svesti, da Je za ostalo industrijo zelo nevarno, ako bodo cene premoga vedno rasle.
Razsodišče se ni moglo odločitf, zato so zastopniki rudarskih organizacij in sicer poslanik Brožik za zvezo rudarjev, opsl. Pohl za Union der Bergarbeiter in posl. Drax za »Združenje" intervenirali te dni Vi Pragi pri ministru za Javna dela, oklenilo se je, da se začno na novo vsa pogajanja. Zastopniki rudarjev, so dalje zahtevali, da se davek na premog porabi v svrho draginjske doklade za uenzioniste, vdove in sirote. Minister je obljubil, da se bo za to z vso močjo potegoval.
Kako se razvije to velezanimivo in važno gibanje, bom še poročal.
Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce.
Zagorje ob S., 29. Junija 1920.
V	»Rdečem praporu« St 9. se Je oglasil tudi gospod »oberkomunlst« Dragotin Železnik iz Kreke v Bosni, ki zagovarja potrebo ujedinjenja s tem, da laže in sumniči mene in sodruga Krušiča Iz Trbovlj ter Va-lenčaka iz VelenJ, da nismo bili pravilno voljeni kot delegati na kongres rudarjev v Slavonski Brod in da smo preprečili ujedi-njenje. Možakar gre s svojo lažjo celo tako daleč, da trdi, da se ujedinjenje more iz* vesti samo preko mene, ker sem mu tali nasprotnik. Zaraditega smatram, da je potrebno naprej, da pokažem javnosti, kdo je ta možakar in kaj smejo pričakovati rudarji od njega, potem pa. kakšni ljudje se zbirajo okrog komunističnega glasila »Rdečega prapora« in kakšne poštenjake imajo komunisti sploh za svoje voditelje.
Kdor pozna te ljudi vsaj nekoliko let, ve, da so komunistični voditelji v Sloveniji deloma duševno Jako slabotni, deloma Jih pa vsaka najmanjša teoretična socijalna ali revolucijonarna razprava vrže iz duševnega ravnotežja. Drugi del pa ima tako r.le-gleno zgodovino, da bi res smeli molčati. Med temi je tudi gospodin Dragotin Železnik v Kreki, ki ima prav temno preteklost.
kvišku, težak pljusk me Je potopil še globlje v morje, takoj nato pa sem bil že zopet
v višjih sferah in tokrat sem padel na suho zemljo med pesek in štorovje, padec na glavo pa me Je takoj onesvestil.
Ko sem se zavedel, je bilo jutro in vihra se je že prepodila. Ležal sem do polovice v produ lepega belega peska, zakaj val, ki me je bil treščil na zemljo, me Je zanesel zopet mali košček za se”boj. Moja bližnja okolica je bila kot smetišče — drevesa razbita na treske, mrtve ribe, ptiči In druga golazen, kakor tudi par desk, ki sem j!h spoznal kot žalostne ostanke krasnega »Ai-kibalda«. Na čelu sem otipal veliko bulo, drugače sem ostal ccl In pri zdravi pamet!, čeprav sem imel prazen želodec in upadlo srce. Poznal sem dobro otoke, na enem (z. med katerih sem leZal. Ali so bile kamenl-te puščave brez vsakega rastlinstva in vode ali pa so bili obljudeni z najbolj krvilač-nimi kanibali celega otočja. Računil sem, da sem se vsedel med dva stola, da ali ne bom našel nobene jedi, ali pa bom sam kot pečenka sneden.
Vstal sem, zahvalil Gospoda in stopil v gozd. Čudno barvani ptiči so se podili po njem in pošteno sem se trudil, da sem pre-lezal podrta debla. Za malo časa sem priše'. na tratico, kjer mi Je bistra studenčnica pogasila velikansko žejo, To mi ie pomagalo ,
Ta novo pečeni komunist, je bil med vojno četovodja CrnovoJniSkega oddelka v Trbovljah. Posebno vpliven možakar Je bil za komandanta črnovojniške kompanlje, gospoda nadporočnika Reisnerja. Opravljal Je namreč posel staroavstrijskega militarU stičnega rablja. Železnik je bil pravi hlapec aristokratskih in vojaških zatiralcev delavstva in zvesti oproda zatiralcev, posebno proti delavcem slovenske narodnosti. Takoj po zaprisegi rudarjev ob početku vojne, se ni smel noben rudar več ganiti *iz~revirjev ali dobiti dopust brez dovoljenja vojaških oblasti in če bi tudi lakote poginil. Ako je rudar ostal le en dan iz službe, ga je Že dobil v roke vojaški rabelj in sedanji komunist, Dragotin Železnik kot c. kr. Zugs« fiihrer, kakor se Je namreč sam naziva?, ter ga odpeljal na ciglarno, kakor se Je /vala vojaška jetnišnlca v Trbovljah ter ga privezal in obkladal z raznimi psovkami, Nič novega ni bilo, če je zmerjal trboveljske, zagorske in hrastniške rudarje s slovenskimi rudarskimi barabami; povrhu pa še prive* zanemu rudarju prav po vojaško pljunil V. lice ter zažgal cigaro In smehljaje vpraševal privezanega rudarja, če se mu bo še ljubilo drugič izostati od dela; če te dobim'
'	ima	H
na noge in začel sem ugibati, da otok, n« kterega me Je zanesla usoda, ni baš preslab; začel sem iskati sled po kokosovifi orehih, a medtem zaslišim žvižganje, kakor navadno žvižgajo naše sirene. To je bil nekak signal, zakaj v naslednjem trenotku ine je obstopilo najmanj tucat divjakov, ki so mi zvezali roke in noge in me hlastno odna < šali skozi gozd.
. Ne pozabim tako hitro grde poti. Niti
o	svojem kritičnem položaju nisem mogel razmišljati. Ko smo že tako tri ure hodili, smo sc ustavili in spoznal sem, da smo prišli v nekako mesto. Ulice niso bile sicer bogvekako v redu, hiše zidane z blatom In slamo, toda v sredi selišča se Je dvigalo nekaj cerkvi podobnega,kar je ličilo najbolja stari kuli. Nedaleč od mene je stal mož, trobil na nekak rog, okrog mene pa je naraščala množica ljudstva. Nisem se dosti brigal za zijala okrog mene, zakaj vso svojo pozornost sem posvetil krču, ki mi je lo* mil levo nogo. Zaprli so me v Jedilo Izmed lesenih kolib in z znamenji so mi skušali dopovedati, da bom v njej stanoval. Prinesli so mi vode, da bi se umil, kakor tudi spoštovanja vredno kosilo, obstoječe iz piščanca in neke zelenjave, podobne špinači. Potem so mc pustili pil miru, legel sem lil spal brez prestanka nekako 12 ur.
.(Dalje.)
Stran 2.
NAPREJ.
Ste v. 149.
Še cnkraf v svole roke, le privežem Še Bolj. | ‘Mnogim pa ie dajal tudi druge kazni in j zmerjal rudarje ter jim dajal zaničljive priimke.
Ravnal je z rudarji tako nesramno, da je bilo to celo komandantu preveč, ki ga je pozneje premestil v Hrastnik, kjer pa se je obnašal ravnotako vzorno kot v Trbovljah In ob času preobrata izginil črez noč z ostalimi nemčurskimi zatiralci, ker drugače bi bil dobil najbrže že takrat za svoje rabeljsko delo od rudarjev primerno plačilo. Te dobre lastnosti, ki jih je prodajal ta ljubeznivi komunist v Trbovljah in Hrastniku, Je okusil marsikateri rudar iz Trbovelj, Zagorja ta Hrastnika. Sedaj pa vab! rudarje iz teh revirjev na ujedinjnje t njim. Gospodje komunisti, če bi vi vedeli, kako le Dragotin 2eleznik slaba firma za ujedinjenje, bi gotovo rajši molčali.
Prepričan sem, če gospod Železnik, namesto da pisari iažnjlva pisma svojemu kolegu Valentinu Mlakarju II v Zagorje, pride povabit rudarje osebno, da ne bo dosegel samo ujedinjenje, ampak dobi tudi plačilo, za svoje delo med vojno, ki ga Je pošteno zaslužil, tako mi je rekel neki rudar. Naj le pride, pravi, ta hlapec staroavstrijskih zatiralcev k nam! Zlomil bi bič na njegovem hrbtu, da bi mu poplačal, ker me ie, ko sem ostal dva dni iz službe, da sem sl nabavil živil na kmetih, nadporočnik Reisner kaznoval s štiridnevnim zaporom in enkratnim privezanjem ter je kazen izvršil gospod Železnik s tem, da me je privezal, pretepel, obkladal z raznimi psovkami, ravnal tako slabo z mano, da sem pozneje obolel. Napisal sem samo dejstvo. Možje, ki so se tako obnašali, mislim, to bo sedaj vsakomur Jasno, so slabi ljudje, čeprav se zbirajo okolo Rdečega prapora«
Iti igrajo vodilno vloga Da ]e gospod Mlakar v Zagorju v pismeni zvezi ž njim, le razumljivo, kjer pregovor pravi, »Gliha vkup štrlha«. Vsaj se Je tudi Mlakar med časom vojne napram delavcem v Bosni in Herce-govini tako lepo obnašal, da Je moral ob preobratu Izginiti iz Bosne ter je pribežal v Zagorje kakor je zbežal Železnik iz Hrastnika v Kreko. Res lepa družba, ali revež bo, kdor pride tem ljudem v pest.
M. Cobal.
Politični pregled.
H- Kako delafo za koroški plebiscit v Avstriji. Razentega, da izdajajo velikansko število raznih letakov in časopisov, so sklenile podjetniške organizacije, da daio vsem na Koroško pristojnim delavcem in nastavljencem, ki se nahajajo v Avstriji, plačan dopust, da gredo, ko bo glasovanje, domov in tam oddajo svoj glas. Ta dopust se ne bo všteval v zak. dopust, ki ga imajo v Avstriji že nastavljenci in delavci, marveč ohranijo ti pravico še do zakonitega dopusta. Tako je v Avstriji ; tam imajo dopust, ga dobe poleg tega še za plebiscitno glasovanje, pri nas Da podjetniki niti dogovorjenega dopusta ne dajo (tiskar-natji). Pred zakonom nas pa bog obvaruj, zakaj potem bi vse vrag vzel. In mi delamo za plebiscit tako kakor znamo, mi ponosni Jugoslovani!
■+• Komunisti se ne bodt) udeležil? cbčlnskih volHev v Osijeku, ker jim
>:ladnl zastopnik ni odobril njihove kandidatne 1?-»fe, katera je imela popolnoma ista im^iia kakor prvotna. Padi to odredbe vidnega zastopnika so komunisti proglasili bojkot občinskih yolitev.
+ Italijanski socijaffct Treves o Albaniji. »I Pesto del Karlino« j'j pred kratkim obiavil pismo pisatelja in narodnesta poslanca, s. Klaudija Trevesa. ki nasprotuje italijanski polžki v Albaniji in konstatira velik polom italijanske politike na Balkanu. ‘.Albanija se ie - pravi Treves —
Leon Trocki:
Boljševiška revolucija.
(Dalje.)
Neizogibni boj za vladno oblast.
Petrograjski sovjet pa ni molčal. Zahteval je takojšnjo predajo vse centralne ta lokalne oblasti v roke sovjetov in zemlje v roke kmetov; zahteval je kontrolo produkcije po delavcih in takojšnjo uvedbo mirovnih pogajanj. Dokler smo bili opozlci’o-naiua stranka, je bila naša parola »vso oblast sovjetom«, — naSa propagandna parola. Kakor hitro pa smo imeli v vseh glavnih sovjetih večino, nam u ta parola nalagala dolžnost, izvojevati sl direktno vso oblast.
Položaj na deželi je bil silno zapleten! zmešnjava je bila velika. Revolucija le kmetom obljubila zemljo, obenem pa so vodilne stranke zahtevale, da se kmetje ne dotaknejo zemlje, dokler se konstituanta ne sestane. Sprva je kmet potrpežljivo čakal; ko pa Je začel Izgubljati potrpežljivost, Je koalicijsko ministrstvo začelo nastopati s prisilnimi sredstvi. S konstituantnim zborovanjem se je med tem vedno bolj odlašalo Buržoazija je pritiskala na to, <Ia naj bi se konstituanta sestala šele &o mirovnem skle-s
•’prla zoper Italijo in prisilila naš * protektorat* na bedno obrambo Vali ne. NadalieMiKO^avlia Treves, da sc Albanci v veliki večini muslimani in da se mora nj;hov upor prištevati k srlošnemu mohamedanskemu sobarju Kritizira italijansko zunanjo polt’
,;i:o. ki ie enaka opici brez glave. Sedaj smo dobri prijatelji in pa.sovražniki enega in istega naroda. Medtem ko smo v začetku vojne bili v najprisrčnejših odnošajih s Srbi, smo tajno sklenili londonski pakt. s katerim smo raz lelili Albanijo na tri dele. Srbe smo razglasili za največje prijatelje, a sedaj jih prištevamo Tč naihujlim sovražnikom. Doveli ie že našega imperijalizma in nevarne iere. Ne potrebiijemo še več sovraž-rikov na Jairanu, k j iih itnamo tam že itak dovelj. a med tolikimi sovražniki smo si sami najhujši, ker ne vemo, kaj delamo z na?im imperija-Kzmorn in n? razumemo, napraviti iu šega programa na Balkanu in na V'zhodit. Na koncu Treves predlaga •ederativno politiko na Balkanu, ka-tQri bi morala Italija pomagati. Balonska federaeila bi bila najpovolj* neiša i za balkanske narode i za Italija, lcakor so na primer Zedinjene države Ameriške, kjer vse posamez-r.e države žive s svojim življenjem, a vse vezane z- zunanin politiko, ki se vodi v Washmgr.onu. Balkanski Wit-shington bi naj bil v tem slučaju Ca-r‘grad.
Bojkot proti Madžarski. Dne
26. t. m. so se sestali na Dunaju člani mednarodne strokovne zveze Fimmen, Hueber, Iiadelec, Brodec-ky in Schaffer radi bojkota proti Madžarski. Tajnik Fimmen je povedal, da je mednarodna strok, zveza že 10. marca In potem ponovno intervenirala pri madžarski vladi radi ukinjenja belega terorja, da pa je madžarska vlada kratkomalo molčala k vsemu temu. Na zborovanju se je sklenilo nastopati enotno glede poostritve ali ukinjenja bojkota. Na Dunaj je prišel tudi odposlanec madžarske vlade, dr. Gratz, pogajat se glede odprave bojkota. Pogajanja vodi s. dr. Renner. Gori imenovani člani strokovne zveze zastopajo strokovno organizirano delavstvo teh-le držav: Belgije, Avstrije. Nemčije, Čehoslovaške, Poljske, Jugoslavije in Romunije.
4- Italijani izgubljajo ila tudi v Tripolifaniji. Ista usoda, ki so je deležni Italijani v Albaniji, preganja njih imperijalizem tudi v Tripolita-niji. Položaj se za Italijane slabša ln Italijani se drže le še na nekaterih točkah na morskem obrežju in v mestu Tripolis. Domačini so prepodili italijanske posadke že iz vseh krajev notranje dežele, oboroženi Ara-pi so ujeli že cele posadke italijanskih čet (posadka Sirte in Homs) in neprestano napadajo italijanske naselbine in jih zažigajo. Provinco Garijon so Italijani že popolnoma izpraznili Poglavar domačinov, Ko-bar, je proglasil deželo za neodvisno. Italijan, čete v Tripolisu zahtevajo nemudoma ojačen], da začno lahko z ofenzivo, Italijanski socija-listi pa se protivijo vsaki novi vojni, naj si bo v Tripolisu ali v Albaniji, in odločno delujejo proti domačemu imperijaližmu z agitacijo med ljudstvom in vojaštvom, pozivajoč g#, da ne prime več orožja v roke!
+ Fehrenbachov nastopni govor. Nemški državni kancelar Feh-renbach je 28. t. m. govoril v parlamentu svoj nastopni govor.' Po zdravljal je popolni edinstveni vladni program vseh strank, predvsem glede zunanje politike. Bremena Nemčije so velikanska, toda pre-
vzeti bo treba vse obveznosti, 3a se določbe mirovne pogodbe izpolnijo. Nemčija bo morala najprej znižati armadno moč na 100.000 mož. Dosedanja vlada je stvar vzela za nenai-tančno in je vlada sedaj v velikih’ stiskah, ker bo morala to ogromno delo na inah izvršiti vsled nepopustljivega pritiska ententa. OdpravHt bo vse nezaupanje, ki ga goje sosedje napram Nemčiji in pričeti s politiko sprijaznjenja. Deželo bo treba dvigniti z mirnim, neumornim delom na podlagi republikanske državne oblike. Borili pa se bomo, pravi Fehrenbach, proti vsakem« poskusu ustanoviti razredno oblast enega samega razreda. (Pri tej priliki bi bilo pripomniti, da se Nemci zelo boje slabih posledic znižanja armade na samo 100.000 mož, ki naj se izvrši do 10. julija. Državno-brambni minister Gezler je prosil entento, da dovoli 200.000 mož bro-ječo armado, ki bo komaj vzdrževala red in mir. »Rote Fahne“ računa z meščansko vojno, če bo armada štela samo 100.000 mož.)
-f- Boj Turkov. Ententa je turško carstvo skoroda popolnoma uničila in si deželo medsebojno razdelila. Zapadnoevropski kapitalizem je Turčijo tesno pritisnil k tlom, tako da je danes docela obnemogla. Na konferenci zaveznikov v Boulogne sur Ler se je obravnavalo turško vprašanje in sklenilo, da zavezniki na turški mirovni pogodbi ničesar ne izpremene. Turški protipredlogi, ki jih je turška vlada predložila, bodo brezuspešni. Carigrad ostane samo se formalno prestolno mesto Turčije; okupiran je od zaveznikov, sicer pa bo v njem samo Še 700 vojakov sultanove garde. Turčija je v Evropi s tem dejansko že prenehala biti in Turki se bodo najbrže začeli seliti nazaj v Malo Azijo, ki ostane formalno še vsa pod turško suvere-niteto, dejansko pa ostane v turški oblasti samo severna polovica dežele v največji širini 250 km in s samo 2 in pol milijona prebivalci. Pokrajino okoli mesta Smirne dobi Grška, pol pokrajine Edin, okolica Koliak in večji del Andore pa pride pod mandat Italije. Sirijo, Cilicijo, Taurus in Aman okupiraio Francozi. Kurdistan pa dobi avtonomijo. Razume se, da se bodo vsi ti „man-dati“ sčasoma izpremenili v kolonije. Turčija se takemu nasilnemu miru protlvi z vsemi silami in turški nacijonalisti so se uprli z orožjem v roki pod vodstvom Mustafe Kemal-paše, ki je doslej imel s svojimi vojaškimi operacijami že toliko uspeha, da se je v pravem pomeni? besede začela .vojna med njimi, Grki, Angleži in Francozi. Vojno proti turškim nacijonalistom je začel na svojo odgovornost Venizelos, ki Je poslal v Malo Azijo devet grških divizij, ki so baje turško armado že znatno potisnile nazaj. Turška vlada je sicer voljna sprejeti diktirani Ji mir, prizna nadzorstvo zaveznikov v morskih ožinah, zahteva pa v tozadevni komisiji svoje zastopstvo, prizna novo nastale države, neodvisnost Armenije, hoče pa odškodnino za pokrajine, ki Jih izgubi vsled mirovne pogodbe, ter odklanja odstop Smirne in Tracije Grkom, čeprav Venizelos pravi, da živi tu 500 tisoč Grkov, 200.000 Turkov in okoli 100.000 mešanih narodnosti. Ker so vsled pritiska turških naci-jonalističnih čet ogrožene Dardanele, so Angleži poslali tja in v Črno morje svoje vojno brodovje z otoka Malte, in v Carigradu in okolici so posadko povečali na 40.000 mož. V Egiptu Imajo Angleži 30.000 vojakov. v Palestini 23.000, v Mezopo-
tamiji pa 70.000, Angleške čete so po londonskih poročilih zadnje dni potolkle turške nacionalistične čet® pri Bagšiku, kjer je baje obležalo 2000 mrtvih Turkov. V Bagdadu so bili upori domačega prebivalstva od Angležev krvavo udušeni. V maloazijski pokrajini Ismid so angleške in francoske čete razorožile vse prebivalstvo. Kakor razvidno, hočejo ententnl imperijalisti Turčijo popolnoma uničiti. Predvsem si je Venizelos, predstavitelj grškega imperijalizma, izposloval na konferenci v Hythe, da sme po zmag! nad Turki samolastno narekovati Turčiji mir, na kar je ententa tudi pristala in od tega se grški imperijalisti obetajo obilnih sadov. — Tak „mir“ med narodi torej znajo vstvarjatl kapitalisti!
+ Zmaga sinfajnovcev na Irskem. Vsak dan prihajajo brzojavi o številnih krvavih bojih med Irci in Angleži. Gibanje za samostojnost Irske, njeno odcepitev od Anglije, vodijo revolucionarni sinfajnovci, ne boječ se ognja in krvi. Sinfajnovci so v resnici na Irskem absolutno najmočnejša stranka, kar so pokazale tudi volitve poslancev v okrožne svete. Sinfajnovci so dobili okoli 87 odst. vseh glasov in celo v Ul-steru, kjer je naseljenih mnogo Angležev, so dobili 55 odst. glasov. Pride čas, ko bodo vsi narodi dosegli svojo svobodo in se rešili za ves svet že toliko nesrečnega imperijalizma, zatiranja naroda po narodu.
+. Strokovne zveze v Belgifi 1. 1919. Belgijske strokovne zveze, zastopane v »Strokovni Internacijo-nali“, so imele koncem leta 1919 613.000 članov napram 126.714 članom v 1. 1914. Najmočnejše organizacije so: rudarska 117.000 članov (leta 1914 19.546), kovinarska 100 tisoč (26.606) in 11 zvez (med njimi:	tekstilni delavci 50.000, pro-
metni 40.000) z 10.000 do 85.000 člani. Ostale zveze imajo manj kot 10 tisoč članov (krojači 9000, hotelski uslužbenci 6000 članov itd.). Letos se je število za mnogo zvišalo.
+ Za angleškega poslanika v Berlinu je imenovan lord Dabernon.
Dnevne vesti.
Ureditev uradniških plač. Izgotovljen j« zakonski osnutek o državnih uradnikih, da se jim zenači uradniška plača v vsej kraljevini. Glavne odredbe tega zakonskega načrta so: Vsi civilni državni uslužbenci, razen ministrov, se delijo: 1. na uradnike, 2. na poduradnlke, 3. na sluge. Uradniki se delijo po plačah v enajst razredov: I. razred Ima 24.000 dinarjev letne plače In 4800 dinarjev redne stanarine, II. razred Ima 22.000 dinarjev letne plače In 4200 dinarjev redne stanarine, III. razred Ima 20 tisoč dinarjev letne plače In 3600 dinarjev redne stanarine, VI. razred Ima višja stopnja 18.000, nižja 16.000 dinarjev letne plače in obe stopnji pa 3000 dinarjev redne stanarine, V. razred višja stopnja 14.000, nižja 12.000 letne plače, stanarine obe stopnji 2700 dinarjev, VI. razred višja stopnja 11.000, srednja 10.000, nižja 9000, stanarina 2400 dinarjev, VII. razred višja stopnja 8400, srednja 7800, nižja 7200, stanarina 2100 dinarjev, VIII. razred višja stopnja 6500, srednja 6000, nižja 5500, stanarina 1800 dinarjev, IX. razred višja stopnja 5100, srednja 4700, nižja 4300, stanarina 1500 dinarjev, X. razred višja stopnja 3900, srednja 3600, nižja 3300, stanarina 1200, srednja 3600, nižja 3300, stanarina 1200 dinarjev, XI. razred višja stopnja 3000, srednja 2700, nižja 2400, stanarina 960 dinarjev. Za pod-uradnike so predvidene plače ln stanarina; 9. stopnja 3600 dinarjev, 8. stopnja 3400 dinarjev, 7. stopnja 3200 dinarjev, 6. stopnja 3000 dinarjev, 5. stopnja 2800 dinarjev, 4. stopnja 2600 dinarjev, 3. stopnja 2400 dlnar-
lin ——MB—
pu. Kmetlške mase so postale čimdalje bol] nestrpne. To, kar smo napovedovali 2e prav spočetka revolucije, se je začelo sedal uresničevati: kmetje »o *• polastili zemlje
na svojo pest. Vlada je represalije pomnoži* la in povečala, revolucijonarnl podeželski odbori so bili drug za drugim aretirani. V nekaterih okrajih J« Kerenski proglasil vojno stanje. Iz vasi se J« vsipalo deputaclj v petrozrajski sovjet. Tožile so, da se aretirajo kmetje, če predado programu petre-grajskega sovjeta primerno zemljo veleposestnikov v roke kmettšklh odborov. Kmetje so pričakovali naše zaščite. Ml smo Jim odgovorili, da jih moremo ščititi le, če bi imeli vladno oblast v svojih rokah. Iz tega se Je rodil sklep, da se morajo sovjeti, če se že nočejo Izpremenltl v navadne govorilnice, polastiti se vse vladne oblasti.
Nesmiselno Je, boriti se za oblast sovjetov enega ln pol ali dva meseca pred sestankom konstituante, — tako so nam re-kall naSl sosedje z desne. Toda ml nikakor nismo bili okuženi s tem fetlšlzmom napram konstltuanti. Predvsem vendar nismo imeli nobenih garancij za to, da bo v resnici sklicana. Razkroj armade, dezertacije v masah, kalamltete s prehrano, agrarne revolte, vse to je vstvarilo položaj, ki Je bil za volitve v konstituanto 1wav neugoden. In eventuelna predaja Petrograda Nem-
cem pa Je sploh pretila odstraniti vprašanj« volitev z dnevnega reda. In potem — če bi se tudi konstituanta sestala pod vodstvo« starih strank, po starih listah, bi bila *• skrivno pribežališče in zdravilno sredstvo za moč koalicije. NiU socialistični revoluci-Jonarjl, niti menjševiki niso bili zmožni, brez buržoazlie, prevzeti vlade v svoje roke. Samo revolucijonarnl razred Je bil poklican v to, da poruši zli krog, v katerem se je revolucija gibala in porazgubljala. Eno je bilo pribito: treba Je bilo iztrgati oblast iz rok onim elementom, ki so direktno služili buržoazljl ln vporabljall državni aparat kot obstrukcijonamo sredstvo zo« per revolucijoname zahteve ljudstva.
Boj za kongres sovjetov.
Vladna oblast sovjetovl — ja zahtevala naša stranka.
V	minuli perijodi je pomenilo to — povedano v besedah naše stranke — oblast socialističnih revolucionarjev ln rae^ievl-kov, v nasprotju s koalicijo z liberalno bur-žoazljo. Sedaj pa, v oktobru 191T, Je pomenila ta Ista parola predajo vse oblasti ♦ reke revolucionarnega proletarijata, kateremu je tačas uačeljevala stranka boijševl-kov. Slo Je torej za diktaturo delavskega razreda, ki je vodil, ali pravilnejše rečeno, ki je mogel voditi s seboj mnoge milijon^
MIWW—ililim Ul"  ....i
broječe mase najubožnejšega kmetlštva. V tem Je obstojal historičen smisel oktobrske vstale.
Vse |e usmerila stranka na to pot. Ze od prvih dni revolucije smo pridlgovall, da je neizogibno potrebno, da dobe sovjeti vladno oblast. Po težkem notranjem boja je večina sovjetov to zahtevo sprejela kot svojo lastno ln s« postavila na naše stališče. Pripravljali smo drugi vseruski kongres sovjetov, na katerem smo upali, da popolnoma zmaga naša stranka. Centralni ekse-kutivni odbor pod vodstvom Dana (previdni Cajdse Je pravočasno odpotoval na Kavkaz) je z vsemi sredstvi delal zoper sklicanje kongresa sovjetov. Po mnogih prizadevanjih smo končno dosegli, oprti na sovjetsko Irakcijo demokratične konference, da se Je določil termin za sklicanje kongresa: bU Je to dan 25. oktobra. Ta datum Je postal za zgodovino Rusijo največje važnosti. Kot predhodno pa smo sklicali ▼ Petrograd še kongres sovjetov severnega dela države vštevšl vzhodno-morsko m orna* rico In Moskvo. Na tem kongresu smo Imeli stabilno večino. Zaslguralt smo sl nekako kritje na desno v obliki frakcije levičarskih socialističnih revolucionarjev In s tem or-ganlzatorlčno položili prvi temeljni kamen za oktobrsko vstajo.	(Dalje	prih.)
) Jev 2. stopnja 2200 1, stopnja 2000 dinarjev«
i	redna stanarina za vse stopnje znaša 800 dinarjev na leto. Podnradniki, posebnof' strokovnih kategorij morejo dobiti te pla* če povišane za 50 odstotkov. Za sluge so! predvidene te plače in stanarina: 9. stop-f nja 3000, 8. stopnja 2850, 7. stopnja 2700, & stopnja 2500, 5. stopnja 2400, 4. stopnja: 2250, 3. stopnja 2100, 2. stopnja 1950, f. stopnja 1800 dinarjev, stanarina pa znaša; za vse stopnje po 700 dinarjev.
Interesi naših državljanov V. Nemčiji, Oddelek za izvršitev med-i narodnih pogodb v Beogradu je po-> daljšal z odlokom št. 912 z dne 15* junija 1920. svoječasno že do 20« maja podaljšani rok za prijave pogodb, katere so sklenili naši držav* ljani z nemškimi pred 5. februarjem 1919., do 30. junija 1920. In te-resiranci, ki jim je na tem, da sa njihove pogodbe izvrše, naj ne‘* mudoma prijavijo zgoraj imenovanemu oddelku. Prijave po 30. t. n* se ne bodejo vpoštevale. Komisi}*! za izvršitev mirovnih pogodb.
Glasbena Matica. Pevce ln pevke Glas* bene Matice nujno prosi odbor, da prldejtf danes v petek, 2.V1I, zvečer ob 8. url k važnemu posvetovanju zaradi Izleta na Kora« 8ko v Glasbeno Matico.	k
Generalni koiuulat v Solunu j a v.* Ha. da se po informacijah i pristojne* Ra mesta, posmrtni ostanki padlih iti umrlih vojakov, ki so pokopani na trških tleh. ne morejo prenesti, do* iver ne minejo tri leta od pogreba. Prošnje se morajo pošiljati general-« nemu guvernerja preko generalnega! konzulata v Solunu.
Nesreča na Kamr iškem sedla. Pne 28. t. m se je na Kamniškem sedlu smrtno ponesreči; turist-medi* cinec Valter Košek iz Celja in umrl pri prenosu pri slapu Savina pod Rinko.
Zavod za slepce je prejel za sle* po deco znesek K 100.— po neki neimenovani osebi. Hvala I — Posne: malte!
Brzojavni promet z Avstrijo. 0<J t 1. julija dalje znaša pristojbina za na-vadne brzojavke iz Avstrije v kri« /<evino SHS 1 K za besedo, v časni’ karskih brzojavkah pa 50 vinarjev. Najmanjša pristojbina znaša 10 kron«
Novice.
— Jagičeva knjižnica prodana. Vlada: ic odkupila knjižnico dr. Vatroslava Jagl-Ca, bivšega vseučlliškega profesorja in zna« nega slavista. Knjižnica bo izročena slovanskemu seminarju belgrajskega vseučilišča.
— Belgrajske dragocenosti. Avstrijci so pri svojem odhodu iz Belgrada odnesli razne dragocenosti. Največ Je pri tem trpel etnografski muzej, ker so veliko predmetov odnesli v Budimpešto, kjer je bila svoječasno prirejena velika etnografska razstava. Pred kratkim časom so vrnili mnogo zanimivih stvari, akoravno je za Belo Kuna mnogo predmetov propadlo. Izmed vrnjenih predmetov je precej zanimivih iz bronaste dobe. Pripravlja se vse potrebno, da se bodo vsi izgubljeni predmeti vrnili na svoje mesto.
— Toča je uničila zadnje dni poljska« pridelke v velikem delu Slovenskih gorlJ ln Dravskega polja. V soboto, 26. junija popoldne je divjalo silno neurje čez Sv. Jurij ob Pesnici, Svečino, Gornjo in Spodnjo Sv. Kungoto, del St. lija, Jarenine, Št. Jakoba* Lelteršberga do žel. predora, Sv. Marjeto, Št. Peter, Sv. Barbaro, Sv. Rupert, Vur-berg, Šmartln in še dalje proti Ptuju. V nedeljo, 27. junija popoldne okoli 3. ure pa W še strašnejše udarila toča v krajih: Slivnica, Cirkovce, št Janž, Št. Lovrenc ta H*!* din. Uničeno Je sadje, vinogradi,^ pridelki, celo krompir ln sen® J* *
porabno^^ r0,kl ubežniki. Poročali smo že, da so ruski ubežniki zelo podjetni kapitalisti. Imajo že svojo banko, rusko tr« ' govsko brodovje, zavzemajo se za gradnjo nekaterih novo projektiranih prog na jugtf naše države, snujejo svojo gimnazijo, se vrivajo v državne službe Itd. Razpolagaj** s silnim kapitalom. V Bečkereku so osnovali te dni veliko poletno kavarno popolnoma po ruskem vzorcu; nastavljeni bodd v nlej samo Rusi.
— Reorganizacija čehoslovaške armade. Čehoslovaška armada bo štela 48 pešpolkov, 48 artiljerlskah polkov, 10 kavale-rtjskih polkov, večje število obmejnih bataljonov, 4 gorske polke na Slovaškem tet lastno podonavsko vojno brodovje. Ker s< šteje vsako vojno leto kot za tri služben* leta, se dogajajo slučaji, da so v armadi pol« kovnlkl, ki so komaj dovršili 23. leto, M generali, ki so komaj dovršili 28. leto svoj« starosti.
— Samomor princese. V francoskeB* kopališču Lapalage se Je zastrupila 171etn« Italijanska princesa Francesca RospisH0*** lz rodu papeža Klementa X. Mati H ie rekla zakonsko vez z avlatikom Alegre ^ bivšim brivskim pomočnikom. Alegrettl
je ustrelil, mlada princesa pa se le »a*0 struplla.	Izvr„
— Ljubavnl trasedlja. V Splitu..,,,ezen-šil brivec Bubič samomor. Imel le_.iu. uja skQ t&7.merio z neko Marsatcto i-
sicer tudi še potem, ko )e bila ta že porojena z drugim. Ko ni bito nekoč moža Margarete doma, je posetil Eubič svojo staro ljiibezen, pri čemur pa ga je zalotil brat moža Margarete. Drugi dan je Margareta, da potlači vso stvar, rekla vrnivšemu se možu, da jo je hotel ponoči njegov brat ubiti, ker ga ni hotela v sobo. Mož je kmalu izvedel resnico in napodil ženo od hiše, Bubič pa se je iz sirarni in sramote ustrelil.
— Silna nevihta jo razsajala 27. t. m. nad Zagrebom in okolico. Utrgal se je oblak in padala je silna toča. Obilica vode je preplavila zagrebške ulice in prizemska stanovanja, ter porušila kanale. V okolici je napravila toča velikansko škodo sadju, vi* nogradom in polju. V Pušči Bistri je vod? razrušila železniški nasip in ponekod je bi-
. toCa tako velika, da je pobila mnogo Ptic, perutnine in šip. Največ so trpele okoliške občine Zabolc, Sv. Krlž-Začretje, Oču-ra> Martinišče in Gubaševo.
— Zanimiva Izjava škofa Premuža. »Riječ« piše: List »Preporod« narodno-re-* formnih hrvatslcih svečenikov prinaša poročilo o neuspehu deputacije narodnih svečenikov pri škofu dr. Premužu. Ko je vodja deputacije, Jurij Djakovič, izražal reformne zahteve narodnih svečenikov, jih je škof kratkomalc odklonil, češ, pokoriti se je treba papežu. »Sicer pa,* je -rekel, » če vam ni kaj prav, idite med Turke ali protestante, £a5 Krist ni odredil, da morajo Hrvati biti ravno rimski katoliki; če vi odstopite, ne
n.° n,iesar'> vera se širi v Ameriki ttaila' ip'sl ^e<^e reSkega vikarja Constan-
SS f "-j** » *
nja: Ni nam	,	*R>ieč« pripoml-
šie cerkve b.f ‘,da bi P0 nauk“ iitiki.«	PaPež nezmotljiv tudi v po-
v Avstrin*3^0 ,,rezooselno zavarovanje
morajo v*svita* Zak°“ določa’ da delavcev a ! za%arovanja brezposelnih
Pfispevkp °	“ *• dalie plačevati
S In h /° en° tret5ino	Podjet-
ona nm rzav.a> ®rezPoselnost je trovrstna: tem stav^ !h ta nsdnižkiil delavcev, po-lavcev * nS ’ obrtnih in gostilniških de-rjl . .” er slednjič vseh ostalih katego-
eiavstva. Tem trem vrstam brezposel-osti primerno je določena višina prlspev-kov- — Pri nas smo pa res še daleč v ta-“ih važnih stvareh t
— Zločini vojnih sodnikov. Francoski Pisatelj Henri Barbusse piše v »Populalre«, da je revizija vojnih smrtnih obsodb na Francoskm dognala do začetka junija L J 2700 slučajev, kjer se sodba razveljavi Razveljavljati sodbe sedaj, ko onih 2700 oseb že davno ni več živih, kaka ironija! Stvar kaže vso ogabno zločinstvo buržo-
nedolžnimi proletarci-vojak. lu
11	če ie bilo že na Francoskem tako, kaj
e v Avstriji in drugod! j. ~~ Najstarejša voiiika v Nemčiji je bila
leto stara vdova Briismemannova is B>elsfelda.
Kaj je pravica! Fabrikant »eksploziven snovi na Francoskem v času vojne, nevenot, je utajil pri navedbi svojega nietja oblastem 150 milijonov irankov. Da
se rešil iz zagate in pred kaznijo, je ta-k°i ustanovil s 26 milijoni" dnevnik »Le °uveau Temps«, ki izhaja štirikrat na dan. Sodelujejo pri listu za mastne plače r.aj-°ljši francoski književniki in politiki, seseda da zastopa list najtežji in najogabnejši ^Pitalizem, propagira svobodno trgovino 'j1 financijsko demokracijo, se bori proti avku na vojne dobičke in proti delavstvu, *ar ie merodajne kroge tako zadovoljilo ta se zadovoljuje, da sl je Thevenot sedaj popolnoma siguren svojih 150 milijonov, od katerih mu ne odide niti vinar. Pravica 1
—	Indijanski rokopis Iz dobe odkritja Amerike so našli v neki nedavno v Nev
j?z Naweni rok°-
Napisal ga -estari^,’ 8™0 2el° važeB-
katan. To pleme je imelo že z« Kolumbovega odkritja Amerike svojo literaturo. Rokopis je kupil zastopnik United States Art Asocion za 105 pf. št. - Celo zbirko so bodali za 3 in pol milj. pl št Stara egip.
neje ^ "a platno Je dose*la 50 2uy-
Gospodarstvo.
= Nlnčičeva „Središnja zadrtfga“ izvozna centrala, se za njene delničarje krasno rentira. Niti še ne ob^ stoji prav, pa je zaslužila pri 2000 vagonih izvožene koruze 133 in četrt milijonov kron ali 6.70 kron po kilogramu. Akcijski kapital te zadruge je 7 milijonov dinarjev. Dobiček torej je 470 % in vse to v par mesecih. Pndikalci si pridno polnijo svoje volitve:;e blagajne! V zadnjem času kupuje po Hrvatskem prešiče, pa ne od producentov, v katerih korist naj bi bila baje ta zadruga, nego od prekupcev, trgovcev in špekulantov. Novosadska „Sloboda“ izve, da zadruga direktne prodajne ponudbe producentov celo odklanja. Tako sedaj zadruga kupuje prešiče,
1 kg po 26 do 27 kron, prodaja pa jih na Češko po 50 K. Pri tem trpi kajpada producent, ki mora ceno prodati prekupcu, dobiček pa imajo ti prekupci-neproducenti, ki v svrho napredka producentov gotovo ne bodo obrnili svojega „zaslužka“. — Ljudstvo pri takem obratovanju in delovanju zadruge pač nima nobene korist!. Bogatijo pri tem le privatniki, trgovci, prekupd in špekulanti 1 Izvoz je treba regulirati tako, da bo v korist celokupnega naroda, ne pa posameznikov in bank.’
= Žetev, Po nekaterih krajih Bačke, Baranije in Banata se je pričela žetev pšenice že v početku minulega tedna. Pšenica je lepa. — Tudi v Dalmaciji se je že pričela žetev.
— Veliko plvarno T Belgrad« bo sezidal industrijaiec Gjuro Vajfert. Pivovarna bo baje največja na Balkanu.
= Finančno stanje Italije. Budgef, ki ga je vlada predložila italijanskemu parlamentu, kaže deficit 10 milijard. Stroški so predvideni na 10 milijard lir. Plače uradnikov 4 milili vo:iskJl 1 milijard, obresti in plačevanje dolgov f> milijard, 4 milijarde pa za žito, da se more kruh prodajati po nižjih cenah.
— Gradnja železnic v Rušili Gradnja železnice Petrograd- Nov-gorod-Arel se je že pričela.
„ Kultura.
začne v Bel Da^0^a“• V najkrajšem čas«
sodruga VjtJf^11 Shajati pod uredništvom
ljudstvo >r,m'ra Korača polmesečnik ** ravo	.	m.
za
Na to revijo
k° začel izha'^«113 biblioteka«. V Karlovca r,lodičnI 13 P0(* fcornjlin naslovom pe-°elibatu in h01)18’ razpravljal n. pr. o Peške hiera	Čistosti,	začetku	pa-
Itd. Cena ,	'!e’	0	samostanskem	življenju
^ Rogina ' ^	5 NaroCa s® Pr* tiskarni
*Siobodet’ 5ar,ovac> ali P« upravništvo ^^Popušta b’ 11103 ^ Knjigarne
stranke.
yse sodruKe zaup-vržjj ££»*** sestanek, ki se bo ob 2n v tore^ danes, v četrtek donj^‘ * v dvorani Mestnega
(Vesti LDU.)
DOLOČITEV DRŽAVNIH MFJf.
Belgrad, 23. Tekom meseca julija bodo ooslane na mej« na podlagi sklepa vrhovnega sveta v Parizu po samezne komisije za dcločitev dr* ževijiK mej. teli komisijah bodo zastopniki vseh v el'k ih sil in prizadetih d'žav. Za določitev meje napram bolgarski meti it- odlečen od naše strani veneral Dušan Stefanovič. Meja napram Bolgarski se bo določila točno do mirovni pogodbi, sklenjeni v Nnulle. Caribrol in Bos:]jgrad prl--radeta Jugoslaviji.
VRNITEV VOJNIH UJETNIKOV 1/.
IT Alij E.
Belgrad, 29. Vsled posredovanja riše vlade se ie v cadnitm času pospešilo dopošiljanje vojnih ujetnikov iz Italije. Poslednji transport s 310 ujetniki je došel v Dubrovnik pred rekoliko dnevi 1'letrtiki izsledajo ze-
io	slabo ter s« v*i pritoiujtio nad trpljenjem in mukami, ki so jih morali prestati v Italiji.
RAZPUSTI VOJNIH SODIŠČ.
“ 29 7 rteramm dnem se je^ pričel razpust vojnih sodišč Za z vršilo najvažnejših poslov bo določenih začasno pri belgrai?kem vo^-nem sodišču nekeriiko dežt-rnih sod-l.lkov.
ZATVORITEV DIJA§KUi MENZ.
Belgrad. 20 Vse dijaike menze bodo do prihodnjega Šolskega leta *aivoriena. Odprta bo samo ena men->a za Slovence k zas;deneBa ozemlja in one dijake, kt so brez staršev.
PRED SPLOŠNO STAVKO V ITALIJI,
Rtan, 29. Delavska zbornica Je v j>vojl včerajšnji popoldanski seji sklenila proklamiratl splošno s«avko v torek zlutraj. Cestna železnica ne vo 'A, mi pa \ ožijo kočite. Večina pro-rajaleji le odprta. Vlaki vozilo redno, samo te Ancone 5e vedno ne dohajajo vlaki, ker Hm tam ovirajo odhod.
Rim, 29. Na Monte Ciforlo se }e vršilo zborovanje vodstva splošne delavske zveze bi so?ifallstične stranke. Tajnik vodstva stranke je predjagal za dnevni red proklamaciju jpložne stavke v vsei 1tal'*i, proti čemer ua le splošna delavska zveza tnergiSno protestirala In zapustila iborovakit) dvorano. Dnevni red sc estalf odklonili s štfrimi proti trem Pasovom, Dnig predlog glede dnev-
nega reda. ki ga ie izrekel član vodstva stranke, ie bil sprejet Sklenilo .«e je, pozvati proletarijat, da obdrži d.isciDl'no in da je pripravljen izpol-n!evati evenjuelne ukaze vodstva stranke, ako bi vlada ne držala svo< ,:h obljub
GERMAINSKE POGODBE PRED
ER \N GOSK»M SEN ATOM.
Pariz, 29. Poročilo, katero je danes predložil senatu senator Imbart de Latour o st. germainski mirovni pogodbi, se peča najpreje s točko 222 in sledečimi, nato pa s sklenitvijo pogodbe s češkoslovaško in Poljsko glede dobave premoga, kakor tudi g’ede gc.spoJar<keea zbiižanja nasledstvenih držav. Te dežele, ki so bile politično tako dolgo združene, morajo tudi v bodočnosti še po izjavi neodvisnosti ostati v gospodarskem oziru ena na drugo navezana. Ta določba mirovne pogodbe, ki se tiče gospodarskega položaja podonavskih dežel, bi bila prinesla po mnenju poročevalca samo provizorično rešitev tega problema. Gospodarski odnošaji se morajo graditi še nadalje, kar je potrebno za konsolidacijo osrednje Evrope in z njo nove Avstrije, ki je v geografičnem oziru bistven del osrednje Evrope. Poročevalec se odločno izjavlja za vzdr-žavanje neodvisnosti Avstrije in razmotriva vprašanje, ali nudi st. germainska mirovna pogodba dovolj sredstev za to, da Avstrija vzdrži svojo neodvisnost. Predvsem se mora izvršiti ratifikacija mirovne pogodbe. Zadnji čas je. da se v osrednji Evropi oficijelno vzpostavi mirovno stanje. Tudi za Avstrijo je ratifikacija kljub bremenom, katere ji je nabžila mirovna pogodba, ne-odoljiva potreba, kajti pogodba tvori za Avstrijo začetek njene vzpostavitve.
Kar se tiče Francije, se da za njo todonavska politika kratko izraziti r.a‘ta način, da se države, ki so nastale na tleh bivše avstro-odrske monarhije, poinirajo glede oreraniza-ciie niihove neodvisnosti, njihove politične ia ffospodarske eksistence, kakor tudi *dcde obrambe njihove mlade svobode. Ta politika se da udejstviti napram Avstriji tako. da se li dejansko poma;rn iz sedanjega težkega položaja . Poročevalec našteva nato kredite, ki so jih dovolili A v s trii' i. a vezniki m meni, da morajo zavezniki Avstrijo financiic-lno podpirali in pripomoči k temu. da se ta počasi iznebi bremen mifovne pogodbe in da dobi potrebno posojilo. To so odredbe. ki se ne imejo odlagati Za blfž-rjo bodočnost se mora skrbeti za to, da se osrednja Evropa končtioveliav-no organizira. da se vzpostavi ravno-težje med narodi, ki io tvorijo, kakor tudi, da se vzpostavi splošno blagostanje med ni:mi. Oospodaisko so tl Darodi navezani drug na drugega, v ;eografičnem oziru Da so mejaši ve iike prometne žile ob Donavi. Poročevalec omenja nato produkcije posameznih držav na gospodarskem hi .ndustriialnem. polju. Bodočnost Avstrije in vse osrednje Evrope zahteva. da se sedanji gospodarski pologi čimpreje preuredi. Mirovna pogodba bi morala pravzaprav ustvariti eospodasko emtnost podonavskih držav Ta zadeva pa zahteva najpreje. da se odpravilo carinske meje in d« #e vzpostavi prost železniški promet, da se organizira ladijski promet po Donavi. Ta zadn?a račka bi se mo-*a!a neposredno po^ rro^lašenju mirovne pogodbt u lejstvjti, kajti Donava mora tvorni življenjsko žilo 02emeli ob niej Donava ob v bodoč-r.osti igrala vod!!no vlr^o v osrednji Fvropi. Končno zastopa poročevalec mnenie. da mora tvoriti krmišče podonavskega ladijskega prometa Dunaj in nc Budimpešta.
FRANCIJA IN VATIKAN.
Pariz, Ko Je odposlanec Col rad v ameriški komisiji za zunanje posle podal svoj ekspoze o pogajanjih med Francijo In rimsko stolico, ]• izjavila komisija, da so ta pogajanja izza 17. junija smatrajo za končana, ko so dovedla do dogovora, po katerem se Je vatikan strinjal z mnenjem Francije glede papeževega potovanja. Vatikan se na noben način ne bo vtikal V notranjo politiko Francije in spoštovalo se bo francosko zakonodajstvo, zlasti ono. ki se nanaša na verske dogovore. Vatikan Je v poteku pogajanj vedno kazal najdobrohotnejšo prijaznost, da bi omogočil ugoden izid.
TURŠKI ODGOVOR NA MIROVNE PREDLOGE.
Pariz, 30. „Temps“ poroča, da obsega odgovor turške mirovne delegacije na mirovno pogodbo 40 strani. Turčija priznava novonastale države. Poljsko, Jugoslavijo in če-hoslovalko, potem kot neodvisne,
države Sirijo, Mezopotamijo in Palestino. kakor tudi Armenijo in rled-žas ter naposled protektorat Francije nad Tunisom in Marokom, se odpove vsem pravicam glede Libije in otokov Dodekaneza, priznava angleški protektorat nad Egiptom, svobodno plovbo v sueškem prekopu, angleško-egiptsko upravo Sudana in aneksijo Cipra po Angliji« Turčija se odpove pravici do feli-kih otokov v egejskem morju, i >a se zajamči varnost Ciarigrada, zahteva turška vlada mimo drugega omejitev števila tujih vojnih ladij ter prosi, da bi vzhodna Trači ja s predvojnimi mejami ostala pod turško oblastjo in da grške čete zapuste Smirno in sosednjo ozemlje. Tnrška vlada bo pritrdila temu, da bodo te pokrajine tri leta zasedene po četah zavezniških velesil, in bo odobravala odredbe varstvo man:>in.
POVRATEK RUSOV V DOMOVINO.
Moskva, 30. 70.000 bivših ruskih častnikov in državljanov, ki pripadajo srednjemu stanu, in so se izselili na Grško, je prosilo, naj jim angleške oblasti omogočijo povratek v, Jomovino in da izposlujejo zanje pri angleški vladi splošno pomiloščc-nje. Angleži pa so prošnjo za posredovanje odklonili.
NORVEŠKA IN SOVJETSKA RUSIJA.
Moskva, 30. Sovjetska vlada pričakuje, da bo nova norveška vlada v najkrajšem času pripravljena pri* Jeti pogajanj^ o vprašanjih, ki se tičejo obeh držav in da bo ruski zastopnik Litvinov kmalu dobil olajšave glede potovanja na Norveško. Cilj cogaiani ie sporazumlienje obth dežel glede vprašanj, ki se tičejo Rusije In Norveške.
POGAJANJA, M ED FINSKO IN
RUSIJO RAZBITA.
Kodanj, 30. Po brzojavki i z Hel-singforsa so Rusi odklonili finske pogoje za premirje. Tudi glede mej-nfh vprašanj so se pogajanja ustavila.
RUSKO BOJIŠČE.
Moskva, 30. Frontno poročilo z dne 29. t. m. Na ozemlju Mozyr stoje rdeče čete 10 do 15 vrst vzhodno -od omenjenega mesta in se ljuto borijo. Na ozemlju Tara—Konstatino-vo je naša konjenica pregnala sovražnika iz nekaterih vasi. Na ozemlja Berdjansk smo potisnili sovražnika k reki Siboč. Na Krimu in na vsem sosednem ozemlju, ki so ga zasedli prostovoljci, je sovjetska vlada prevzela izvrševalno oblast.
BOH V MALI AZIJI.
Pariz, 29. Grško frontno poročilo: Grške prednje čete stoje ob črti Akhisar-Soma-JMiamaden reka Me-nander. Vzhodno od Kioska čistijo »trški oddelk' od sovražnika ozemlie, ki je bilo zasedeno po Turkih. Prebivalstvo pozdravlja Grke kot svoje osvoboditelje. — (Mko poslaništvo naznania, da se vrše grške operacije po načrtu sporazuma v Boulognu. — Angle.ško-grške čete pod poveljstvom Angleškega generala so ,tripravJ!enc ra napad turških čet ob .V.armarskera morju. Operacije se bodo vrSile po načrtu, ki sta na izdelala marfala Foch in Wilson______________
Iz Slovenije.
Vrhnika ^Izusnfatskihkro-v o v.) Lepo se nam obeta od naših usnjarskih Inditstrijcev >n slavne deželne vlade! Kuj pa boste, gospodje dosegli z zavlačevanjem sklenjenih 30% v pogodbi z dne 19 maja U veljavnih od 2. maja 1.1. do 31. avg»* tta?! Pozabili ste tudi na družinske t’oklade! Gospod P^Iak! Ali nimate >adosti 90°' oi vsaketra delavca? Ali bi radi dobili še naše revne bajte od nas, ki smo si ifh pristradali v 20 do 30 letih? Vam ie h znano, da smo mi. lei imamo samo haj<e. tudi opravičeni do družinskih doklad? Ako-ravno sedite na krmilu kot predsednik, vseeno merate priznati tudi nam pošteni zaslužek' Ali ie (o lepo. da mora danes delavec b!ti lačen in na ,->ol goYJ Od knd vaši mii;k>ni? Od delavca! Gotovo veMe. da vam več kot zastonj delamo. Opozarjamo vas, da izplačate takoj 3^ in družinske doklade. Ne zadržujte, če nočete bit! krivi naglavnega crelia; kakor nam r-raviio ie to smrtni greli!
Šmartno pri LHl]L (Klerikalca hinavščina.) Dne 25. t. m. popoldne so se udeležili sprejema re-penta Aleksandra v Litiji tudi naši 1 lerikalci z vsemi svojimi katoliškim organizacijami. — Med njimi smo j opazili tudi duhovnika v lalarju. ka-t kor tudi več tistih mož, ki so bili v
I	ietu 12Ll uavdttšeui a« voiio
proti Srbiii. Sedaj s.o. se Pa ravuo ti« tli hujskači poklonili nrpstolonaskM-lrku, katerega so med vojno vedut/ matrali za smrtnega sovražnika katoliške Avstrije. Bogve res, kakšni# misli ie bil sedaj ta duhovnik v ta-■ £rju, ki je v letu 1914. predaval a mali Srbiji, o kateri je rrkel, da bo v, par tednih pogažena in ukrotena ter, obljubljal linjem vse mogoče oodpo« rt in dobrote vsied zadnje >svele< voiie za veiekateliško Avstrijo? Pro.< cesiie za zmago, agitacija za vojna' posojila in druge, lem nodubne st vati so bile na dnevnem redu, gorje pa bi bilo onemu, ki bi se bi! drznil čr* hniti besedico zoper vojno l Takoj bi mu pokazali sveti možje pot na fron* to. dočim so se sami in njih priliz* nienci valjali doma. ter mastili in pili« reveži smo pa trpeli splošno pomanjkanje doma in na fronti, poizkusil? neizmerno gorie trpljenja in strahote* Vojna je minula, gnusobni klerikalni načrti so splavali po vodi, dobili smo r.ovo državo in stari Habsburgove! in Šusterdjaaci so se morali prcle* viti v Jugoslovane in sc sedaj perefa pred ljudstvom. Pa sai se poznamo?
CSteftel	Sirite	I
NAPREJ =
edS.ti joiijiiist. dnaviiih slovenski«
Prireditve.
Glasbena Matica, Redni letni občni zbat Glasbene MaUce s« bo vršil v sredo, dne 11 junija 1920 ob 8. uri zvečer v dvorani Glasbene Matice s statutaričnlm dnevni* redom. Odbor.
Podporno društvo gasilcev tobačne to« varne v Ljubljani naznanja, da s« bo vršila, dne 4. julija 1920 (v slučaju slabega vremena dne 11. julija 1920) na vrta g. Slamič« na Glincah ob priliki 40 letnice društvenega' delovanja vrtna veselica. Ob 3. uri popoldne sprejem gasilnih društev prd tobačno! tovarna, potem odkorakanje z godbo aa Glince. Začetek veselice ob 3. url popoIdaBj prt kateri svira godba. Na sporedu je sre* čolov, šalilva poSta, prodajanje cvetk itd. Vstopnina 6 kron. Za dobro Jed la plJaCa kreskrbljervo. K mnogobrojnl udeležbi vabt odbor.	(k)
Rajhenhtirg. Dne 11. julija priredi prostovoljno gasilska društvo ob priliki 25 letnice svojega obstanka veselico na prostem in sicer v restavraciji pri kolodvoru. Za zabavat in godbo preskrbljeno.
ŠPORT IN TURISTIKA.
Kadlinlkova koča 1835 m vrh Oollc« J« temeljito prenovljena bi vsa poprave dogo« tovliene. — V nedeljo d m 4. t. m. bo riOt veena otvoritev ter vabimo tla gor vse to* riste iz Posavja predvsem pa it planine« ln planinke U Podravja.
Aprovizacija.
Mast tei moka u dobi, dokler Je zalog« v prosti razprodaji v vojni prodajalni nar
Poljanski cesti št 18. kg majtl stane 41 K! ln kg moke 13 K.
USTNICA UREDNIŠTVA.
8. T. Jesenlce-FužJne. Hvala z« dopis. Se popolnoma strinjamo z Vašimi izvajanji in vprašanji glede* razkola stranke ln Vam kot odgovor priporočamo, da pazno prečitat« naše članke te zadnjih dni, tičoče SO ujedinjenja, potem si boste gotov« na jasnem. Dopisa za enkrat ne pri*' občlmo, ker o teh istih stvareh itaK vedno pišemo in smo že pisali. — Zdravo J
KaJHmtc« dnevnih« JfapreJ*.
II	Islta I« druga izdal« II
MmMm iflit
Spisala Marx in Engels.
Cena lK,i poštnine 8-1» K. NaroSa «o ▼ npravništvn „Napreja“, Ljubljana, Frančlikanska nlica 6/1. Priporoča s«, da se denar za broSuro poSlje naprej radi nepotrebnih požtnih stroškov.
Trpite na revmatizmu in glhttčnib bolečinah? Vdrgnjenje s pravim Fel« lerjevim Elza - fluidom ia takorekož! dobrodejno! 6 dvojnatih aH 2 veliki špecifalni steklenici 36 K.
Rabite tallo odvajaioča sredstvo? FeUerJeve prave »Elza-kroR-Ijice« izvršujejo svojo dolžnost. 3 škatljic IS K. — Zasrorski sok zopet, kašell in prsne bolečine 1 steklenica 6 K. — Želodec okrepčujoča tinktura
1	steklenica 15 K. —• Omot m poštnina posebet. a najceneje Eugen V. Feller, Stublca donia, Elza tre it, 252 (Hrvatsko),	—E—	930
Izdajatelj: Ivan Mlinar. Odeovonu ucsdnikt Jak. Vchovec,
CENE SO PADLE!
Najboljša mineralna voda Ternpel vrelec, namizna voda Siyria vrelec, medicina !na voda Donatski vrelec, medicinaloa voda :: najmočnejše vrste ::
Zastopstvo v vseh večjih mestih in krajih. Dobiva se v vseh prodajalnah in restavracijah.
UUBUANA, ŠELENBURGOVA Ul. 1.
Interesna skupnost s hrvatsko eskomptno banko in srbsko banko v Zagrebu.
kredite in predujme na blago, efekte itd.
SLADKOR
v kockah razpošilja dokler traja zaloga in sicer: pri odjemu najmanj 50 kg po K 64 — za 'kg, 500 kg po K 62’— ?a Dalje dobavlja po naročilu franko vsaka postaja v Sloveniji samo vagonske pošiljatve..
Banatsko pšenico p« k ?oo-- za 100 kg.
Zdravo koruzo po K 480'— za 100 kg.
Za solidnost blaga se jamči ter se priporoča tvrdka
PATERNOST & REMIC, Ljubljana
Rimska cesta št. 2.
Brzojavi : PAKESi I. J I BS. J.IX A : Brzojavi
Vabilo
na
2« redni občni zbor
Slovenske Socijalne Matice v Ljubljani, r. z. z o. z.
ki se vrši v nedeljo, dne 18. julija ob 10. uri predpold v Ljubljani v mali dvorani Mestnega doma.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta in nadzorstva.
2. Potrditev letnih računov.
3. Čitanje revizijskega poročila.
4. Volitev upravnega sveta in nadzorstva.
5. Sprememba pravil.
6. Slučajnosti.
Za upravni svet: Rudolf Golouh.
Kupim vsako množino
clnkghivlnca
po najvISiih cenah.
M. Ussar, klprnta,
Maribor, Schillerjeva ulica 17.
v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5 dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu- in inozemstvu. V abonementu ter posamezno cene zmerne. *5
Stara domača tvrdka
priporoča vso železnino, železne blagajne in poljedelske stroje po zmernih cenah.
GOSPOD! GOSPA!
MONSIEUR! KADAME!
Modni saien
IMiy-Haike
Ljubljana
Židovska ul. 3	- - Evorski lig 1
Priporočam veliko izbiro najnovejših svilenih
klobukov, lepit in slamnikov za dame in deklice.
Popravila točno in ceno. Žalni klobuki vedno v zalogi. 289
vsakovrstno -• .........blago,
Kemično čisti
obleke,
Svetlolika
ovratnike, zape^ stnice in srajce.
Ljubljana, Poljanski nasip 4. Podružnica: Šelenburgova ul. 3.
U. Drg@y, M111\ Lili®
Podružnice
Novomesto
Glavni Irg
Maribor
Gosposka ul. 38
Kočevje
št. 39.
Ljubljana, Dunajska cesta 15.
Sivaitii strijl in stroji za Me.
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1.1867.
Vezenje poučuje brezplačno.
Popravila se sprejemajo.
Lastna delavnica. 49
Pisalni stroji,Adler'. Kolesa iz prvih tovaren.
Dfirkopp, Styria, Waffenrad.
= POZOR KOLESARJI! =
Najboljša in najcenejša
=	zedrtssa 2 cmeleno zavezo
sprejema hmiliSlte vlCg® vsak delavnik od 8. do 18. in jih obrestuje po Čistih
za kolesa ter vsakovrstni AVTOMOBILI se dobe pri
Fran FlorjanČiČ-u, Šelenburgova ulica 6.
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru.
PCSOfila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
== Edini, res delavski denarni zavod. ~.
Ljubljana Rimska c. 16
naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmerne cene Za vsa izvršena dela
priporočam lekarnam, drogerijam, zdravljiščam itd.
M/tlinnif tnll (succus) prozorno čist, na drobno in debelo onim, lfiulillU s m	ki	razpolagajo	z	sladkorjem.
lin n in H®
Srelko Potnik, Ljubljana,
Slomškova ulica 27.	209
rektif. in
(vpisana zadruga z omejenim poroštvom)
sprejeme
tnr ud? mire? mora p°giniti>fe se
IM ICJ IlillCi) vporabljajo moja preizkušeno nsjboljSa in povsod hvaljena sredstva, l;akor: za poljske miši 10 K, za podgane fn miši 10 K, za ščurke 10 K, a posebno močna vrsta 20 K, posebna močna tinktura za stenice 10 K, uničevalec moljev 10 K, prašek proti mrčesom 6 in 12 K, tink- : tura proti ušem pri ljudeh 5 in 10 K, mazilo za uši pri živini 6 in 10 K, prašek za uši v obleki in perilu. , 6 ln 10 K, tinktura proti mrčesu na sadju in zeienjadi (uriičev.	rastlin)	;
10 K, prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti ga r jam 10	K. —	!
Pošilja po povzetju: Zavod	za ck-
sport W. JtšRker, Zagreb 40, Petrinjska uiica 3.
ogromno pošiljatev g| manufakture narav- £2 jv«* nost iz inozemstva fe
i° rrRieia tvrdk«i
R. Stermecki v Celju, ^ in sicer volne, cefirje, tiskanine, damina, batisia za ženske obleke, suknn kamgarna in hlačevine za moške obleke, belega in pisanega platna za gjjj perilo, klota, cvllha, robcev, svile in Še mnogo raznega druzega blaga, pj| katero se prodaje, zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito gg] nizkih cenah. Razentega, vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, g j predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških in fantovskih oblek, po zelo §|| nizkih cenah. Čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbiri, & pristno ročno delo od lastnih čevljarjev.	2:0
Huslrovanl cenik zastonj!	Na	debelo	samo	v	I.	nadstropju	ij
VELETRGOVINA T> CTRMFP&T CELJE ŠT. 814, p RazpoEtljnlna Jte.» A	Slovenija.
Na pcdlagi zadnjega računskega zaključka ima 1033 članov ter sledeče društvene sklade
Rezervni delež................................»K	41.647’42
Društveni sklad................................K	30.939 48
Blagovni promet za leto 1919 je znašal K 2,829,207 94.
Clan postane lahko vsak, kdor plača vstopnino K 2’50 in delež K 40’—
■	■■■	■	=	Pisarna	v	Zagorju	£	S	a	v,	99.	==================
||mmm Belnllfu glavnica —— j
R 20.MQXCe.
Spreicma vloge na knjižice in tekoči račun projj ugodnemu obrestovanim
-.............     n	— t- ~
^g^JgsrBsaattacaaMBEacar.aHHag jhehesR 1
Rezervni f o n d 8 okroglo i: so.Gse.ooe.
Kupuje in prodaja vse vrsta vrednostnih papirjev, financira erarižno dobave in dovoljuje — vsakovrstne kreditg. j^1
Brzcjafni naslov: Banka. «	^ io|38=88 Telefon štev. 261. ==
P e d r h i n i « e : \§ Splitu, Celovcu, Tržtu, Serajevu, CorSci, Celju, Mariboru In
BoccvIJelB Ser bazena ekspozitura u
Tisk »Učiteljske tiskarne". .v. Ljubljani,
Stran 4.
NAPREJ.
Stev. 149.