Razstave
RAZSTAVA FRIDERIK IRENEJ BARAGA
(1797-1868) : SVETOST V DEJANJU NA DUNAJU
(gostujoča razstava Slovenskega
verskega muzeja iz Stične)
v Slovenskem kulturnem centru Korotan na Dunaju je bila 6. novembra
1998 otvoritev razstave Slovenskega verskega muzeja z naslovom Friderik Irenej
Baraga (1797-1868): Svetost v dejanju. Gre za prvo gostovanje te razstave v tujini,
ki je bila pred tem zaradi izrednega zanimanja že na ogled v Pokrajinskem muzeju
Kočevje, v Knjižnici frančiškanskega samostana v Novem mestu, v Cankarjevem
domu v Ljubljani, v Kulturno izobraževalnem društvu Limbar-Moravče ter na
"22. Baragovem dnevu" v Logu pri Vipavi. Vsebinska izhodišča te razstave
(Marko Frelih) in pisna zapuščina škofa Friderika Barage v Slovenskem verskem
muzeju v Stični (mag. France Baraga) so bila predstavljena tudi na mednarodnih
Baragovih študijskih dnevih "Slovenski misijonar Irenej Friderik Baraga (1797-
1868) in njegov prispevek k etnologiji", ki so pod vodstvom pobudnice in
organizatorke tega srečanja mag. Marije-Mojce Terčelj potekali med 16. in 20.
junijem 1997 v Slovenskem etnografskem muzeju.
Na Dunaju se je otvoritve udeležilo večje število Slovencev in njihovih
avstrijskih prijateljev, uradno pa je razstavo odprl veleposlanik Republike
Slovenije Ivo Vajgl. Po uvodnem govoru direktorja Slovenskega kulturnega centra
Korotan mag. Antona Levstka je spregovorila direktorica Slovenskega verskega
muzeja Jana Cvetko. V svojem govoru je opozorila na bogat arhiv o Frideriku
Baragi, ki ga hrani Slovenski verski muzej v Cistercijanski opatiji v Stični. Arhivsko
gradivo, knjige in predmete je več let zbiral in urejal stiski rojak Karel Ceglar,
salezijanski duhovnik iz Hamiltona, Ontario v Kanadi, leta 1991 pa je to gradivo
velikodušno odstopil muzeju. Arhivom in muzejem iz Amerike, Rima, Dunaja
in Ljubljane, ki hranijo zapuščino misijonarja Friderika Barage, se tako priključuje
tudi Slovenski verski muzej v Stični, kjer si želijo, da bi to gradivo bUo dostopno
čim širši, predvsem strokovni javnosti. Ob gostovanju na Dunaju je Slovenski
verski muzej izdal tudi spremno gradivo v slovenskem in nemškem jeziku. Po
besedah avtorja razstave Marka Freliha se Baraga s to razstavo simbolično vrača
na Dunaj, v mesto, s katerim se je njegovo življenje pogosto prepletalo. Prav na
Dimaju se je namreč med študijem prava odločil za duhovniški poklic, kasneje je
dunajska Leopoldinina družba podpirala njegovo misijonsko delo, prav tako pa
Razstave
je pri dunajskem nadškofu Mildeju našel veliko razumevanja za delo v misijordh
med indijanskimi plemeni Severne Amerike. Z Dunajem je povezan tudi njegov
zadnji obisk Evrope, ko se je leta 1854 kot škof in predstavnik Severnoameriških
škofij udeležil cesarske poroke med Francem Jožefom I. in Elizabeto, znano pod
imenom Sisi. Mladoporočencema je njegova prisotnost veliko pomenila, po poroki
pa sta ga tudi bogato obdarila za njegovo misijonsko delo. Kot je dejal avtor
razstave, je na šestnajstih panojih prikazanih nekaj značilnih fragmentov iz
Baragovega življenja, v vsakem izmed njih pa lahko zaslutimo odsev veličine
človeka, ki je s svojimi dejanji obvladoval izjemne dimenzije prostora, lahkotno
presegel čas in stopil na pot večnosti, ki ga vodi do cilja Svetosti.
Otvoritev razstave je z izbranim petjem popestril Vokalni kvartet Stična,
na ogled pa je bilo tudi nekaj fotografij Stiškega samostana, ki so delo patra
Branka Petauerja.
Gostovanje razstave o Frideriku Ireneju Baragi, na ogled je bila do 2.
decembra 1998, je finančno omogočilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Nataša Polajnar Frelih