, Uredništvo in upravniStvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica Stev. 6, I. nadstropje, ' Učiteljska tiskarna. = Reklamacije za list so poštnine proste. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v ; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po do-—- govoru primeren popust. ■ ■ Izhaja r a z e n nedelj in praznikov vsak ——— dan opoldne. Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36'—, za pol leta K 18’—, za četrt leta K 9'—, za mesec K 3'—. Za Nemčijo celo leto K 40‘—, za ostalo tujino in —----------■== Ameriko K 48. ===== Glasilo jugoslov. socialno demokratične stranke. mm Posamezna Številka 14 vin. hi Št 61. V Ljubljani, četrtek dne 14. marca 1918. Leto II. DR. H. TUMA: Javen ženski shod se bo vršil v nedeljo dne 17. t. m. ob 3. popoldne v restavraciji »Narodnega doma“ v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom: = Mir. — Volilna pravica in žene. = Poroča sodrug Kopač. O Poljakih. Žene, na plan! Lota 1910. se je vrštl v Kodajiiiu rta Danskem mednarodni zbor žena. (ki je sklenil, da naj se zbero visako leto v gotovo dioibo žene na manifestaciiislkio zborovanje, na katerem naj predioŽe svoje zahteve v poJitičneiru kulibur-neair in gospo-darskean ipogiedu. V Avstriji se je vrš ki prvi tak »ženska dam« 19. niarca 1911. Žene v naši državi so ta dan prvič proglasile, kaj hočejo. 0*d te dobe se fe začela razvijati že:tska organizacija, zilasti med nemškimi in češJckni delavskimi ženami. Pri nas na Slovenskem so biiii vstvarjeni početiki že preje. V Idriji je n. pr. žensko društvo »Veda« zbralo zavedne proletarke. V Ljubljani, v Trstu in drugod so se žene zbirale z moškimi sodrug i. Tudi »Ženski List« smo imeli... Prišla je vojna. Vse, kar se je lepo razvijalo, kar je kazalo, da bo obrodilo obilo sadov - vse je tm/oralo prenehati. Govorili so te* topovi, puške in drugo marilno orodje. Vetrna je zadušila vse... ' Težnja po miru je težnja po delu, po razvoju. Če izrekamo željo po miru, če želimo, da se konča jkila/nje med narodi, izrekamo, da na.i preneha vse, kar nas razdružuje im kar nas zadržuje v deju za boljše biti... Ženska zborovanja, ki se vrše ta mesec po vsej Avstriji, poivzdigajo glas po koncu vojne. Na Slovenskem je tudi potreba, da povedo žene na svojih zborovanjih, da imajo dovolj vojge in vsega, kar je v zvezi z vojno im radi vojne. Žene in a plan! Resni so časii in — če trpimo, če prenašamo vsa gorja, — ali naj ne bodo naše zahteve po soodločanju v družbi glasne in jasne?! Ali naj nimamo .pravice in dolžnosti povedati to. česar je naše srce polno?! , , . Dne 17. moja -— na plan! Zberimo se m shodih in povejimo, kai hočemto. Zeme na plan! Tudi me udejstvujmo sklep žena, zbranih pred leti na svetovnem ženskem' kongresu! Poljaki so razdeljeni na tri vladarstva: Nemško, Avstrijsko in Rusko. Steli so po statistični tabeli Hart-lebenovi iz 1. 1917 v Nemčiji 3.500.621, z Mazuri 105.754 in KaSubi 55.408, skupaj 3,661.783, v Avstriji 4,967.984 in v Rusiji 7,931.307, vsega 16,561.074. Prof. Niederle šteje H n le 16,109.350. Poljaki tega števila ne priznavajo, ker si prištevajo velik del Litvinov, Belo- in Ma-lorusov. Poljaki sami nikjer ne segajo do morja, pač pa sorodni Kašubi (Polabci) kakih 50 km na široko ob skrajni zahodni meji Pruske. Jedro zgodovinske Poljske je bilo med Odro in Vislo, kjer so stanovali za davno Poljani, od katerih imajo sedanje ime, staro jim je bilo Lehi. Do združitve s sosedno Litvo 1. 1386 težili so na zapad, torej razširjali so svoje plemstvo in državno moč daleč na vzhod čez celo Belo- in velik del Maloruske (Podlehje, Vo-linij, Podolje, Ukrajino.) Sredi XVII. stoletja so bili na višku svoje državne moči, z odpadom Ukrajine k Veliki Rusiji pričenja se njih moč rušiti do 1. 1772, ko je sledila prva delitev njih države med Prusko, Rusko in Avstrijo. Na Dunajskem kongresu I. 1814/15 vstvarila se je takozvana kongresna poljska država, ki je segala do reke Bug in Njemen, kompaktno poljskega prebivalstva, le v severnem kotu s kakimi 100.000 Litvini in med Vjeprom in Bugom na vzhodu z okoli 300.00(j Malo-rusi. Vsled ponovnih vstaj proti Ruski je kongresna Poljska 1. 1863. izgubila vsak sled svobode. L. 1912 je ruska vlada odcepila od bivše kongresne poljske »Hol-miščino (Chelmizczizna) t. j. del Lubelske in Siedelske gubernije, na kateri prebivajo Malorusi, danes tako sporna med Poljaki in Ukrajinci. Holmščina je bila pred delitvijo Poljske posebna dežela. Ruska vlada je skušala Maloruse spraviti v pra-voslovje nazaj, poljsko inteligenco in plemstvo, v kolikor se nt hotelo nsloniti na Rusko je kruto preganjala, kmete, popolnoma odvisne od veleposestnika, je sicer hotela protežirati, a bala se je agrarne reforme. Prebivalstvo ruske Poljske je od I. 1812 do 1912 naraslo od 2,717.387 na 12,776.100, od teh okoli 7*1* milj. kmetov, 5 milj. meščanov in delavcev, med prvimi mnogo Židov: v Varšavi, od 800.000 prebivalstva 40%, v Lublinu, 51%, v manjših mestih Cel6 do 90%. Vsled carinske meje proti Nemčiji, je industrija naglo rasla tako, da je bila Poljska ob vojni agrarno pasivna, dajala je industrijalne pridelke Rusiji, od nje prejemala Žito. Nemčija je Poljake brezobzirno in po načrtu raznarodovala z razlaščevanjem poljskega veleposestva in naseljevanjem nemških kolonov, z vsilitvijo nemščine v vse šole od prvega razreda gori in prepovedjo poljske materinščine v občevanju v šoli in v 'javnem življenju. 5d leta 1866 do 1911 razvlastila je Pruska preko 40 r- • .VI.’ ha zemlje, ustanovila 450 nemških vasi s 150.000 na- seljenci. Vsi predeli nemške Poljske so posejani z nemškimi jezikovnimi otoki. V Avstriji so Poljaki od i. 1866. naprej uživali ne le vso konstitucijonalno svobodo, ampak jim je avstrijska vlada celih 30 let prepustila Galicijo s 3,518.854 Malorusi na polno razpolaganje. Poljska šlahta in inteligenca je svojo moč izrabila za narodno in gospodarsko zatiranje. Za 50 let njih supremacije se je poljski element med Malorusi povišal za celih 14%. Visoka poljska aristokracija, poleg madjarske, vodila je avstrijsko vnanjo politiko naperjeno proti Rusiji. V avstrijskem parlamentu so Poljaki svojo pozicijo brezobzirno izkoriščali pod geslom »ne honorovo a zdrovo«. Kakor so izrabljali slabotne avstrijske vlade, tako so se naslonili, kadar jim je kazalo na slovenske stranke, in jih cesto v usodepolnih trenutkih, zopet zapustili. Vsa dolga doba nemškega liberalizma bila je mogoča le s podporo poljske šlahte. Socialna demokracija poljska bila je nacijonalno, proti ruski vzgojena. Po izbornih vodjah (Daszynski) prišla je tudi v avstrijski internacijonali do velike veljave. Za vojno 1. 1914 so pruski Poljaki ostali pasivni, ruski so bili deljeni, eni za, eni proti centralnim državam, avstrijski šli so navdušenii v boj proti Rusom, njih legijone sestavljali so inteligentje, meščanje in delavci. Obe vojujoči se sili sta se potegovali pridobiti Poljake na svojo stran, obeiaje jim samoupravo, pozneje tudi samovlado. Po ruskem porazu pri Gorlicah, ko so Nemci zasedb zapadno-severni, Avstrija južno-vshodni del ruske Poljske, sta dne 5. novembra 1916 v Varšavi in Lublinu proklamirala slovesno avstrijski general Kuk in. nemški v. Beseler vzpostavitev Poljske. Poljaki so prvi dar svobode deloma navdušeno, deloma neverno sprejeli. Vsenemška stranka dala je takoj duška svoji bojazni nad samostojno poljsko državo, ter zahtevala zavarovanje Nemčije proti poljskemu kraljestvu ter vzdrževanje nemškega značaja poljsko-prus-kih provinc. Deputacija poljskih veljakov je dne 30. oktobra 1916 na Dunaju izjavila: »Poljska pripada za-padu, zahteva lastno državo in kralja«. Londonske ententne konference meseca aprila 1917 so proti nemško-avstrijski politik iPoljakom, Cehom in Jugoslovanom obljubili suverene države v polnem obsegu historičnih mej. Poljaki, Cehi in Jugoslovani so na to v avstrijski parlament dne 28. in 30. maja 1917 stavili svoje deklaracijske zahteve. Ruski Poljaki so opustili Nemcem prijazno stališče. Poljaki v Avstriji so se tesno oklenili vlade. Poljska im^la bi .dobiti Od nje svojega kralja. Drugi ruski ter laški poraz iiala sta Nemčiji in Avstriji prosto roko na vzhod, prikazal se je znani no-vembcrskT načrt: Poljsko vezati ha Avstrijo, Litvo in Kurško na Nemško. Ob splošnem protestu sta nemški iti avstrijska vlada načrt zatajili. Prišel je breški mir z Ukrajino. IZKAZ rojstev in umrljivosti v Ljubhani za čas od leta 1910. do 1917. I Leto O > ■+~> .s rojeni 000 prebival-v je živoro-: ncev umrli P o starosti cd O. S M ■ (O "5 S s »r« M ^ le-3 > g S H 'Z? i -O o" f s od 1000 prebival, umrlo je domač °/oo v 1 mesecu v 1 letu O od -5 let -15 let i -30 let 50 let -70 let -2 o t> fO Is J-i cu CD r — — do i , .. niač j 41 skup do- mač I j tifli 1 skup do- mač tuji skup 1 m 1 lO VH i o co 1 o m *o a) a rO o tH (D CD C i 1910 41711 1063 25 5 32 36 68 73 L, ■ 140 169 101' 270 50 110 232 328 228 12 1220 48-4 29-2 15-1 1911 1012 24-1 63 24 87 161 I 52 213 230 78 308 55 150 250 315 216+1 1295 46-0 309 16-7 1 1912 42415 1006 237 48 33 81 114 1 56 160 133 69 202 34 140 233 278 231+1 1122 469 26-5 141 i 1913 42904 4008 235 45 26 71 120 1 48 168 172 69 241 27 110 216 279 216+1 1090 459 25-4 13-8 i 1.914 49309 4064 24-5 44 21 65 124 44 168 180 66 246 23 188 214 242 235+7 •1155 43-9 26-6 I 149 1915 49695 995 191) 47 25 72 146 45 191 188 69 257 37 155 219 275 220 1123 32-8 22 6 15-0 j 1916 50376 953 19*1 43 27 70 125 60 185 183 96 279 56 99 254 306 268 1262 358 25-2 16-1 1917 50376 836 16.6 26 33 59 *98 57 155 "159 118 277 70 136 212 366 "344 1405 39 8 28-1 169 * v petletju 1910/14 povprečno 11 v petletju 1910/14 povprečno 226. v petletju 1910/14 povprečno 14*9 °/00. j I Vztrajati? V zadnjih treh letih ni bilo v odličnih krogih ne govora ne napitnice, 'kjer bi bila manjkala ta opomin jev alna beseda. Tako lahko je izreči1 besedo p-o dobrem kosilu, dokler želodec še ni pričel prebavljati, kakor je tudi prijetnejše voditi vodno za gorko pečjo to palmo skledo, kot zunaj v strelskih zaikopih. Vztrajati! Ve-li kdo, kaj se pravi vztrajati za 'tiste, ki občutijo vso grozoto im težo vojne na svoji koži? Le pomislimo na družimo z osmimi ali desetimi osebami, ki je izgubila očeta na bojišču, ali na stare ljudi brez zaslužka, katerim je zagrnil grob zadnjo mado in oporo, in kamor bi legli najraje samii. Vztrajati! Da, more se to prisiliti! Toda ne bodimo slepi za neizprosne posledice, ki se izcimijo iz splošnega hiranja ljudskih teles. Pač moremo vztrajati, ne da bi videli, da slabi življenjska moč in da je potomstvo v nevarnosti za svoje življenje in zdravje. Lahko zatisnemo oči pred vsem tem in poslušamo tiste zdravnike, ki pravijo, da slabo hranjenje ne povzroča nobenih posledic. 1 e pa so kljub temu im so zlasti nevarne doraščajoči mladini, ker pripravlja slabo h ram jem je za tuberkulozo prav ugodna tla. Kal te bolezni se je razpasla med vojsko posebno v naših velikih mestih. »Po-trebujemo ozemlja za naseljevanje«, vzklikajo gotovi krogi. In zbog tega pridigajo za vojno do skrajnosti. Če bomo pa potrebovali ozemlja za naseljevanje tudi še potom, ko bo ljudstvo decimirano in nezmožno, obdelovati zemljo, ker bo mjegova moč uničena za stoletje, o tem se ti krogi ne vprašajo. Vztrajati! Morebiti bi me bilo slabo merilo, če bi orni brezmiselmeži, katerim je ta beseda neprestano tna jeziku, preiskiusili nje parnem ma ; svoji koži. Saii je država dovelj tol er anta in ! mudi vsakemu državljanu priliko, da živi po čednosti vzdržnosti, če se le hoče ravnati po milostnih določbah zakonodaje. Le 14 dni živite po postavnih živilskih racijah — im pojem »vztrajanje« bo jasen in vas prisilil k premišljevanju. Pridigarji o1 »vztrajanju« naj poskusijo enkrat izhajati s temile prejemki: Za 14 dni: ‘/2 kile koruzne moke.........................K —'39 3/< „ sladkorja.............................. 1‘20 1/4 n ovsenega riža....................... „ —'24 10 dek masti.................................. 3'20 6 „ surovega masla....................—'60 1/4 kile mila.................................„ 5'— 2 jajci....................................... 1*32 1 kos toaletnega mila........................... 4-- skupaj . K 15-95 Pireptričanii smo, da bi prišli »vztrajanji1« do takega telesnega in duševnega razpoloženja, ki j ga označuje graški predrzen meščanski časnik kot »boljševicizem«. Politični oregled — Ratifikacija mirovnega sklepa med centralnimi državami in Rusijo. »Nouvelliste de Lyon« poroča iz Moskve: Moskovski sovjet je sprejel odobritev mirovne pogodbe s centralnimi državami z velikansko večino. Iz tega uspeha glasovanja se da sklepati na gotov uspeh vlade ljudskih komisarjev na kongresu sovjetov v Moskvi. »Petit Journal« poroča, da je povzročil preobrat v Moskvi govor Ljenina. Ljenin je razložil v Moskvi vzroke, zakaj da mora skleniti Rusija mir. Na brzojavno vprašanje se je izreklo od 195 sovjetov 110 sovjetov za odobritev miru. Izmed najbolj tehtnih in uvaževanja vrednih vzrokov, ki jih je bil navedel Ljenin, je ta, da je ruska armada popolnoma desorga-nizirana. — Opustitev diplomatičnih zve/, med Zedinjenimi državami iu Bulgarijo. Iz NVashingtona je dospela vest, da odide bolgarski poslanik Zedinjenih držav 14. t. m. na dopust v Florido. Politični krogi so mnenja, da pomeni poslanikovo odpotovanje bližnjo opustitev diplomatičnih zvez med Zedinjenimi državami in Bulgarijo. — Prepovedan češki shod. Češka dmokratična kon-stitudonaina stranka, ki obsega vse praške češke stranke, je napovedala za ponedeljek 11. t. m. shod na Sofijskem otoku, kjer naj bi se praznoval spomin na znani praški shod v Wendelsbadu 11. marca 1. 1848. Na tem shodu, ki se je vršil ob času dunajskega gibanja leta 1848., so zborovalci razvili program češke ustave. Ka- j kor poročajo »Narodni Listy«, ie praško policijsko ravnateljstvo ta shod prepovedalo. — Volilna reforma na Ogrskem. Iz Budimpešte se dne 12. marca poroča: Za jutri določena seja odseka za volilno reformo se ne bo vršila, ker se ministrski predsednik dr. VVekerle, vodja vladne stranke grof Julij An-drassy in vodja delovne stranke grof Štefan Tisza podajo danes zvečer na Dunaj, kjer jih kralj sprejme v avdijenci. Avdijenca teh treh državnikov je v zvezi z vprašanjem poravnave v zadevi volilne reforme. — Samostojna ogrska armada. Na predvčerajšnji seji odseka za volilno reformo je poslanec Bakonyi in-terpeliral ministrskega predsednika dr. NVekerleja glede izjave avstrijskega ministrskega predsednika dr. pl. Seidlerja o ogrski armadi. Ministrski predsednik dr. VVekerle je izjavil: Obžalujem, da sc je vprašanje samostojne ogrske armade, ki je bilo že dospelo v Stadij mirnega razpravljanja, zopet načelo. Seveda se ne morem identificirati z izjavo avstrijskega ministrskega predsednika, marveč vztrajam neizpremenjcno na stališču, da je uredba vprašanja samostojne ogrske armade zadeva, ki se ima urediti med kraljem in ogrskim narodom. Vprašanje samostojne armade smo kot kardinalno točko sprejeli v program. Samostojna organizacija ogrske armade se ima izvesti v ustavnem delokrogu Njegovega Veličanstva. In da se bo res izvršila, za to imamo zagotovitev. Seveda želimo, da se zadeva izvrši — zlasti v gospodarskem oziru — v sporazum-Ijenju z avstrijsko vlado; a to ne pomeni, da bi organizacija ogrske armade bila odvisna od takega spora-zumljenja. Na razpolago nam je svobodna odločitev. Razgovor v Berlinu. »Berliner Tageblatt« poroča, da so se sešli zastopniki rajhstagovc večine v torek na razgovor. Zvečer je bil sprejel rajhskancler voditelje strank in zbornično predsedstvo. Šlo je za tako-zvana vzhodna vprašanja, za novo kreditno predlogo in novo vojno posojilo v znesku 15 miljard. Pri razgovorih je bil navzoč tudi generalfeldmaršal Hindenburg. »Lokalanzeiger izve, da je šlo v prvi vrsti za trgovska vprašanja, ki so v zvezi z mirovnim sklepom z Rusijo. Najbrže so se razgovarjali tudi o sedanjem stanju mirovnih pogajanj z Romunijo. _ Pet kandidatov za on mandat. Iz Berlina poročajo: Pet strank gre v boj za mandat umrlega neodvisnega socialnega demokrata Stadthagna v velikan- skem volilnem okraju Niederbarnim. Socialni derno-kratje kandidirajo strokovnega tajnika Wissela, neod- j visni socialni demokratje pa drja. Breitscheida; kandi- j date so še postavili konservativci, nacionalni liberalci in napredna ljudska stranka. Ta kandidira železniškega delavca Hoffmanna. Napredna ljudska stranka je priredila doslej nad 50 shodov in do 14. marca, do dneva volitve, jih priredi še dvajset. -» Ofenziva proti Italiji. Iz uradnega ameriškega poročila o položaju na italijanski fronti posnemajo en-tentni listi: Vedno bolj jasno se kaže, da namerava sovražnik ofenzivo v gorskem ozemlju in da bo najbrže poskušal skoz dolino Lagarina vdreti v italijansko ravnino. Ameriški vojni minister pripominja k temu: Mi ostro opazujemo naraščajoče delovanje sovražnika. Dopisnik »Daily Telegrapha« poroča iz Milana: Vse av-stro-ogrske železnice prevažajo čete z ruske fronte na italijansko bojišče. Opazovali smo čete 30 do 50 kilometrov za bojno‘fronto na raznih točkah. Težke topove prevažajo naprej. Mnogoštevilne baterije dovažajo z železnico v dolino Adiže in v dolino Sugana. Avstro-ogrska armada se za transporte poslužuje tudi visečih železnic. Oeneral Kovess je prevzel poveljstvo enajste armade. Francoske vohunsko afere. »Berliner Tageblatt« prinaša iz Ženeve sledeče poročilo: Francoski poslanec Lafont je interpeliral vlado zaradi afere v St. Etiennu proti francoskim pacifistom. Francoska vlada silno napihuje to afero. Interpelacija zahteva pojasnilo o načinu, s katerim je pospeševala vlada reakcionarno propagando po časopisju. Ta propaganda je imela namen, da diskreditira delavski razred. »Humanite« poroča, da se vedno bolj razširja odpor republikanskih in delavskih organizacij proti postopanju Clemenceaujevim, ki hoče afere ali iz posameznih poizkusov pacifistične propa-je dalo signal za reakcijo proti zasledovalni blaznosti pariške vlade in pariškega časopisja. Takoj so se ustanovile v več kakor 100 francoskih mestih lige z namenom, da organizirajo odpor proti reakcionarni vojni. Pariško in lionsko socialistično časopisje je uvedlo preiskavo zaradi afere v St. Etiennu. Preiskava je dognala, da je pariško časopisje napravilo iz navadne vohunske afere ali iz posamezni hpoizkusov pacifistične propa-p;ande velik izdajalski komplot. Tako so na primer aretirali v Lyonu nekaj dezerterjev, ki so prilepljali na zidove listke z napisom: »Dovelj je mrtvih, živel mir!« Pariški monarhistični poslanec Pugliesi-Conti zahteva iznova v pismu na justičnega ministra, naj se prične kazenskopravno postopanje proti voditelju manjšinskih socialistov Longuetu, ki je hotel kot sotrudnik lista »Populaire du centre« pritegniti k sodelovanju člane nemške neodvisne socialistične manjšine kakor Haaseja, Liebknechta, Bernsteina in Kautskega. Socialistični -voditelj Marcel Cachin piše o tej zadevi: »Ali res ni med vso našo vlado moža, ki bi si bil ohranil toliko hladne krvi in razuma, da bi pojasnil vsem tem ljudem blaznost njihovih denunciacij? Naša javnost, vsa nervozna vsled štirih vojnih let, res že ne ve več, kaj naj prične z vsemi temi škandali in izdajalstvi. Nezaslišano postopanje naše vlade je, da ie pustila zastrupljati naše nesrečno prebivalstvo s to kampanjo.« Cachin pravi, da je vendar zasluga neodvisnih socialistov, ker so hoteli omogočiti, da pride Francija do besede. — Proces proti Jauresovim morilcem. Pariško državno pravdništvo se zelo trudi, da bi zopet preložilo proces proti Jauresovem morilcu. Predsedniku porotnega sodišča so bila predložena pisma morilca Villaina, ki naj dokažejo, da morilec ob času umora ni bil v popolni posesti svojih duševnih sil. Zastopnik Jauresove vdove, ki nastopa v procesu kot zasebna tožiteljica, je pa nato predložil pismo Villainovo, ki nasprotno dokazuje, da je morilec popolnoma normalen. Predsednik porotnega sodišča ie odredil zato, da izrečejo strokovnjaki novo sodbo o duševnem stanju Villainovem. Od izrekov strokovnjakov bo odvisno, če prične proces v prihodnjem zasedanju pariškega porotnega sodišča ali ne. ^ jz Italije. Korespondenčni urad poroča: Vest o letalskem napadu na Neapol ie napravila v Rimu globok vtisk, ki se izraža v listih v ostrih člankih z napisi »proti barbarom«. Letalci so poškodovali privatna poslopja v središču mesta. Doslej so dognali, da je 16 mrtvih in 14 ranjenih iz krogov civilnega prebivalstva. — »Secolo« poroča, da je aretiran župan Rodigne zaradi protivojne propagande. — »Corriere della Sera« poroča iz Rima, da je sklenila ruska vojaška m.sUa v Italiji v sporazumu s poslanikom Oiersom, da se ra/.-ide. Ruska vojaška misli« pod vodstvom .cne ala He- .... j, .j.* nfi nrvega vojnega leta dalUi-sketa je bila v Italiji oa prvt,* _ Njena naloga je bila, da ie tvorila vez med ^Kim | i„ italijanskim generalnim štabom, zlast, ,e ^ Srbela « h* t*1 O sed" Hkvidi Ja še viseče zadeve. K »kvidaciji so pri-ni zastopniki italijanskih t>a,lk’ pri . . le za nabavo vojnega materiala. Ruska voio^a m^ija^je sedaj lil Sranlh’'več' miljonov'Vuskega denarja. Ti zastopniki bodo varovali interese italijanskih dobav,tel,ev Rusiji. Najbrže sc razpustita tud, ruski vojašk, misiji v Londonu >Nleuwc Rotterdamsche Courant« poroča iz Londona: Ameriški listi poročajo, da ie bilo stališče Zedinjenih držav napram nastopu Japonske v Sibiriji zelo negotovo. Člani japonskega poslaništva izjavljajo, da so v Tokiju vse vprašanje natančno premotrili. .V tem trenotku niso čete na potu in tudi pred razgovorom med Ameriko in Japonsko ne odidejo čete. Japonska vlada ne odpošlje nobenih čet v Sibirijo, dokler ne pritrdijo aliiranci in Zedinjene države. Amerika se sicer ne ustavlja japonski ekspediciji v Sibirijo, tudi ne protestira proti njej, a ne soglaša z njo. Ce je japonsko ljudstvo razumno, mora uvideti, da ima voliti med imperializmom in uresničenjem idealov, zaradi katerih se udeležuje Amerika vojne. Japonska ima odločitev sama v oblasti. Severna Amerika, Južna Amerika in Avstralija so molčeči gledalci. Vsled teh okoliščin leži na angleškem časopisju niezmerna odgovornost, ker spodbuja Japonsko, naj nastopi pot, ki jej pa v novem svetu ne pridobi prijateljev. Noben dobiček ne bi mogel oškodovati Japonske, če bi izgubila Prijateljstvo novega sveta. — Amerika in ententa. Nevtralni listi poročajo, da namerava angleški ministrski predsednik Lloyd George odpotovati v Ameriko, da neposredno stopi v stik s Predsednikom Wilsonom. Zlasti vprašanje japonske intervencije v Sibiriji je pokazalo globok prepad med nazori Amerike in zapadnih držav, vsled česar smatra Lloyd George razgovor z VVilsonom za neobhodno potreben. Konferenca v Londonu. »Tribuna« poroča, da so se sešli zastopniki Anglije, Zedinjenih držav, Francije m Italije v Londonu na konferenco, na kateri se posvetujejo, kako bi se odpomoglo pomanjkanju ladijskega Prostora. — Neva konferenca allirancev. »Corriere della sera« }e od poučene strani izvedel, da se v Londonu v nat cm sestane nova konferenca aliirancev. T ^0V b°hševlkov. Petrograški dopisnik »Daily bol^Krar>^a a u L v svojem govoru med drugim izjavil: "st) rfal1 seveda ne more biti govora. Živimo iz rok v lij °kler ostane položaj tak — in pred novo žetvo krndPriČak°Vati izpremembe — vidim Klavno nalogo v ‘ a Za Prehrano v tem, da se z neko elasticiteto pri-«e bo.10!10 obst°iečim razmeram. Z državnimi odredbami kaka nareab*or moRoče nial° delovalo. Ce pa se izda na Politične, hacton , . "Voza iz Ukrajine *"C a ‘ osebne obzirnost. Olede Prevelikim pričakovanje^ ^ , u v “;oza- Pač bodo najbrže v S^ olg -" '^ dnSDdrt:. i i t omogočeni manjši m°Rla še 1 x 7ellk'h ,?°*in žRa pa se bo miadan^ le čez več tednov pncetl- Da se Pokrije spo-va(f0t Potrebščina glede krompirja v izmeri 12.000 10'A se bo morala zmanjšati kvota pridelovancev. 3. (j0 9 Nravstveno stanje mestne občine ljubljanske od niarca: Novorojeiicev 26, mrtvorojena 2, umrlo -tako1 naj bo .tudi razdelitev masa, 'im to vseh vrst. Ne Je govedina, ampak tudi ovoje, svinjsko :in telečje meso! Napravi naj se tako, da ne bo goječe in nastavljanja. Z& sedaj pa naj se prepreči in prepove mastevIjanje. Otroci vstajajo ob dveh, treh ali štirih im stoje .pred 'mesnico ter čakajo. Prosimo, da se to takoj uredi, da ne bo prepozno! — Dva koncerta »Glasbene Miatice« sta se .vršila rminolo soboto in medellio v Ljubljani: Sodelovala je tudi gospa Arko, hčerka župana g. dr. Tavčarja. Za 'ljubljansko razpoloženje je zanimivo poročilo, Iki je o tem objavljeno v »Slov. Narodu« — zanimivo pa tudi otno v »Slovencu«. Prvi je navdušen. Drugi pa piše: »g. Pipa Arto-Tavčatrtie v a je nastopila toda ne v ikoncertu. Za tem bi agod omečem in sladke spomine vzbujajočem naslovom se je skrivalo in poroglji vo hohotalo nekaj drugega, nekaj, kar je mogoče nehote, spominjalo na priljubljene »koncerte« g. Irme Polakove. Kar nas je že takrat neprijetno dimilo, ono izvirno pačenje sabo, sicer malo omiljeno, pa vse eno ori-slovenskiih narodnih pesmi, smo imeli tu pred ginalno«. — Za kruh prosijo. Očividec, ki se je vračal z dopusta iz begunskega tabora v Bruku na L. nam piše, da je videl na dunajski postaji trope civilnih ljudi, med njimi otrok, ki so solzeč se, prosili vojake kruha. Toda vojak jiin ne morejo pomagati. Dopisniku se je zdel ta prizor mil. Enake prizore je videl tudi v Pulju. — Da, vojna je, ljudje morajo muogo pretrpeti. — Poskušan samomor restavraterke. V nekem zagrebškem hotelu se je predvčerajšnjem poskušala zastrupiti 32 let stara gospa Marija Rudolf, posestnica znane zagrebške restavracije. Prepeljali so jo v bolnico, a je malo upanja, da ostane pri življenju. Njen mož se nahaja že dve leti v ruskem ujetništvu. Vzrok poskušenega samomora ni znan. — Kako ie na Dunaju?! »Del. Liisty« poročajo v dopisu, ki ga jim je poslala delavska žena: »V soboto sem čakala na meso v vrsti na Thaliastrasse od 9. zjutraj do poil 3. pop. Dobila nisem mič. Pa tudi one niso nič dobile, ki so se postavile že ob 4. zjutraj. To pa zato. iker so se mnogi postavili v vrsto že v petek ob pol 6. zvečer. Čakale smo na — konjsko meso, ki stane 1 .kg celih osem kron. Ena moja znamka je čakala v vrsti na košček konjskega mesa 28 ur«. Kaj — tako se pravi »vztrajati« d u r c h h a 11 e n. — Umrl je včeraj po daljšem hiranju v 52. letu starosti član tiskarske organizacije Josip Longyka, črkostavec v Zvezni tiskarni v Ljubljani. Pogreb bo v petek ob 2. popoldne iz hiše na Prulah Št. 6, N. v m. p.! __________ ____________ — Popravek. V včerajšnji številki je tiskarski škrat in Demokracijo postaviti na laž. Prav radi nje- ! napravil več napak’ ki -iih ie treba popraviti ker kva-govih izvajanj, simo ga vpraševali: Kaj prav v zaprav hočejo »Oimladini« s svojo 'opozicijo. — Sicer pa: »Narod« mati le ponatiskiuje, sai je pisano — zanj. —- ŠpGi za V. okraj v Ljubljani. Pišejo nam: čudna je res mestna aprovizacija. Prvi okraji so dobili po 1 kg Špeha za 9 kron, drugi okraji po pol, potem po po 16 oz. 20 kron. Naš peti olkraj mora že plačati 28 K za kilo speha. Koliko bo neki veljal Špeli za zadnji okraj?! — Ali ne bi bilo mogoče stvari tako urediti, da bi dobili vsi enako po enaki ceni, ali pa naj bi se uredilo vsaj tako, da bi razlike ne bile preveč občutne. Vemo, da je danes težko aprovizačno delo, ali — 'take-le razlike so le prehude. f , — Člani Vojne Zveze dobe moke v mesecu reoruarju izven Ljubljane: rudarji po 300 gr. svo'.ici 165 gr. — delavci vojne in- je 20 oseb in sicer 12 domačinov in 8 tujcev. Vsled griže je umrla 1 oseba, vsled jetike 3 domačini in 3 tujci. Za tifusom je obolel 1 vojak, za grižo 1 domačin in 1 vojak, za difterijo 1 domačin. — Znamtonje demokratične dobe. V »Slov. Narodu« ponuja županstvo v Tomi siju 17 letno siroto, ki je dovršila 8 razredov ljudske šole in govori hrvaščino iln italijanščino, v službo. Svoj klasičen spis končuje takio-le: »Zato je dekle sirota, izročena domovini občimi v oskrbo, 'kjer čaka usmiljenih ljudi, da ji ponudijo košček kruha«. — »Slov. Narodu« v album. Poslanca V. Klofač 'in Stribrny sta ustanovila list, ki se imenuje »Pondelnik« in je prvič izšel 11. marca t. 1. V tem listu je nanizanih precej resnic o novi »češki državnopravni demokraciji« im njenem glasilu Nar. Listych. Zlasti se z vso odločnostjo postavlja proti tonu, kli >so ga uveli Nar. Listy — proti tonu, ki ikaže le nase in na svojo edino »narodno« pravo in voljo. Doslov-no piše Pondelnik tako-te: »Baš ta list (Nar. Listv), ki se vsak dan kar zasope samega ogorčenja nad nasilstvom, ki ga vršijo boljše-viki v Rusiji, vrši pri nas pravcato politično tiranijo, sedaj samo v časopisju, ali tako, da mam dovolj prorokuje kako hi izpremenii svojio časnikarsko zajedljivo strogost v ono, ki je oprta na silo im moč«. — Pri n,as velja to v polni meri za »Slov. Narod« kakor bi češki »Pondelnik« v Ljubljani Izhajal. Seve, razumljivo je to, ker naš »Slov. Narod« kopira češke — »Nar. Listv«. — »Slovenski Narod« je, kakor smo pričakovali, priobčil iz »Demokracije« famozno. »Pojasnilo«, kr se tiče našega strankinega zbora. Izjavljamo, da je to pojasnilo popolnoma neresnično im sodr. Golouha naravnost blamira. Ne bomo polemizirali, pravimo le: Res je, da je sodr. .Golouh govoril v imenu »Oml a dim e« in je to pri vsakem stavku izrečno naglasa!. Ge ga »Omiadina« mi pooblastila, je njena stvar, pač pa je prvi dan sedela okrog njega. Ros je, da se je sodr. Golouh strinjal s politično resolucijo in zanjo glasoval. Predlagal je le spremembe, in sicer tam, kjer je zahtevala imiir z Rusijo, da naj se izreče za splošen mir. Nadalje je zahteval, na.i se spremeni, tam kjer je poudarjala imperializem Italije, m:aj se dostavi še: Francije. Anglije itd. Zahteval je še nekaj drugih stilističnih popravkov, ki so bili deloma sprejeti. Nadalje je sodr. Golouh 'izvajal, da je »Omiadina« za to, da si me smemo vezati rok napram meščanskim strankam. Na- - — — »Omiadina« za bistvo deklaracije. Tako je govoril sodr. Golouh im tako smo mii poročali. Le je irnož, mora to potrditi, i rijo zmisel. V članku »Obletnica« je v prvi koloni, 10. vrsta, natiskano: »Kakšen pogovor je bil« — stati bi moralo: refren pogovorov je bil.« V notici: »Demokracija« se ima v 18. vrstici glasiti konec stavka tako: »Ki ji je razredno zavedno delavstvo zelo neljubo«. Zadnji stavek t enotice pa se ima glasiti: »Da uik jo znani agitator pokojne N, D. O. v Ljubljani — gosp. R. Juvan — ne bo blagohotno presojal, je jasno, 'n s tem je povedano vse.« — To smo morali popraviti, ker je zlobni tiskarski škrat dal — zlasti zadnjemu stavku poolnoma napačen zmisel. 1Jf ®n tov aren 265 gramov, njih svojci 165 * gr., ostati oluriij pa m:a 4 kg 25 dkg na mesec. Dobita se bo glavno koruzna molka im koruzni zdrob, skoro “L bo koruzne, V3 pa pšenične. Vsaka oseba pa dobi % kg testenin, ki se vračuna v gorenjo 'množimo. — Rajcniranje mesa. Jako žalostno ie dejstvo, da se morajo žene iin otroci nastavljati za meso že ob 2. zjutraj. Mesarji odpro ob 6. im začno razprodajati — prvi, ki pride na vrsto, čaka 4 ure. In dogaja se, da čaka žena ah otrok’ j s® nisar-“j?ts Mestna aprovizacija hoče raionirati stranke. Zadnji čas je. Ali rajoniratl se pravi, urediti talko, da ne sme nihče jemati mesa pri d v e h ali tre h, temveč samo pni e n e m mesarju. V Ljubljani sekajo meso mesarji, mestna aprovizacija ter Dež. mesto za klavno živino. Mostna aprovizacija in »Dež. mesto« Imata meso na karte. Dosedaj so imetniki teh kart tudi drugod lahko dobili meso, tako, da so nekteri imeli in imajo mesa dovolj, drugi pa nic. Kakor je razdelitev kruha kontlngentirana, VoSna. D u n a j, 13. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Avstro-ogrske čete stoje pred Odeso. V Benečiji sta dva avstro-ogrska letalska oddelka kot povračilo za sovražne napade italijansko letalsko postajo v Mestre napadla z bombami. Napadla sta štiri sovražne oddelke, ki so se ravno pripravljali za polet ter jih z višine 300 do 500 metrov obmetavala z bombami. Letalska naprava se je zrušila. Na povratku so naši letalci bombardirali tudi Treviso in sovražne jarke ob Piavi. Na tirolski fronti je nadporočnik Linke premagal 20. naprotnika v zračnem boju. Berlin, 13. marca. NVolffov urad poroča iz glavnega stana: Zapadno bojišče. V nekaterih odsekih zvečer topovski boji. Izvidno delovanje je bilo živahno. Odbijajoč belgijski sunek smo ujeli 1 častnika in 30 mož. Z naših podjetij pri Zovnebeke smo dovedli 23 ujetih Angležev in Portugalcev. V Champagni so prus-ske kompanije napadle francoske jarke vzhodno Pros-nesa tei ujele 90 Francozov. I3ri izvidnem delovanju v zraku je prišlo do ostrih bojev. Sestrelili smo včeraj 19 sovražnih letal in 2 privezna balona. Vzhod. Nemške in avstro-ogrske čete stoje pred Odeso. Na ma-ccdonski fronti živahno artilerijsko delovanje pri Makovem in v loku Černe. Z ostalih bojišč nič novega. — Ludendorff. Berlin, 13. marca zvečer. Nemške čete so zasedle Odeso. T***) Državni zoon Na Dunaju, 13. marca. Poslanska zbornica je sprejela danes predlogo, ki urejuje in izboljšuje prejemke duhovništva. Naučni minister C w i k 1 i n s k i je povedal, da se vsled izboljšat la duhovniških plač poviša postavku za plače duhovništvu od 14,153.700 kron na 20,185.000 kron. Od te vsote odpade na katoliško cerkev 19,058.600 K in na grško-vzhodno v Dalmaciji 126.400 K. Podporni pavšal protestantskim cerkvam se zviša na 800.000 kron. Minister je tudi izjavil, da se je vlada le težko odločila za to, da stopi izboljšanje plač že s 1. januarjem 1918 v veljavo, ker bo veljalo to okroglo 10 miljonov kron. Temu ugodi vlada le pod tem pogojem, da se odtegnejo draginjske doklade za drugo polletje 1917/18 od definitivnih doklad. Za predlogo so glasovale vse stranke, tudi nemški radikalci, razen socialnih demokratov vsoh narodnosti. V debati je med drugimi govoril tudi nemški socialni demokrat H i 11 e b r a n d. Izjavil je, da žele tudi socialni demokratje, da dobi duhovništvo take življenske pogoje, ki odgovarjajo človeškemu dostojanstvu. Vendar pa so naziranja, da nima država nobenih obveznosti, da bi plačevala duhovništvo iz lastnih sredstev. Socialni demokratje žele, da naj oskrbuje država sama matrike. Tudi šola naj postane državna zadeva. Zahteva, da se ustanove verske občine, govori o položaju kaplanov in nižje duhovščine, če tožijo kaplani o bedi in stiski, naj se ravnajo po zgledu delavstva in naj vodijo razredni boj proti onim, ki jih zatirajo. Država mora izpolnjevati drugačne naloge, kakor pa plačevati duhovščino. Češki socialni demokrat dr. S o u k u p, ki je bil govornik proti predlogi, izjavi, da socialni demokratje ne morejo glasovati za predlogo, ker zahteva njihov program ločitev cerkve in države. Nato je govoril o slabih prehranjevalnih razmerah v Pragi. Ta njegova izvajanja so razburila Wolfa tako, da je pričel kričati. Nastal je tak hrup, da je bilo treba sejo prekiniti. Končno je predlagal S e i t z naj se preide predloge za izboljšanje duhovniških plač na dnevni red, Ta predlog je bil odklonjen, sprejeta pa prejeta pa predloga. Poslanec Jarc predlaga nujno interpelacijo glede pomladanske setve. Glasovanje 0 tem predlogu se je preložilo za prihodnjo sejo, ki bo jutri. V brambiiem odseku je hotela podati vlada danes izjavo, ki naj bi zagotovila strankam, da se odpustita oba najstarejša letnika črnovojnikov. Ta načrt je morala vlada opustiti, ker se je izkazalo, da njena zagotovila ne zadovoljujejo opozicijo, ki hoče odreči priznanje odredbi po § 14, ki razširja črnovojniško dolžnost do 50. leta. Ministrski predsednik je začel zato z najvišjimi vojaškimi mesti nova pogajanja. Vlada pričakuje, da bo že jutri lehko podal poslnski zbornici točna zagotovila, da se črnovojniška dolžnost polagoma zniža. Namesto cesarske odredbe o črnovojniški dolžnosti namerava predložiti vlada zakon, ki znižuje avtomatično črnovojniško dolžnost. Na današnji seji brambnega odseka je bil vložen predlog, zahtevajoč, da se izprem^ni cesarska naredba o črnovojniški dolžnosti v zakon, ki naj določuje črnovojniško dol?-nost le do 42. leta. Ostali letniki naj se odpuste. V odseku za prehrano je podal predsednik Paul pojasnila glede vprašanja o uvozu živil in krmil iz Ukra>ine. Pogajanja z Nemčijo glede uvoza posameznih predmetov so dovedla do zedinjenja glede ključa, ki je za uvoz žita 1:1, za uvoz ostalih živil pa 6:4. Možno bo, da pokrijemo z uvozom potrebe živil in krmil do jeseni. Da se izvede uvoz, sta se ustanovili dve uvozni mesti, eno v Brajli ob Črnem morju, drugo v Lvovu, obe pod vojaškim vodstvom. Uvoznemu mestu v | Lvovu so prideljeni zastopniki poedinih central. V soboto odide v Kijev posebna komisija, ki sklene pogodbe glede uvoznega blaga, cen, načina dobave i. t. d. Nemško nacionalni poslanci so vložili interpelacijo glede pobiranja podpisov za jugoslovansko deklaracijo. Poslanec dr. Korošec je sestavil spomenico, kjer razlaga stališče Jugoslovanov in Čehov glede reformne ustaye. Odklanja udeležbo pri razpravah v ustavnem odseku, če predloži vlada načrt, ki ne odgovarja načelom majske deklaracije. Zadnie vesti. Poljsko vprašanje in nemški državni zbor. Berlin, 13. miiairoa. (ilede razjgroivior1-' med zastopnika večine neunškega državnega zbora iin poijskirm strankami poroča ».Beriliner Tageblatt«: Uspeh pomadam' obstoji v tam, da se izreono prizna zapadina meja poljske države tako, katar je obstojala pred vojno. Načelno se nadalje priznava pripravljenost, da se priično podajanja glede pristopa poljske države k srednjeevropski zvezi. Nasprotno pa, stranke večine državnega zbora brez vladnega odo-brenja niso voljne delovati na to', da bi se v protislovju z zahtevami Vsenemcev Nemčija c! rekla vsaki aneksiji poljskega ozemlja in da bi ie poljski pr c test glede hoimskoga vprašanja čim (najbolj upošteval. Poljska državi pa se nag da možnost razširiti se na vzhod v smeri proti Beli Rusiji. Vsekako na so med BerMnom in Dunajem! potrebna nadaljnja pogajanja glede poljskega vprašanja. Ogrski dopisnik »Arfooiter-Zeitunc« aretiran. Dunaj, 13. marca. Budapeštanski dopisnik »Arbeiterzeituing«, losio Dmer-Denes, ki sedaj kot glavar bldka za vodilno rotor mo vodi boj proti justičnemu ministru Vastzonviiiu, je bij baje zaradi pacifističnega delovanja med ogrskim dijaštvom aretiran. Delavska stavka v Budimpešti. Dunaj, 13. marca. Privatne brzojavke iz Budimpešte poročajo, da je med tamošnjim delavstvom izbruhnila zopet stavka, ki se naglo širi. Popoldne je bila brzojavna zveza z Budimpešto prekinjena. Letalski napad na Neapel. Luga n o, 13. marca. Vojni minister je poveljnika letalske obrambe v Neaplu Fogio odstavil ter odredil strogo preiskavo. Prebivalstvo je vsled zračnega napada zelo prestrašeno in razburjeno. Pogreba žrtev se je udeležila ogromna množica ljudstva. V Rimu je napad napravil velik vtis. Vlada je ukrenila odredbe proti morebitnim zračnim napadom. Nemški letalci na Angleškem. L o n d o n, 13. marca. (Uradno.) V zadnji noči so nemške zračne ladje napadle obrežje grofije Yorkshire. Ubitih je bilo 20 oseb in 40 oseb ranjenih. Položaj v Rusiji. Stockholm, 13. marca. Prvi angleški JegaciSski tajnik Lindiev, ki je po 14 dnevni čudoviti vožnji z'osobjem angleškega poslaništva v Petrogradu dospel včeraj v Stockholm, je izjavil, da bo premestitev vlade v Moskvo Lje-njiniovo stališče zelo utrdita. Ljenjin je edina močna vodilna sila. Vsi drugi so Je njegovo orodje. Japonska s« še ni odločila. Tokio, 13. marca. (Ageince Havas.) V zbornici poslancev je vprašalo nekoiliiiko poslancev, je-li so zavezniki zaprosili, naj odpošlje Japonske čete v Sibirijo. Minister vnanjih zadev Mo ton o je vprašanje zanikal in pripomnili, da pogajanja še niso končana. Razgovor o zadevi bi bil neumesten. Nek opozicionalen poslanec je izirekel obžalovanje, da vlada v tako kritičnem treimrtku nitma zaupanja do poslancev, iter se je izjavil za linber.venciio v Rusiji, pri čemer pa bi se 'moralo -zelo previdno postopati. Ministrski predsednik Terauchi je izjavil, da gllede intervencije v Sibiriji še ni padla odločitev. Aprovizacija. Prodala kislega zelja. Stranke V. okraja prejmejo kislo zelje na izkaznice za krompir v četrtek, 14. t. m. in v petek, 15. t. m. pri Jakopiču na Mirju. Določen je ta-le red: v četrtek, 14. t. m. popoldne od 2. do 3. štev. 1 do 200, od 3. do 4. štev. 201 do 400, od 4. do 5. štev. 401 do 600. V petek, 15. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 601 do 800, od 9. do 10. štev. 801 do 1000, od 10. do 11. štev. 1001 do konca. Vsaka oseba dobi 2 kg. Kilogram stane K 1.50. Kislo zelje za IV. okraj. Stranke IV. okraja prejmejo kislo zelje na izkaznice za krompir v petek, 15. t. m. in v soboto, dne 16. t. m. pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: v petek, 15. popoldne od 2. do 3. štev.‘1 do 200, od 3. do 4. štev. 201 do 400, od 4. do 5. štev. 401 do 600. V soboto, 16. t. m. dopoldne od 8. do 9 .štev. 601 do 800 ,od 9. do 10. štev. 801 do 1000, od 10. do 11. štev. 1001 do 1200, popoldne od 2. do 3. štev. 1201 do 1400, od 3. do 4. štev. 1401 do konca. Vsaka oseba dobi 2 kg. Kilogram stanc K 1.50. Krušne komisije bodo uradovale v petek dne 15. marca od 8 do 1 ure popoldne. Izdajale se bodo izkaznice za kruh in moko. Člani vojne zveze dobe le krušne in močne izkaznice, katere imajo samo mestni pečat in so brez številk v krogu. Štampilja »vojne zveze« se ne bode več natisnila na karte, ker zadostuje le mestni pečat. Pekom in prodajalcem kruha se strogo naroča, da ne smejo na nove rodbinske izkaznice, ki se bodo izdajale v petek, oddati nobeni stranki več kruha, ako nima na rodbinski s xrnilom napisano svoje ime in priimek. Rodbinska izkaznica, na kateri bi bil podpis radirali, je neveljavna. Ker se te rodbinske izkaznice izrabljajo tako pri nakupu kruha kakor tudi pri nakupu mesa in drugih živil, je ta odredba nujno potrebna ter so za nje točno izpolnitev soodgovorni prodajalci pruha. Tudi meso in druga živila se ne bode oddajalo na rodbinske izkaznice, ki ne bodo od strank jx>dpisane s črnilom. Isto velja za člane vojne žvezc. Če bo vsled neizpolnitve tega trpela kaka stranka škodo, naj pri- piše posledice sama sebi — ker mestni magistrat v tem oziru ne dovoli prav nikakih izjem. Meso za železniške uslužbence. Mesarji se opozarjajo, da morajo železniški uslužbenci dobiti meso za sedaj le na rodbinske izkaznice, ker nimajo rdečili legitimacij. Te rodbinske izkaznice imajo natisnjen velik C. Razven tega morajo biti od strank podpisane s črnilom. Tudi mora biti razvidno iz legitimacij, koliko ima stranka rodbinskih članov, ker so sicer neveljavne. Za privilno označbo rodbinskih članov je odgovorna { uprava železniške aprovizacije. Premogarji se poživljajo, da takoj po končani prodaji predlože v mestni posvetovalnici odrezke za premog in sporoče, koliko jim je ostalo premoga. Razno. * Kadilci, veselite se! »Moravske Llsty« poročajo, da vozijo kmetje iz gozdov kneza Liechtensteina (na Moravskem in na Češkem) 1500 ineterskih stotov gabrovega in bukovega listja, kii so ga nagrebli na Meh in katerega bodo porabili za tobak. Plačujejo za en cent 5 K » in navadno se lahko na en voz natlači do 10 centov. Torej »tobaka« bo dovioilj......... * Koliko moke potrebuje avstro-ogrsko prebival-stvo vsak dan če bi oskrbeli vsaki osebi vsaj pol Mic močnatih živil, (moke in kruha) nam pove tale račun: Prebivalcev imamo v monarhiji okroglo 50 milijonov; če bi dobil vsak prebivalec pol kile močnatih živil, bi potrebovali na dan 25 miliijonov kil moke, to je okroglo 2500 vagonov, na mesec torej nekaj nad 75.000 vago- j nov. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip P e t e j a n. Tisk .Učiteljske tiskarne* v Ljubljani. Sltto Uk Hn i Mini r. z. z o. z. sprejme dobroizvežbanega • * " . ■ 1 ’■ ... • I uradnika ozir. uradnice. Plača po dogovoru. — Opremljene prošnje je vložiti do 25. marca na upravni svet. VABILO na redni občni zbor Občnega konz. društva v Zagorju ki se bo vršil v nedeljo, due 17. marca 1918, ob 2. popoldne v prostorih Občnega konz. društva v Zagorju DNEVNI RED: t. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Računsko poročilo za leto 1917. 3. Poročilo nadzorništva. 4. Sklepanje o čistem dobičku. 5. Volitev treh nadzornikov in enega namest. 6. Interpelacije in vprašanja. Ivan Vallant načelnik. Razglas. Načelstvo Ljudske posojilnice v Ljubljani je soglasno sklenilo odložiti jamstvo dežele Kranjske. Ker je deželni odbor kranjski z odlokom dne 18. februarja 1918 štev. 14160|17 pritrdil nasi nameri, opozarjamo one vlagatelje, ki bi s prenehanjem deželne garancije n# bili zadovoljni, da lahko svoje vlo' ge tekom 3 mesecev dvignejo. Koncem leta 1917 so znašale vloge pri Ljudski posojilnici K 33,694.231.04. V Ljubljani, dne 5. marca 1918. Načelstvo Ljudske posojilnice.