285. številka. Ljubljana, nedeljo 13. decembra. VII. leto, 1874. SLOVENSKINAROD. Izhaj vsak dan, izvzemat ponedeljke in dnov« po praznikih, ter velja po poitl pnjcmun, za svstro-ojerske dežele ta celo loto 16 jcolrt., /,a pol leta 8 «old. •a čotrt ieta 4 |rold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za oelo letu 13 golu., za ćotrt lofa 3 gol d, 30 kr., za on mes(>c I gol d. 10 kr. Za pošiljanje na d.nn a« računa 10 kraje, za mesec. 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za ceh; leto 20 Kuld., za pol leta 10 gold. — Za goapodfl učitelje na ljudskih šolah ta .i dijaka ,»j* znižana cona in sicer: Za Ljubljano za četrt ieta 2 golu. 50 kr., po posti prejemati za četrt leta 3 pU\. — Za oznanila »b plačuje od četiri-ittupne petit-vrato 6 kr., do ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če bo dvakrat in 4 kr. d« se tri- ali večkrat tiska. Dopiai naj sc izvole irankirati. — Kokopisi se no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cedfi v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opra vništ vo, na katero riaj se blagovolijo posipati naročnine. reklamacije, ar. ila, t. j. administrativne reči, je v „Nrtnlrhr licVami" v Tavčarjevi hiši. Gospodarstvena kriza in razpu-ščena kranj. trg. zbornica. Branimo dom. čo delo. „Schtitt det heitnltohen Arboit." V mesecu septembru 18(iu\ leta se je sedaj razpuščeua kranjska trgovinska zbornica konstituirala in je imela 13. sept. prvo sejo. V tej prvej seji je predsednik gosp. V. C. S u pa n govoril skoro celo uro trajajoč govor v smislu trgovinskega načelu čuvanja domaće produkcije s colom, kakor ga zastopa narodno-gospodarstvena dola tako imenovanih coiu k braniteljev (scliutzzoUner). V tem govoru je ostro kritiziral uapačuo avstrijsko trgovinsko politiko in uže tačas povedal, da bodo neprevidno skleuene niej-narodne trgovinske pogodbe kobubožanju države vodiic, ker mi Avstrijci preveč tujc-zemskega dela plačujemo. Kazaio se je mej mnogim drugim tudi na nemško avstrijsko trgovinsko pogodbo, katere končni protokol sta Oto Mauteullel, kot piuski minister in Karel Bruck, kot Prus in avstrijski minister najprej podpisal* v Berlinu 19. febr. 1853 in pozneje 181S5 je bila pogodba ponovljena; ko je pa pogodba ob grmenji kanouov pri Kraljevem Gradci bila odpravljena, svetovalo se je v omenjeni seji avstrijski vladi, naj hitro iz sposobnih mož skliče trgovinski shod na Dunaji, da se precej v delo vzame tolikanj potrebno popravijeujo uemsao-avstrijske trgovinske pogodbe, pri čemer naj se misel pred očmi ima, avstrijskega državljana narediti močnega, premožnega. Kajti zgodovina je pač dovolj učila, da je le ona dižava bogata, močna iu mogočna katere državljani ne propadajo v uboštvo. Izrecno je bilo naglašeno, da je naša iudu- Raztreseni listi. IV. Tvoje lepe oči! Mlad dečak sem še bil, ko sem jib prvikrat ugledal; iu to je bilo prav, da sem bil tedaj še majhen, brezskrben dečko. Kaj so bile meni mar lepe oči ? Lesenega konja sem jahal, z bezgovo pokalico streljal, in če si mi ti prinesla sladkih tržaških fig, nijsem gledal tvojih lepih ooij, nego gledal iu jedel sem tvoje sladke lige. Prav je bilo tako. Pozneje, ko je leseni konj uže davnaj polomljen ležal pod streho, ko so bezeg rezali in vrtali uže drugi otroci, — tedaj sem bral Virgilija, Homerja in slavna dela Sigfrida in Kriniuilde. Pa tudi tedaj mi nijso bile mar tvoje i epe oči. »trija še zaostala za zapadno in poreojsko iu da ne more konkurirati, da nuni dušf-vnili in materijalnih uvetov za konktn encijo manjka da seje nejednako orožje s kat'rim nam je 1)'j konkureuce začeti, premalo poskusilo; da manjka strokovnjaškega izobraženja in jeftinega kapitala; da je teško v trgovinskih pogodbah resnico zadeti, kar nam viHoki državni zbor priča, kjer so govorile tako slavne kapacitete „zopei •' kakor „za" ; dalje da je vsacemu pravemu uacijonal-ekonomu nerazumljivo, kako da gospoda, iz velicega posestva more za takove pogodbe glasovati; da nijso pomislili, da le cvetoča domača in dustiija more zeuiljedclstvo oživiti in zemlje posestvo podražiti, ker imajo zemski pridelki dobrega kupca. Te izreke potrjujejo dežele, ki imajo bogato industrijo ; v tacih deželah je vrednost zemlje visoko poskočila. Cvetoča domača industrija nosi zemljedelcu bogatstva po noči v hišo in knez Jablonovski je nžc pri prvem eolnem kongresu v Berlinu rekel: „Polovico svojih posestev dam zat-tonj, ko bi bila druga polovica na strani cvetoče industrije." S tem je dokazal, da je koristo-oosna trgovinska pogodba mojstersko delo človeškega uma ; mojsterskib se je pa v Avstriji res uže dosta naredilo — za ob-ubožanje države. Vsacega patrijota srce boli, če misli na ta mojsterska dela. Bilo je obrazloženo, da trgovina, industrija in poljedelstvo skupaj ali dvigajo se aH padajo, in da te harmonično zvezane, najvažnejše iu najmogočnejše faktorje vsake države povzdignit* je glavna dolžnost vsake vlade. Dalje je bilo rečeno, da bode le primerna obramba domaČega dela zabranjevala rast V tihih urah sem sanjaril o vitezih in zmajih, hrepenel sem romati po širnem, belem svetu, in tedaj, da tedaj „sein koval" prve veize o „Savi in Dravi", o „Triglavu" in o „ lepe j uašej domovini". In tvoje lepe oči? Nijsem jih pozual, nijsem vedel zanje, in za njih čarobni svit. In pozneje? Pozneje sem bral — Heineja. — To je polovica mojega romana; in druga polovica je isto tako vsakdanja. Kajti mnogo let je poteklo od sladkih (ig — do Lteiueja, in tvoje lepe oči so se bile obrnile drugam; kosem jib jaz spoznal, in učil se čislati njihov čarovni svit, tedaj sem moral prav z Otelovo grenkostjo vsklik niti: „Prepozno je!" Kaj Čuda, da so mi bile mnogokrat v mislih — sladke fige. Nekdanje hrepenenje po širuem belem svetu me je popustilo, sanjaril nijsem več o obubožanja ljudstvenega. Kaj bi bilo uže iz naše industrije, ko bi jo bili s pravim col-tiim varstvom obdali, o tem bodemo še govorili. Bilo je razloženo iu svetovano, naj ne hodimo nepraktičnem prosto - trgovinarskim propovednikoni principov na limanice, da moramo namreč dosedanjo trgovinsko politiko popustiti, če ue, pi tem ne bodo ob svojem času vsi prosto-trgovinarji v btiuu tisi če naš,h stradajočih delavcev nasititi. In ali ni j zdaj na tisoče delavcev brez dela ? Kako je angleška trgovinska pogodba uničevalno delovala, od katere je krati, -k t trgovinska zbornica tako živo odsvetovala. „ Večja obramba doniaoega dela" je klical govornik tačaH. Vlada tača* nij poslušala teb svetov. Iu kako je zdaj ? Zdaj so naenkrat postili prosto-trgovinarji, zagovorniki čolne obrambe. Kdo e pravo govoril? Ali mar ue kranjsk« ti^ovinnka zbornica, ki je nasvetovaia v avstrijski trgovinski politiki preobrat? Ko so vsi udje mej govorom in h koncu govora pritrdili, imela je uže tačas kiauj-ka zbornica trden, trgovinsko-pol tičen program, katerega neodvrnljiv postulat je aksiom, da delo kacega ljudstva je njegov najboljši kapital. Politični razgled. V Ljubljani 12. decembra. V flvšttvnvtii minuti 10. dec. je tudi poslanec ljubljanske birokracije doktor Schaffer vstal in govoril proti u vedenju slovenskega jezika v naše šole. Rekel je, da nij slovenskih učiteljev, kar je znana nemškutarska laž. Ako Slovenec v domo- vitežkih delih, in tudi o „Triglavu" nijsem več pesmaril ; le v tihih urah ma j9 še obiskovalo ono moderno „vesoljuega sveta gorje", ki „molčć trobenta na uho", kako minljivo je vse, oj vse; mladost, veselje. In ti Črni lasci In ta žar očij In vsa ta ljubezen Ki iz njih plamri. In tudi tvoje lepe oči! — Pa to nij samo moj roman, — to je vsakdanja zgodba ; marsikdo je ugledal lepe oči, ko je bilo uže prepozno, in tako se je godilo tudi možu, o katerem hočem denes govoriti. Bos je bil, palec je držal v ustih, in okorno je hlačal pred hlevom gori iu doli. Tedaj še nij bil mož. Po cesti je pridrdral mestni voz. Malo dekletce je sedelo v njem pri go-vernanti. „Lej, lej, kak čuden fant; kako jo ▼ini niti službe ne dobi, nego Tirolce in Švabe k nam nastavljajo, Slovenci morajo pa po druzih kronovinah mest iskati, potem je tako trjenje impertiaentno. Ako SchatTer ponavlja, da tinti, ki najbolj vpijejo za slo venski jezik svojo deco pošiljajo v nemške dole, je tudi to laž. Iz enega ali dveh slučajev protestujemo, da se na celoto sklepa in tako politični svet mistificira. — Dalma-tiuec Klaič prizna, da je vlada (resp. Rodić) v Dalmaciji za Sole nekaj storila, ker je na necih gimnazijah srbsko-hrvatiki jezik kot učni jezik uvela, a to de nij dovolj, ker je Dalmacija čisto slovanska. — Meznik zahteva slovanskih srednjih š >1 na M<>ravi. — Minister Stremavr svojej prejšnjednevnej razložbi še zagotovilo pristavlja, da bode terjatve glede narodnega jezika kolikor mogoče ▼ obzir jemal in izpolnil. — Treba bode naučnega ministra doatakrat na te besede opomeniti — ker jih ne bode izpolnoval. Stremayr uže ne. 0eS$ii „Narodni listi" pišejo o državnem zboru: „Štovani so zahtevali p ava za svoj jezik", ter pravijo, da ga nij vprašanja, ki bi se nenemškib narodov v Avstriji bolestneje dotikal, nego vprašanje narodnega izobraženja: „To je prirojeno. Prišli so k spoznanju in jeli izpoznavati uvete narodnega življenja. Vsak izobraženejŠi Čeh, M »ravan, Poljak in Slovenec, je prepričan, da niti število glav, niti velikost domovine nerazrešuje bodočnosti narodov, nego predvsem njihova nravna in duševna moč, t. j. da vsak narod na svetu toliko velja, koliko premore na polji duševnem in dokaže. Znano je pak tudi vsacemu, da nij moč nijednemu duba svojega bistriti, nijednemu narodu duševno napredovati, nego v svojem materinem jeziku: To je organ njegovih mislij a Čutljejev. — V-ded tega stojimo v sredi vprašanja samega glede narodne izgoje v Avstriji. — V državnem zboru so povzdignili svoj glas zastopniki Morava nov, Slovencev, Dalmatincev. Vsi so z mirno besedo ličili kaj se godi mej nj bo-vimi narodi. „Nemamo, niti jedine narodne škole slovanske, da si nas je v Istriji Slovanov dve tretjini" — klical je poslanec Vi-tezič nemški vladi 0 slajtauije. — „Na Mo-ravi, kjer je Nemcev pol milijona", nadaljeval je Moravan dr. Kmy — „in Slovanov poldrugega milijona, izdaja se za nemške srednje šole 7G0OO gold., — za češke pak nič! — Rss iztrebiti nas hočete Slovane duševno". — Z eno besedo dokazovali so krivde ▼ polnej nagoti. Zahtevali so za narod svoj duševni — hlebec, zahtevali na vladi, ki se vzdržuje iz naših mozoljev, da bi se nam podala prilika k našemu vlastnc-mu izobraženji, zahtevali od ministra, naj se nam, za naše nove;, tudi da kos pravice. Ali minister dozdaj nij Čul — čujte ! — pritožbe na ponemčevanje, nego baš narobe pritožbe, da se nemščina zanemarja!" I po umazan" ! vskliknila je deklica, in smeje se je ploskala z ročicama, in lepe velike oči bo se jej svetile od radosti. Prašni oblak se je vlekel za vozom, fant pred hlevom pak je držal palec v ustali, in mislil: ,. K a j, ko bi se ti tako vozil." !'■ .o u 11 je na tleh ležeči klin od sebe, da je zapeketal po kamenji, in hlačal je zopet gori in doli. Petnajst let je minolo. Pied hlevom sta stala oče in sin. „Črez štiri leta te bodo žegnali, kaj ne" ? dejal je stari. „J.,z mislim", hotel je reči mladi, pa zopet je pridrdral voz mimo, in v vozu dve — lepi očesi. Mtadi nij rekel nič, a palca tudi uij vtakuil v usta. č\ez nekaj tednov pa so govorili na vasi, da je šel N—jev v „lemenat". takovem odgovoru se sklicuje cislajtanski g. minister nki na — „duba — pnmirjenja mej narodi"! Da, prav ima: najvišji čas je, da «e na to sklicuje. Tam, kjer se takove zikteve narodov tako odbijajo : tam, da bi ne bilo dnha pomirjenja in potrpežljivosti mej narodi — kam pak bi to prišlo?! V manj«« države. Drugi dan sodnijske obravnave z nintimt 10. t. m. so se preSitali dopisi mej Arnimom in Hohenlohem. Prvi je trdil, da je svoje privatne listine uže meseca ia-nija odposlal v tujezemsko, ker se je bal o svojo osobno varnost. Mej daljšimi prečita-nimi akti je posebno nekova depeša Rismar-kova o razmerah Nemčije k Franciji zelo zanimiva. Rismark namreč v tej tajni depeši pravi, da je monarhija na Francoskem za Nemčijo bolj škodljiva, nego republika, ker je monarhija zmožna zvezati se z drugo državo. Dalje je važno eno pismo Bismar-kovo, ki pravi, da ima uže dosta tepa ve-dnega polemiziranja z Arnimom, eden iz mej nju, mora odstopiti ; vsled česar je Ar-nim predložil cesarju immediatno prošnjo, v katerej vpraša, je-li res cesar z njim, kot s poslanikom nezadovoljen. Popoludne je bilo izprašano poslaniško osobje. ki je ugodno odgovarjalo. Vidi se, da je Rismark Arnima črtil. _ Dopisi. 0«l Niive 10. decembra. [Izv. dopis.] (Resno besedo učiteljem „k r a i n. L ' h-rervereina".) Da so N-mci hoteli vso Avstrijo germanizirati, tega nam nihče tajiti ne more ; akoravno so vladni organi to pri vsakej priložnosti zanikavali in pri vsakej interpelaciji od slovanskih strank zarad po-nemčevanja ničeve izgovore dajali, mislč si, izgovor je dober, če le drži, in če je tudi iz brezove trte izvit. A to se jim vendar nij ne le samo neposrečilo, ampak obrnili so proti sebi toliko večjo in ostrejšo opozicijo. To nepristransko pripoznava nemški pisatelj prof. dr. Friedr. Umlauft v uvodu svojega na Dunaji v zvezkih izhajajočega zemljepisa „die osterreichisch-uagarische Mo-narchie", ki pravi: „Die vormals ange-strehte vollstiiudige Oermanisirung des gan-zen Beiohlgobietei ist nicht nur nicht ge-Inngen, sondern es bat vielmehr in neuercr Zeit die Vorherrschaft des deutschen E'e-mentes Ruckschritte gemacbtV dosego one svrhe so postavili svoje mreže na vse strani, v katere so se tudi kranjski učitelji vjeli. Ako zasledujemo mišljenje in ravnanje Crez par let pak so zopet govorili mnogo o njem, in dejali so, da je ušel N—jev iz lemenatn, in P—kov Lipe, ki je ravno črno šolo izštudiral, je pripovedoval nekaj o „'epih očeh". Potem pa mnogo, mnogo let nijso več govorili o njem. Nečega dne pak se je pripeljal v vas, — imeniten gospod je bil postal. Doma starega uij več našel, sin je gospodaril, in po dvorišču pred hlevom sta tekala dva fantiča, ter di/tla palce v ustih. In pravili so pozneje, da je gospod strijc vsakemu fantu tolar dal. — „Ali si se ti oženil", je omenil kmetski gospodar gospodskemu bratu. — „Ne, jaz ne" je drjal ta, ter vprašal kaka bode letina. Da, da, tvoje lepe oči! J. K. K. kranjskega nčiteljstva le par let nazaj — nij treba seči daleč v preteklost — takoj opazimo njih spremenljivi značaj, kkterega najložje primerjamo s petelinom na strehi, katerega vsaki vetrič po volji obrača. Da ne delajo iz prepričanja, kdo bo to dvomil? Kličemo jim tn le v spomin učiteljske „be-sede", ki so jih imeli pred par leti pred „mostom". Kako navduAeni so bili za slovenski narod, njegov jezik in njegovo mladino ! Umeva se, delali so po tačasnem vetru. — Vaš sedanji vicevodja gosp. Sima (pred metamorphoso Zima) je sam tako navdušen vodil „besede" in ustvarjal ideje slovenščini ; in ne manj drugi, kakor : gg. Bel-lar, Raktelj, Wisiak i. t. d. Pa se ve da: tempora mutantur et...... Dospeli so drugi do krmila, koji drngo sapo dišejo, čeravno na Slovenskem, vendar ne slovensko. Njih severni veter vas je zavel iz ene ekstreme v drngo : torej v drugo stopnjo meta-morphose. (Katera bo li tretja stopinja, in bog zna, kakšna žuželka se izleže?) D.ginili bo vam oni nakani izpred oči, ali vsaj se jih ne npate več spominjati; ali pa mogoče, da vas je na mah s 30., 40 in 50 leti nemška pamet srečala? Naenkrat ste začeli to zaničevati, kar ste včeraj tako visoko čislali in tako navdušeno gojili j jeli ste pljuvati v svojo lastno skledo, iz katere jčste. Upali ste s tem doseči boljši kos pšcuičnega kruha, katerega vam pa vaši nemški in nemčurski vodje na slovenski zemlji od slovenskega naroda dati ne morejo. Ali si hočete mar s tem zasluge pridobiti, da to zaničujete in z nogami teptate, kar narod slovenski, ki vas redi, in katerega mladina vam je v poduk izročena, po svojih zastopnikih v deželnem in državnem zboru zahteva. Položite si roke na prsi, sodite nesebično in pustite srce govoriti, delate Ii pošteno? Nemškutar je dandenes pač lahko postati, ker ga vladna stranka pod svojo krilo vzame (in če tudi le na videz); a značaj en svojemu p o k 1 i c u zvest ostati je težavno. Vi ste si sicer izvolili ložje delo a nepošteno. — In kaj če se časi zopet spremene, saj še vendar nij v Avstriji zadnjega dneva večer. Sosedje učitelji. Iz /iitficbii 10. dec. [Izv. dopis.] Dunajski časopisi so uže pred nekolikimi dnevi v obliki telegrama iz Zagreba prinesli vest, da bo naš sabor na 19. t. m. na zasedanje sklic m. S'nžbetio pa do denes nij dan sklicanja še ustanovljen. Predno so ogerski državni zbor ne sklene, — in to so še pred božičnimi prazniki pričakuje — so o 'š sabor ne more skliciti. Kakor lani bo tedaj tudi letos pred stoječe saborsko zasedanje ravno na božične praznike padlo, t.j. v Čas, ob katerem je vsak najrajši doma. Olavni predmet saborskega posvetovanja bode ustanovljenje deželnega proračuna za prihodnje leto. Zadevno zakonsko osnovo je naša vlada uže kroni na potrjenje predložila. Proračun za prihodnje lrto izkazuje višek še nad fiO.000 gold. in to kljubn temu, da so se učiteljske in uradniške plače znatno povišale. Ta povoljen vspeh je naša vlada dosegla po varčuem in umnem gospodarjenji. Ona ne razsipa deželni denar na nepotreben sijaj vsakoršnih inštalacij, kakor so to naše prejšnje vlade delale, pa tudi ne Škrta Ž njim, kjer je treba dobro ».tvar podpirati. Za vodstvo deželno-uprav-nera gospodarstva osnoval se bode pri našej vladi uže prihodnje leto tudi poseben gospodarski oddelek. M*Žnraničeva roka je zares blagoslovljena. Če se vse, za kar prime ravno ne spremeni takoj v čisto zlato, je ▼endar vsaka njegovih nakan plodonosna. Sedaj se bavi naša vlada z izvedbo nove politične in sodnijske uprave. Kakor znano je zadevni zakon previšje potrjenje zadobil. Izvedba tega zakona je težja, nego si marsikdo misli. Prva potežkoča, o kat^rej ravno sedaj vlada razpravlja, je novo zavkroženje županij in podžupanij. Razne lokalne in deželne koristi so si v tem navzkriž. Vsako povečje mesto bi rado bilo sedišče županijske ali podžupanijske oblaRti in vendar se vsim no more zadovoljiti, ker bo vsega sku paj samo kakih dvajset takih oblastni). Glede držanja naših zastopnikov na ogerskem državnem zboru, nasproti Ghyczy jevimi davkovskimi osnovami, je „Obzor" enkrat odločno rekel, da bodo proti njimi glasovali. Ta vest je bila z občnim zadovoljstvom in odobravanjem sprejeta. Pozneje je pa „Obzor" to vest korigiral, ter rekel, da bodo naši zastopniki v Hidim-Pešti pred vsem drugim na kolikor mogoče večje skrčenje državnih stroškov, poBebuo pri hon-vedstvu, delali, in če se bode nazaduju vendar še kak deficit pokazal, da bodo privolili v primerno povišenje davkov. Od vseh stranij čujemo in beremo o velikem snegu, pri nas ga pa niti trohice nij. Enkrat je sicer zapadel za kake tri palce, pa je v malih dneh spet skopnil. Neka posebnost letošnjega leta je tudi to, da listje z dreves, zlasti gozdnih, nič prav obletavati noče. ftnmafce atvarf. — (Reklamacije za trgovinsko zbornico.) Zopet opozornjemo vse prijatelje po deželi, da nam ta teden, prej ko mogoče naznanijo imena vseh, ki imajo Štacuno, ki trgujejo z vinom, lesom, žitom ali s čemer koli, pa plačajo 8 gold. 40 kr. od patenta, a nijso vpiBani mej volilci trgovinskega oddelka, kakor smo ga vzadnjič priobčili, da za nje reklamiramo volilno pravico. Tu mora vsak narodnjak Živo agitirati in pozve-dati v svojem kraji. — (Velika dobrodelna beseda), katera bodo denes v nedeljo 13. dec. 1874 ob 5. uri popoludne v deželni rcdutfiii dvorani. Ves dohodek je namenjen za zimsko obleko ubogim šolarjem. Program je: I. Muzikalni del: 1. Laehner. Ouver*nra h kantati „Štiri dobe Človeške starosti." Svira c. kr. vojaška godba. 2. Hendrvh. „Pozivk petji." Poje moški zbor Čitalnice. 3. Mendelsohn. „(• moli koncert", za glasovir in orehester. Svira gdč. M. llohnova in c. kr. vojaška godba. 4. Forster. ,.Samo". Poje moški zbor čitalnice. 5. Verdi. Duet za sopran in bariton iz opere „11 Trovatore". Pojeta gospodičina pl. Neugebauerjeva in gosp. Nolli. 6. Zajec. ^Iztočna zora". Veliki zbor z baritonsolo in orchsstiom. Pojć g. Valenta in inoški zbor čitalnice s sprrmljevanjem c. kr. vojaške godbe. II. del. Žive podobe: 1. Romeo in Julija. Julija zbudi se v rak vi. 2. Rh1\c1 pred Bvojo zadnjo podobo. (Po sliki Janeza Šu-bica.) 3. Čudovita rešitev pred Turki na Sle-vici. (Po Stritarjevi pesmi.) 4. Avstrija s svojimi narodi. Godba c. k. peš-polka Sachsen Mei-ningen, slavni zbor narodne čitalnice, gdč. pl. Neugebauerjeva in llohnova, gospodje Nolli in Valenta blagovoljno sodelujejo z oziram na blagi namen. — Vstopnice se dobivajo pri trgovcu g. Hugonu Turku na Starem trga, v čitalnici, in pri kasi. — Vstopnina 50 kr. — Za dijake 30 kr. — Otroci plačajo 25 kraje. — (Da nekatere posestnike lož) ljubljanskega gledališča pomirimo, jim s tem naznanjamo, da je banka „Slovenija" drage volje sama stornirala zavarovanje proti ognju s 1. decembrom t. 1., in da so od naprej ložo zavarovane pri zavarovalni družbi „Riunione adriatica di sicurta", katere glavni agent je g. Trpin. Tedaj je ta deloma od neniškutarstva, deloma od njemu privrženih aHekuraČnih agentov sprožena „canse ce-lebre" rešena na vsestransko zadovoljtnje in banka „Slovenija" je baje vesela, da se je znebila ogrt mnega dobička celih 20 gld. in še ogromnejše zavisti svojih sovražnikov. Noblesse oblige! — (Plesalne vaje) v čitalnični dvorani no bode denes, kakor je v vabilih naznanjeno, ampak jutri v pondeljek zvečer. — Zadnja vaja v torek je bila jako živahna in dobro obiskana, plesalo je 38 parov. — (Iz Novega mesta) se nam poroča, da so 9. dec. porotniki obsodili z 8 glasovi fa;moštra Lisjaka iz Sodražica, da je kriv razžaljenja cesarja, katerega pre-greška se je zadolžil, ko je pridigoval proti konfesijonalnim postavam. Obsojen je na tri meseca ječe. — (Nesreča tudi pri pobožnem delu.) Iz Ihana blizu Kamnika se „Danici" piše: Nesreča se je bila pripetila pri vožnji in pri vzdigovauji zvonov v zvonik. Ker smo bili vsi farani silno veseli novih zvonov, je tudi več faranov želelo ju iz Ljubljane na dom voziti; zlasti se je bila vnela med dvema sveta vojska, kateri ju bode iz Ljubljane vozil, in farani smo prisodili enemu Čast novi veliki zvon voziti, ker ga obadva voziti nista mogla. Ali Časti siluo veseli voznik je bil pri vožnji silno nesrečen. Imel je silno napačno navado, da je z nogo na vago pri vozu stopal, predeni jo šel na voz. Ko zdaj tako stopi, se vaga nesrečno zasukne in mož pade pod kolesi, ki Bte mu nogi štrli. Ni bilo deleč od Ljubljano, torej so ga precej odpeljali v bolnišnico, kjer je pozneje revež v*led tega umrl. Drugo nesrečo iu strah smo imeli pri vzdigovanji velikega zvona v zvonik. Ko ga z vrvijo kvišku vzdignemo in se zvon uže linam bliža, se vrv pretrga, — zvon pade na močen tr. m dva Hežnja nad zemljo, ga prelomi, pa se tako srečno na stran obrne, da na zvonove korenine pade in ne tudi najmanjša škoda ne zgodi. Pravijo, ko bi bil zvon Hploskom naravnost na zemljo telebil, bi se bil zarad silne teže zrakove razpočil, in imeli bi bili k manjšemu škode S00 gold. Ta nesreča tesarskega mojstra tako prestraši, da si precej naroči lastno vrv za 125 gld., da nikdar več ptuji vrvi zvona ne zaupa. Drugi dan smo srečno z dvema vrvima zvon v line potegnili. Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani 5. dec. Zatožen je Audiej Jekovec, 2 J let stari polgruntarski siu iz Črešnevca pri Kranji zarad hudodelstva teške telesne poškodbe. — Iz zatožnega spisa je povzeti sledeče: Nedeljo 10. avg. 1874 proti t), uri zvečer so bili v Jožef Udetovi hiši pri lilažetu, gospodar Jože Ude, njegov brat Janez Ude, žena prvega, Marijana Ude in družina pri molitvi. Kar začnjejo pred hišo ropot, kakor bi bil kdo skrinjo za pepel prevruil. Janez Ude gre gledat, kaj se je zgodilo, tor zapazi, da je nekoliko mož od hiše steklo. On teče za njimi, in ko je bil kacih 100 korakov od hiše, se obrne eden pred njim tekočih fantov, katerega je Janez Ido z določnostjo kot Andreja Jckovca spoznal, okolo; zakriči: „č»kaj Rlažetovi hudič!" ter mu založi s trdo stvarjo, najbrže s kamnom, tak hud udarec v obraz, da koj nij nič videl in je od bolečine padel, pa roke na očeh držeč, rekel: „Audrej, dobro zapomni, kaj si naredil." Putem jc zavednost zgubil, in se je Šo lo zavedel, ko ga je na pomoč prišli brat Jože Ude rukal; potlej pa jo šel, ves v obrazu krvav, domov. Zdravuiki so našli, da je bilo Jože Udetu oko izbito iu so rekli, da je ta poškodba sama na sebi težka, katera je imela nasledek, da je bil ranjeui za naj mcuj 4 t dne na zdrav ji motcu in za svoj poklic nezmožen, in da je vid na desnim očesu popolnoma zgubljeu. Zvedeuci mislijo, da je bda poškodba h plošastim, neostrim orodjem, najbrže s kacim kamenom prizadeta. — Z Otirom na nasledke utemeljuje to raujenje hud. težk. tel, polk. po §§« 152 in 150 lit. a. k. z. Kar se storilca tiče, je bilo uže omenjeno, da je Janez Ude z vso določnostjo Andreja Jckovca kot onega zaznamoval, ki se mu je ediui izmej vseh fantov zoperstavil in ga jo takoj s trdo stvarjo po očesu udaril, da mu je vid nehal in je na tla padel. V soglasji s tim bo izpovedbe štirih prič. Marjeta /. oinik.u- pravi, da je uže od daleč Čula Jekovca, ko je kričal: „Ti boš šo de h crknil," iu koj potem odgovor Janez Udetov: nLa ubij me," in klic njene sestre Marjane Udetove : „Zdaj boš pa še tega ubil." Proti temu pa Andrej Jekovec dejanje taji in pravi, da se je le z Jože Udetom sprijel iu da Janeza Udeta tudi več nij videl. On se tudi sklienjo na to, da so je Miha Proseu vulgo Severjev takoj po dejanji hvalil, da je Janez Udeta tako s kameuom udaril, da mu je sekira, katero je imel, odpadla. Ta zagovor pa je z osalimi preiskovanji v protislovji. Vse priče namreč in Jekov-čevi lastni tovariši potrjujejo, da so takrat, ko jo imel z Janez Udetom opraviti, vsi drugi fautjo stali na straui precej daleč proč. Tudi nij nikdo sekiro v Janez Udetovi roki videl. — Po končanem dokazovanji stavi sodišče porotnikom sledeče vprašanje: Ali je zatožen :c Andrej Jekovec kriv, da je 16. avgusta 1>S74 proti 1). uri zvečer Janeza Udeta v Črešuevci sicer ne z namenom, ga usmrtiti, vendar pa z drugim sovražnim namenom s trdo stvarjo enkrat tako po desnem očesu udaril, da je iz tega sledila sama na sebi težka telesna poškodba ranjen-ga, iz katere jo izviralo motenje zdravja za naj nienj 30 dni in nezmožnost, opravljati hvoj poklic za 4 tedne, ter popolna zguba vida na desnem očesu za vse življenje. Ker so temu vprašanju porotnik enoglasno pritrdili, je obsodilo sodišče potem zatoženega zarad hudodelstva težke telesne poškodbe po §§, 152, 155 lit. b in 15b* lit. a k. z. v težko ječo za tri leta, poostreno z enim postom vsacih 14 dni. Vsem bolnim mor in zdravje Imtz toka in brez stroškov po izvrstni Revalesciere flu Barry •JS let uže jo nij holezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih blM medicin in itroikoi j zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalju prsne, i na jctrah; žleze i naduho, bo-lecme \ ledvicah, jetflto, kašelj, nepre-bnv ljenje, zaprtje, prehlajenje, m.spanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, \ rtoglavje, »ilcnjo krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnosr, diabet, trganje, shujšan je, biedieioo in pre- hlajenje; posebno se priporoča za dojence in je bolje, nego dojničino mleko. — I/.knz iz mej 80.001) spričeval zdrav ilnili, brc/, vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVtuterja, g. *« V.Beneka. pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika l>r. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campliella, prof. l'r. Dede, Dr. Ure, grolinjc Castle-Htuart, Markize de ltrchan a mnogo družili imenitnih osob, se razpošiljava na posebno žalitevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalo v. Spričevalo zdravilnima svetnika Dr. VVurzerja, Bonn, lo. jul. 1852. Revalesciere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dulje pri sesalnih iu obistnih boleznih, a t. d. pri Kamnin, pri prinadljivem a bolchuein draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnein bodenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Kud. \Vurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. W i n c h e s t c r, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Kcvaleseiere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne Čutnice in vodenico. Prepriča] sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranucelnik, liti. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. A n ge 1 s t e i n a. B e r o 1 i n, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Kevulesciere du Karry VBestrauako, najbolje spričevalo. Dr. Angel ste in, tajni sunit. Bvetovalcc. Spričevalo št. 76.921. O be rg i m p er n, (lJadenskoj, 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Revalesciere du Barry po-polnama zdrav. Viljem Kn rk ar t, ranocelnik. M o n t o n a, Istra. Ičinki Revalesciere du Barry so izvrstni. F e r d. C 1 a u s b e rg »t, c. kr. okr. zdravnik. ot. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v , 1; i i- 1 i n e r K 1 i n i s c b e W o c h e n s c h r i 1tu od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabiin, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kevalcnta Ara-bica" (Kcvaleseiere). Dete je v 4. mesecu vedno več iti več hujšalo, ter vedno bljitvalo, kar vsa zdravila uijso bila v stanu odpraviti; toda Kevulesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih. Št. 64.210. Markize de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšunji iti hipobondriji. St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dilsseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji (hišniku, omotici i tiščanji v prsih. Št. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujša nji. Št. 75,928. Karona Sigmo 10 letno hramote nu rokah in nogah i t. d. Št. 75.070. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademijo dunajske, na skoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic. Kevulesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane. V plehastih pnšioah po pol funta 1 gold. 50 kr. L funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun tov 10 gold., 12 fantov 20 gold., 24 funtov 36 gold. — Bevalesoioro-Biscuiten v pušicah a 2 golu. 50 kt in 4 gold. 50 kr. — Kevalescioro-Chocolatoe v prahu in v ploftčicah M 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gob*. 60 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu M 120 ta tU gold,, sa 28S Ub 80 gold., — al 57t> Us 36 gold - Prodaje: Bnrrv dn Barry & Conip. na Do-./-.jI, 1» »IJSI»«hai*»»e št. 8, v LJuhlJnnl Eu 4abr, v Crudvi bratjo Oburanzmeyr, v in* bruku Dioohtl & Frank, v l'elovt'1 P. Kirn bacher, v Lonci Ludvig MUllor, v Marlbori V. Morič, V JhTHnii J. B ■oe.khuiifte.n. v Ziigrebu v lekarnici usmiljenih sester, v Čer-novicah pri N. Snirhu, v ONcku pri Juh Davidu, Irka r j n, v 4-ihiI< u ]iri bratih Oberranz-m c y r, v Trmcsiarii pri Jos. v. P a p u, mestnemu lekarju, pri 0. M. Jahnerju, lrkurju, v \ urni tlinu pri lekarju dr. A. H alt er ju, aakor v vsoi uiesub pri dobrin len -..rjib m .-..>.»cerijskih trgovcih tudi razpoiilja duaaj»ka hiia na vso kr^je po pojtnil nakaznicah ali povzetjih. Dunajska borza 12. decembra. (Izvirno tolngrafićno porodilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . G9 gld. 75 kr Enotni dri. dolg v srebru . . 74 n 8'J „ 1860 drž. posojilo..... 109 . 75 „ Akcije narodne banke 999 II Kreditne akcije . , , 238 50 , 110 n 60 , • 89 . _ 24 80 Žalostnega srea javljamo bridko novico, da je denes oh 12. uri opoludne naš dragi oče, Osi roma tast. in ded, gospod Gašper Doberlet, hišni posestnik, po kratkem, težkem trpljenji, previden se svetimi zakramenti za umirajoče v 73. letu svoje starosti mirno v gospodu zaspal. Pogreb bode v ponedeljek 11. t. in. popoludne ob ',.'1. uri iz hiše umrlega, Trnovo, štev. 31. Sv. maše za raujkega se bodo v mnogih cerkvah brale. Dragi umrli se priporoča vsem znancem v pobožui spomin. Ljubljana, dne 12. decembra 1H7L Franjo Doberlot, Leopohlhia Bnhorlet, kupčevalec z lncbetjni, Ivan Itoberlel, čuvaj skladišča južne železnice, sinova. Elizabeta. Frančiška, Jerica, Helena Doberlot, hčere. Teresija Doberlet, snahe. Franjo, Leo|>oldina, Kajmiind, Viktor, Ivan, vnjuki. (353) Jako po ceni se prodaja EN6~ posestvo. V mičnum, romantično ležečem kraji vz voliko župnijo) Dolenjske, na najbolj obiskovanein prostoru (vštric farne cerkve) sto dve na novo popravljeni proti ognju dobro zavarovani, z opekami pokriti hiši • hlevom, drevarnico, a kletjo itd., z jako lepim sadnim vrtom (330 Q°) zaradi družhinskih razmer na prodajo. Ker je v eni teh hiš nžc črez osemdeset let 1'ako dol»ra prodajalnica z raznovrstnim blagom, in je .raj sam središče za nakupovanje deželnih pridelkov,, bilo bi to posestvo posebno primerno za trgovca. Ker ju kraj v najlepšej dolini na Dolenjskem, ter sta voda in zrak zelo zdrava, bilo bi ono posestvo tudi ugodno za visečega penzijonisia i duhovnika v pokoji. Ako bi se dotični kupec rad pečal s poljedelstvom, dokupi si lehko rodovitnih njiv itd. Cena jo zelo znižana. Natančneje povo (348—3) administracija ,,Slov. Naroda". Tujca. 11. decembra: Bvroiiu: Munk iz Dunaja. Pri Slonu : VVeber iz Litije. — Košir iz Moravč — Bolohrovič iz Gradca. Wanptner iz Dunaja. Pri )l«ll*l: Strohvvassor iz Dunaja. — Spies iz Zagreba. — SicBS iz Gradca. — baron Apfaltrern od sv. Križa. Pri Zaiuorcts Vovčak iz Brega. — Goldschmidt iz Vrhnike. — Loatnik iz Bistrice. Pri biivarskciii dvoru s Albreht iz Št Vida. Pri rnrjn •vMtrlJsl&em: Suyer iz Maribora. Fodtrebusne in kilove bolezni zdravi popolnem neškodljiva mast za kilove ali pretrgane od ««#.ljane mi zyonj imenovane droye, kakor tudi na vse druge zdravila se, če mogoie z vračajoča se 2>ošto proti poštnem povzetji izvršujejo. Stroške za embalažo in ekspedicijo itd. nayvadijo gospodje komitenti. Izdat H j in za uredništvo odgovoren: Maka Armič. Lastnina iu tisk „Narodno tiskarne