poštnina plačana v gotovini. Lendava, 18. maja 1935. Posamezna številka Din 1.50 PRAVICA TEDNIK ZA GOSPODARSTVO IN PROSVETO Leto II Izhaja začasno vsako drugo soboto zjut-aj. — Uredništvo Lendava, Glavna ulica 72. — Uprava Vel. Poljana, p. Črensovci. Ček. rač. 16.690 — Cena: mesečno Din 2•-, četrtletno Din 5'-, letno Din 20--, za inozemstvo mesečno Din 4'-, letno Din 40 - Štev. 10. se 1 1914. 1918 m 9 miljonov sirot 10 miljonov beguncev 10 miljonov mrtvih 19 miljonov ranjenih 9 miljonov ujetnikov 4063 razrušenih mest. Zadnjič smo pokazali na plin- sko nevarnost, ki preti v bodoči vojni. Človeštvu pa grozi še novo orožje, ki ga svetovna vojna ni poznala — vojna z bacili. „Sovražniku bo zastrupljal pitno vodo z bacili tifusa in kolere, zastrupljal bo podgane, ki so najhujše prenaševalke kužnih bolezni. Letala bodo metala bacile v posebnih steklenih posodah, metala bodo kali, ki uničujejo livino in lita. Ljudje in živina bodo trumoma umirali. Star način vojskovanja je izstradanje sovražnika. Po izstradani deželi se s silovito na- glico širijo kužne bolezni. V svetovni vojni je na posledicah gripe umrlo v letih 1917—1918 15 miljonov ljudi.] Tako smo v glavnem našteli vse vrste orožja, ki se bodo uporabljala v bodoči vojni. In sedaj se vprašamo: AH je obramba mogoča ? Obrambo delimo v aktivno in pasivno. Aktivno branijo letala s tem, da pra- vočasno odkrijejo sovražna letala in jih po možnosti uničijo. Neučinkovi- tost aktivne obrambe so pokazali ma- nevri nad Londonom. London je na- padlo 250 sovražnih letal, od teh jih je bilo mogoče odkriti 16 in en del uničiti. Ostalih 234 letal pa je nemo- teno uničevalo. Ta primer kaže, da so možnosti aktivne obrambe zelo majhne. Pasivno imenujemo obrambo prebi- valstva v zaledju. Pasivna obramba pred razstrelil- nimi bombami. Za uspešno obrambo pred lahkimi bombami bi morale biti vse hiše na- rejene iz trdnega materiala, kar je radi visokih stroškov nemogoče. Pred bom- bami od 50 kg dalje ne obvarje no- bena streha. Treba bi bilo zgraditi posebna zatočišča. Zatočišča za me- sto z 2 miljoni prebivalcev bi stalo 220 miljonov dolarjev. Gradnja bi tra- jala več let in bi bila marsikje iz teh- ničnih ozirov nemogoča. Pred težkimi bombami se je skoraj nemogoče obra- niti, ker predro tudi 4 metre debelo betonsko zidovje in se zarinejo 24 metrov globoko v zemljo. Ljudstvo je pred bombami popolnoma nezaščiteno. Pasivna obramba pred zažigalnimi bombami. Stroški za pokritje streh z negorljivim materialom bi bili tako veliki, da je delo neizvedljivo. Vendar bi tudi take strehe ne pomagale pred električnimi bombami, ki vžigajo vse in se ne dajo gasiti. Kakšne bi bile posledice po- žara, ko bi nekaj stotin bomb hkrati zažgalo požare, si lahko mislimo. Politični pregled. Na konferenci v Stresi se je mnogo govorilo o miru. Prava posle- dica pa je zvečano oboroževanje. Kmalu po tej konferenci je angleški ministrski predsednik napovedal obo- rožitev vsega angleškega cesarstva. Sedaj so se vršile v Angliji tudi velike slovesnosti za 25 letnico vla- danja angleškega kralja in kral]ice. Tako so bili zbrani v prestolnici tudi zastopniki dominjonov, to je na pol svobodnih delov angleškega cesarstva. Angleška vlada jih je povprašala, kak- šno stališče bodo oni zavzeli, če bi se Anglija zapletla v vojno v Evropi. Dominjoni so odločno izjavili, da bi v takem primeru Anglije ne podpirali. To je eden izmed mnogih razlogov zato, da se Anglija brani prevzeti vsako obvezo v Evropi. Težišče vse angleške politike je pač izven Evrope — v kolonijah. Vse njeno bogastvo izvira iz izrabljanja kolonij in tako se mora izogniti vsa- kemu povodu, da bi se dominjoni od- trgali od nje. Prisiljena je tem bolj k previdni politiki, ker se posamezni dominjoni, kakor n. pr. irska, skušajo popolnoma otresti njene oblasti. An- glijo so naši listi ob 25 letnici an- gleškega kralja in kraljice proslavljali kot primer svobodne zveze narodov. Toda tudi v angleškem cesarstvu se hočejo tlačeni narodi osvoboditi. Francosko sovjetska pogodba je sklenjena. Prvotno je bila tako za- mišljena, da bi tudi Nemčija bila članica nove zveze. To je pa Nemčija odklonila. To je pogodba o medse- bojni pomoči za primer, da bi bila Francija ali Sovjetska Zveza napade- na, ne da bi katera od obeh držav izzvala sama napad. Seveda sta Francija in Sovjetska Zveza po svoji družbeni, gospodarski i politični ureditvi popolnoma različni državi. Ta razlika s to pogodbo ne bo odpravljena. Kako sta se torej mo- gli zvezati dve tako različni državi. Stvar je enostavna. Obe imata korist od tega, da ne pride do vojne. Fran- cija sedaj, v tem trenotku od vojne ne more pričakovati nobenih pridobi- tev. Sovjetski Zvezi pa je mir potre- ben zato, da more nemoteno graditi novo socialistično družbo. Podobno kakor Francija, imajo interes na zve- zi s Sovjetsko Zvezo tudi države Ma- le Antante in Balkanskega sporazuma. Politika Sovjetske Zveze, katero vladajo delavci in kmetje, je torej že sama po sebi miroljubna in zaveznica vseh držav, ki trenotno nočejo vojne. Sovjetski delavci in kmetje nimajo po- hlepnih želja po novih ozemljih in bogastvih. Oni hočejo živeti z vsemi delovnimi ljudstvi drugih dežel v mi- ru ob skupnem delu za novo pravo človeško družbo, kjer bo vsak imel delo in zagotovljen telesni in kulturni napredek. Z največjo jezo je Nemčija spre- jela to pogodbo. Prihajajo vesti, da bo sedaj poslala vojaštvo v ozemlje ob francoski in belgijski meji, katero bi po pogodbah moralo biti brez vojaštva. Tudi drugod se sklepajo nove zveze. V Podonavju se sklepa zve- za med državami Male Antante na eni strani in Italijo, Avstrijo, Madžar- sko na drugi strani. Države Balkan- skega sporazuma in Italija pripravlja- jo sredozemski pakt, Sovjetska Zveza pa skuša skleniti varnostno pogodbo z blatskimi državami. Za pogodbo med državami Ma- le Antante in Italijo, Avstrijo ter Mad- žarsko je bila že pripravljalna konfe- renca. Madžarska postavlja svoje po- goje. Tako kakor Avstrija hoče pra- vico oborožitve, ona posebej pa še popravo svojih meja in varstvo manj- šin v sosednjih državah. Teh pogo- jev države Male Antante ne bodo sprejele. Tako vidimo, da se nove zveze le s težavo flikajo. Na Španskem je zopet nova vla- da. Pred štirimi leti so delavci in kmetje pripomogli do zmage španski republiki. Vendar niso dobili oblast v svoje roke. Vlada sestavljena iz ve- likih tovarnarjev in veleposestnikov se ni brigala za ljudske potrebe. Tako je lansko jesen prišlo do upora tlače- nega ljudstva, ki je bil zadušen. Ob tem uporu se je ukrepil fašizem. Te- ga predstavlja katoliška ljudska stran- ka, kateri stoji na čelu Gil Robles. Prav s pomočjo te stranke se je vla- da še bolj utrdila in pričela odprav- ljati pravice, katere je ljudstvo pribo- rilo v revoluciji 1931. Pri zadnji spremembi vlade je Gil Robles postal minister. Tako je nastala vlada, ki bo še bolj zatirala osvobodilno gibanje španskega ljud- stva in še bolj delala za koristi denar- ne, trgovske, industrijske in zemljiške gosposke. Zato se ni čuditi, da sta v vladi tudi dva monarhista, bivša sode- lavca zadnjega španskega kralja Al- fonsa, katerega je ljudstvo pred štirimi leti pognalo. Kakor v Grčiji, skuša reakcija tudi v Španiji upeljati monarhijo. Poljska je dobila nov volilni zakon. Ljudstvo ne bo imelo več no- bene besede. Kandidate bodo postav- ljali posebni zbori sestavljeni iz go- spodarskih, socialnih in javnih usta- nov. Ti pa so seveda pod izključnim vplivom in nadzorstvom ,vlade. Oni bodo določili za vsako okrožje štiri kandidate, izmed teh bo vlada izbrala dva in med tema tako prerešetanima kandidatoma bodo smeli izbirati vo- lilci. Voliti pa bodo smeli samo 24 let stari državljani, do sedaj je zado- ščala starost 21 let, voljeni pa bodo biti mogli le oni, ki so dosegli že trideset let (doslej je bilo dovolj 25 let). Tudi ta določba je imela namen zmanjšati število ljudstva, ki odloča in vlada. Drugo zbornico, senat, pa bodo sestavljali po eni tretjini člani, katere bo imenoval predsednik republike, dve tretjini pa bodo volili samo oni, ki so odlikovani s tremi vojaškimi odlikovanji, ali, ki so člani samou- pravnih zborov in gospodarskih usta- nov, torej zopet samo tisti, ki so po- sredno udeleženi na vladi. Tudi na- rodne manjšine, ki dosegajo miljone, ne bodo imele nobenega predstav- ništva. V Ameriški koloniji na Filipin- skem otočju je nastal upor delavcev in kmetov. Upor je bil v pričetku zelo uspešen in so se delavci polastili še velikega dela otočja. Samo z vso obo- roženo silo, s strojnicami in puškami in vojnim brodovjem se je posrečilo Amerikancem zadušiti upor domačih delavcev in kmetov. Povsod se delov- no ljudstvo prebuja, stresa imperija- Obramba pred plini. Nekateri priporočajo zidavo plin- skih zatočišč. Pozabljajo pa, da grad- benega materiala, ki bi ne prepuščal plina, sploh ni. Obenem bi morala biti zatočišča varna pred bombami, kar spet ni mogoče. Medtem ko bi ljudje bežali v zatočišče, bi že pri odpiranju vrat ušli plini v notranjost. Bombe bi presekale cevi, ki bi do- vajale zrak — skratka, tako plinsko zatočišče je dobro le za pravljice. Ostane le še plinska maska, s katero naj bi se posameznik zavaro- val pred napadom. Pred plini morejo človeka obvarovati maske, največ za dve uri. In še to le pred nekaterimi plini. A taka maska stane 10.000 Din in jo, kakor smo videli zadnjič, naj- nevarnejši plin iperit tudi prežre. Mno- žice revnega ljudstva si takih apara- tov seve ne bodo mogle nabaviti. Večji del prebivalstva bo nezavarovan proti plinskim napadom. Kdo pa bo zavarovan? V prvi vrsti tisti bogatin, ki si bo lahko v oddaljeni, visoki pokrajini sezidal dobro skrito zave- tišče in bo dobro preskrbljen z živili mogel počakati konca vojske. Za silo bodo zavarovani policija, vojaštvo in reševalno moštvo. Ljudstvo pa bo prepuščeno usodi v obliki sovražni- kovih letal, in čakala ga bodo taka presenečenja: V temni noči se bo pri- kradel nad mesto oddelek letal v vi- šini 7000 do 9000 metrov. Nihče ga ne bo slišal niti opazil. Iz te višine bo padlo 50.000 zažigalnih bomb, 10.000 lahkih in 1.000 težkih razstre- ljevalnih bomb. V trenotku bo mesto izpremenjeno v morje plamenov, bom- be bodo ubile stotisoče in nad ostale, ki se bodo umikali iz gorečih in po- dirajočih se hiš, bodo padale plinske in bacilne bombe. Telefonske in te- legrafske žice bodo pretrgane in zdrav- nikov ne bo mogoče priklicati. Ceste bodo razrvane in rešilno moštvo ne bo moglo do ranjencev in zastrup- Ijencev. Pomoč bo prišla prepozno, ako bo sploh prišla. Kaj torej ljudstvu preostane? Preostane mu samo, da z angleškim polkovnikom Marschem vred zakliče: Pred organiziranim zračnim na- padom ni obrambe / 2 ljudska pravica 18. maja 1935. listični jarem in skuša dobiti samo oblast v roke. Sovjetska Zveza se je povečala za ogromno novo zvezno republiko na svoji vzhodni meji. Mongolska dr- žava, ki se je pridružila Sovjetski Zve- zi je velika za 13 Jugoslavij. Tako sega sedaj Sovjetska Zveza že daleč v sredo Kitajske in morda ni daleč čas, ko se bo združila s samostojno državo, katero so sredi Kitajski usta- novili kitajski delavci in kmeti. J. S. Z. Strokovna skupina kovinarjev Jesenice-Javornik. POZIV uredništvu »Ljudske Pravice". Jesenice, 8. maja 1935 Na osnovi tiskovnega zakona pošiljamo za prvo prihodnjo številko Vašega lista in isto mesto v priobčitev : V zadnji številki lista ste v ru- briki »Slovenska gruda" pod naslo- vom »Črtice iz bojev jeseniških de- lavcev od leta 1929 - 1935" priobčili dopis z Jesenic, v katerem neki jese- niški dopisnik poroča o valovanju de- lavskega položaja na Jesenicah in je, bodisi iz nepoznana dogodkov, bo- disi z namernim obrekovanjem izne- sel tudi na naslov podpisane organi- zacije neresnico in težko obdolžitev na funkcijonarje odnosno organizacijo, med drugim zlasti: »Izprtim odnosno odpuščenim delavcam se je dajala aprovizacijska podpora v naturi, kakor mast, moka itd. Po nad 100 kg masti so prejele od K1D vse tri strani gratis. V tem času zastopanja delavskih interesov na Jesenicah, se je vršilo tudi nečed- no izrabljanje dobrin — namenjenih kot miloščina — zgaranim delavskim Jesenicam. Ene od teh zastopnikov je delavstvo že spoznalo. Vendar jih je še znatno število v vseh treh organi- zacijah, ki so sodelovali pri teh ak- cijah. Kakor prvi, tako drugi morajo na zatožno klop za storjene napake ter se izločiti iz del. organizacij, ker so le ovira za resnično in pravilno uspešno delovanje". K temu poročilu ugotavljamo: 1.) Podpisana organizacija ni prejela od Kranjske ind. družbe niti dkg masti. Vagon masti, katero je po- darila KID za olajšanje bede med delavstvom, je bila izročena v odgo- vornost in porazdelitev odboru kra- jevne Bratovske skladnice. Delavsko zastopstvo v tem odboru pa se je sestojalo izključno samo iz članov or- ganizacije SMRJ. V koliko so se pri tem dogajale nerednosti se lahko pre- priča sleherni organizirani delavec na podlagi zapisnikov sej ožjega odbora bratovske skladnice v letu 1934, ka- tere imajo vodstva vseh treh organi- zacij v prepisu. Mi smo te zapisnike svojemu članstvu takoj po prejemu prečitali in krajevnemu odboru bra- tovske skladnice poslali pismeno naše stališče. 2.) V občinskem aprovizacijskem odboru so naši zastopniki vršili svoje delo samo v okviru sklepov aprovi- zacijskega odbora. Bolje od nas pa utemeljuje o njih poštenem in pravil- nem delovanju tozadeven arhiv, ki je na razpolago na mestni občini. 3.) Vsi naši voditelji, ki so or- ganizacijo vodili, ali jo vodijo danes, so prav v vsem delu, bodisi v stro- kovnem ali drugih akcijah, delali pošti no, odkrito in dosledno v korist delavstva. 4.) Dopisnika »Ljudske Pravice" pozivamo naj bo v bodoče toliko is kren in pogumen in naj svojim ob- dolžitvam doda dokaz resnice in svoj podpis. Delavski pozdrav! Poslano*.) — Odprto pismo gospodu industrialcu Benko Jožefu. Velecenjeni gospod narodni poslanec! Še kot gimnazijcu ste mi nekoč I pri vsem onem, o čemer ste zadnje čase blagovolili pokloniti 300 Din v svrho pisali, kakor zveze, ki jih imate in nabave očal: bil sem kratkoviden, slično, bo delovno ljudstvo še naprej Oaser Albin t, t. predsednik. Sičof Franc t. č. tajnik. Pripadam revni veČini prekmurskega ljudstva in zato nisem bil v stanu, da bi si jih kupil iz lastnih sredstev. So- dobna družba ne vodi resnega raču- na o potrebah večine in s tem daje »blagosrčnim" bogatašem možnost iz- kazovanja milosti, včasih celo mož- nost podkupovanja napram posamez- kom iz tabora revnih. Res je, še ta milost ni obvezna. Res je, da večkrat odloči bogataševa vest. Včasih tudi njegovi postranski računi, o čemer bi znal vsak reven slovneki študent jako mnogo povedati. Ker bi bilo vendar sramotno in tragično obenem, ako bi mlad Človek v 20. stoletju zaradi krat- kovidnosti zgubil vid, je bilo na zemlji bodisi še toliko milosti, vesti ali ma- gari stranskih računov, da sem prišel do svojih očal. Bil sem Vam hvaležen. Ko to pravim, se razume, da sem od- računal dejstvo, da ste dali iz bogas- tva, ki ga tvorijo v velikem delu žulji revnega prekmurskega ljudstva, kate- rega član sem tudi jaz. Nikdar pa nisem pojmoval svoje hvaležnosti tako, da bi se moral zato, ker ste mi pomagali iz stiske, odpo- vedati lastnemu načinu mišljenja (oz. njegovim zunanjim izrazom), pa tudi če bi to vodilo do nasprotja z Vašim naporom in z Vašimi osebnimi inte- resi. Še manj pa sem smatral, da bi bili Vi z moralnega stališča — edino to stališče prihaja v poštev — upra- vičeni, kaj takega pričakovati. Z dru- gimi besedami, nisem smatral, da ste me s 300 Din prekupili, kakor kupu- jete tam doma krave. Pred nedolgim sem imel priliko, da sem Vam zastavil vprašanje, kaj ste napravili tekom 4 let kot posla- nec, na katerega mi niste blagovolili odgovoriti. V kolikor Vam je bilo pri- jetno ali neprijetno, to veste sami naj-, bolje. Jaz vem le toliko, da so kmalu n«to ljudje, ki so v direktni odvisnosti od Vas, na način, ki ga je zelo težko razumeti, zvedeii, da ste mi »kupili" očale, mi to sredi ceste očitali in me istočasno spravljali v nevarnost. Kma- lu sem bil opozorjen, da naj se pa- zim, ker se mi prav lahko zgodi, da mi isti ljudje magari pri belem dnevu vzamejo očale z nosa in še kaj. Po- tem so še drugi gospodje in gospe, sicer maloštevilni, ki se jim pa v Vaši senci dobro godi, raznašali novico o grdi nehvaležnosti. Da ste mi dali 300 Din za očala, to ste vedeli le Vi in jaz. Jaz nisem imel nikakega interesa, da bi to vest razširjal pred več kot šestimi leti, še manj pa pozneje. Komaj bi razumel, da bi jo takrat Vi razširili med svoje uslužbence, kakor tudi, da bi si ti ne- ko zanje malenkostno stvar, ki se jih ne tiče, tako dolgo držali v spominu. * Danes je na svetu le malo inte- lektualcev, delavcev, kmetov in obrt- nikov, ki bi še dvomili, da je kapita- lizem kriv sodobne gospodarske kri- ze. Tega dejstva tudi prekmurskemu ljudstvu ni mogoče več prikrivati. Če pa je temu tako, potem so Vaši in- teresi in interesi prekm. ljudstva v najostrejšem navzkrižju. (To so zad- nja leta lepo pokazala. Dobički Vaše tovarne so se navzlic krizi povečali, medtemko je ljudstvo padlo v še večje siromaštvo. Pri Vaših odprtih vratih in varja. •) Za »Poslano' uredništvo ne odgo- crkavalo, Vam se bo pa morda izpol- nila želja, ki ste jo zadnjič nekje iz- razili, da postavite še dve tovarni.) O gornjem navskrižju sem glo- boko prepričan. Ne poznam nikake hvaležnosti, ki bi mogla to prepriča- nje vzeti, mi zavezati usta ali me iz- neveriti interesom revne večine, ki ji pripadam. To je vendar naravno. Prepričan sem, da me Vi razu- mete. Tiste gospode i gospe pa, ki so me v zadnjem času tako vztrajno no- sile na jeziku, ne pomilujem, ampak razumem. Povsem jasno je, da si jaz po vsem tem nimam prav nič očitati. Rad bi imel le mir. Kajti človeku je težko, ko vidi, da se nekatera gospoda bavi v mislih ali potom opravljanja s tako nizko zadevo kakor je izvor mojih očal v zvezi z neko nehvaležnostjo v gornjih okolščinah! Nerodno mi je tudi, da pošteni ljudje, ko čujejo to zgodbo, nekoliko zardevajo. Prav ta- ko pa mi ni do tega, da bi se kdo zaradi mene toliko ponižal, da bi mi vzel »Benkove" očale z nosa in to tem manj, ker sem »Benkove" očale med tem že trikrat zamenjal z novimi. Zaradi vsega tega Vam z današnjim dnem potom poštne položnice s hva- ležnostjo vračam tistih 300 Din. Na- bral sem jih med svojimi kolegi in znanci, nekaj sem si pa utrgal sam. Računajoč na Vašo lojalnost, Vas pro- sim, da o tem povračilu blagovolite obvestiti svoj cenjeni krog in tudi svoje uslužbence. Naj me pustijo zdaj pri miru. Jaz jim nikdar nisem želel kaj slabega, zdi se mi, da niti niso sami krivi, da igrajo tako neprimerno vlogo v tej komediji. Zastran povrnjenega denarja pa, če bi Vam delal eventuelno ka' urjenja n|iho,a upra- davke in stradamo. Duhovščini se te obrti ni bilo treba učiti, ne potrebuje dovoljenja in ne pozna davka. Svečarji smo v čim- dalje slabšem položaju in čim dalje manj nas je: tovarne sveč pa stojijo na krepkih nogah. Svečar iz Ljubljane. Op. ur.: Priobčujemo rade volje gornji dopis v celoti, kot ga nam je poslal naš naročnik-obrtnik iz Ljub- ljane. Nimamo namena, da bi delali krivico duhovščini. Če pa gornji po- datki drže, je to vsekakor nepravilno. Prizadetim obrtnikom svetujemo, da zberejo resnične podatke in na tej podlagi zahtevajo svoje pravice. iz tržiškega kota na gorenjskem. Dragi tov. urednik! Tudi mi či- tamo „Ljudsko Pravico" in zato Ti poročamo, kako se godi gorenjskim delavcem in kmetom. Brezposelni smo zaposleni pri takozvanih javnih delih, pri delni regulaciji tržiške Bistrice. Na šiht zaslužimo Din 20. Po večini smo družinski očetje. Pa smo računali: kdor ima ženo in recimo 6 otrok, in če odbijemo za stanovanje, pride na vsakega dnevno 2 dinarja. Toda to ni motilo kandidatov katerekoli stranke, da ne bi na volilnih shodih hvalili današnjega stanja, zlasti kar se tiče javnih del, koliko žrtvuje država ozi- roma banovina za javna dela in ko- liko je s tem pomagano nam brez- poselnim. Mi pa, ki moramo živeti sebe in naše družine z 20 Din na dan, trdimo, da je to odločno premalo, ker je to samo za kruh in grenko kavo. Saj moramo si sami kupiti orodje. Kdor tega nima, ga ne vzamejo na delo. — Zato pozivamo vse delavce Slovenije, ki so zaposleni pri javnih delih, da skupno nastopimo za zbolj- je pa riskantna stvar. Kdor se je loti, se speče na njej. Tako me žagajo na ▼seh koncih zastran pravice in resni- ce. Dokazali so mi, da oznanjam tu- jo pravico, ker pri nas pomeni »ljud- ski« _ tuj. In naposled mi bodo do- kazali, da zahtevam krivico, ker pri bogatih pomeni pravica siromakov — krivico, kar je naravno in dosledno. Je že tako: tisti, ki pravijo: Ljubite se med seboj, pripravljajo imenik tis- tih, ki jih bodo sovražili in preganjali. Drugega pa se tako nič poseb- nega ni zgodilo, namreč, kar bi se dalo spraviti na kakšen dan. Na sploš- no so stvari, ki se vlečejo od danes na jutri. Nekatere se bodo vlekle do konca sveta, druge pa se bodo zaklju- čile ob prvi priliki. Abesinska vojna bo na priliko končana, ko premine deževje. Vzhodni pakt se vrti, kakor otroška vetrnica v vetru. Veter ji daje energijo in ona jo spet oddaje vetru. Ministri se vozijo z vlaki in vohuni se vozijo z vlaki. Vohunov je nekako nad en miljon, ministrov pa za spoz- nanja manj. Ko smo bili še v gimnaziji, smo se naučili, da Donava teče v črno morje. Samo ena mojih sošolk je ne- koč pokazala, da Donava teče v ob- ratni smeri. Mi smo se tedaj smejali. Ampak, če je mislila politično, tedaj je imela prav. Namreč delajo Podo- navje. To je novo ozemlje. Kakor ve- mo, je Afrika zvečine nerodovitna, je vseh grdobij in podlosti in še mno- Podonavje je pa rodovitno. Tako so napeljali politično Donavo na sever: za čas v Nemčijo, zvečine pa v Fran- cijo. Zadnje čase pa delajo prekop v Italijo in en rokav bo tekel celo v Anglijo, čeprav je nasredi morje. Ta- ko bo barka, ki se imenuje „Podo- navje", jadrala na sever. Evropa pa bo jadrala počasi nazaj in kar je bilo, se bo spet obnovilo. Kaj pa hočemo ? Mar smo vred- ni česa drugega? Otroci se po šolah učijo pesem o Indiji Koromandiji, mi pa otepamo zelje i repo. (Le hvala- bogu, da še tudi tega primanjkuje). Kdor je tisoč let otepal zelje in repo, ne more zdaj kaj drugega jesti. — Naši otroci se učijo, da sta Ciril in Metod prinesla kulturo starim Slova- nom. Toda, ta kultura je bila zatira- na in naposled tudi zatrta. Tako je bilo vedno v zgodovini. Je ena kul- tura, ki je priznana, je pa druga kul- tura, ki je zatirana. Ne spada v inte- resno sfero izbrancev. Učili so nas, kako je slovenski narod ječal v jar- mu. Slovenski narod ni nikdar ječal, temveč prav potrpežljivo vse prenašal. Tako so ga navadili, to navado so posvetili in jo napravili za čednost. Bili smo vedno ogoljufani, po zaslu- gi svojih voditeljev. Nič ne de. Ljud- stvo je že preneslo mnogo tlačiteljev, mnogo vodnikov je preneslo, vajeno vičenih zahtev organizirajo med seboj in skupno nastopijo za zboljšanje svojega slabega položaja. Op. ured.). REGULACIJA SAVINJE. (Tudi iz Celja smo prejeli sledeči dopis od delavstva pri javnih delih, ki kaže obupen položaj teh delavcev. Tudi zanje velja zgornja opomba ured.) Končno se je pričelo velikansko delo reguliranja Savinje. Delo sijajno uspe- va, delavci se vsak teden menjavajo. Če bi delj časa delali, bi še to ob- leko, ki jo imajo, raztrgali in bi bili potem nagi, ker so plače tako nizke pri tako težkem in napornem delu (včasih je treba ves dan stati v vodi). Na 10 ur na dan se zasluži Din 18 do 20, plačati je treba davek in bol- niško blagajno. Če pa komu ni kaj prav, te zmerjajo, da si slovenska svinja (1), ali pa: zahvalite se vašim bivšim poslancem, da imate take plače. (Naše mnenje je, da teh nizkih plač niso krivi samo prejšnji poslanci, tem- več prav tako podjetje samo. Kar se tiče nizkih mezd, smo že zgoraj po- vedali. Kar pa se tiče zmerjanja, je vaša dolžnost in pravica, da skupno branite svojo proletarsko, delavsko in slovensko častil Op. ured.) CELJE. V našem lepem Celju se nahaja veletrgovina, ki obstoja že nad 100 let. V njej je zaposlenih pre- cejšnje število nameščencev in delav- cev. Starejši še imajo plače, da mo- rejo shajati, mlajši nastavljenci pa ne zaslužijo toliko, da bi se mogli pošteno preživljati. Tako ima n. pr. mladi na- stavljenec ali pomočnik (ta naslov za- služi po 4 letnem zastonjskem garanju) 600 Din mesečne plače. Sedaj pa živi v mestu, ko stane hrana in stano- vanje 550 Din in Ti ostane za obleko, čevlje, perilo i. t d. 50 Din. Kulturnih potreb po izobrazbi, razvedrilu pa človek, kakor je tak nameščenec ali pomočnik sploh ne sme imeti. Biti pa moraš dostojno oblečen, ker vele- trgovina ni umazana delavnica, zato ti mladi pomočniki stradajo, nimajo no- bene energije in veselja do dela in do življenja sploh, tako postajajo nesposobni za delo in se znajdejo končno na cesti. Zadnji čas je bilo slišati, da so nastale v tem podjetju male poneverbe. Baje so se mladi nastavljenci .zmotili- in segli po tu- jem blagu, ga vnovčili in se tako preživljali. . . Tako propada mladina, ki jo izkoriščajo v podjetjih, ki jo mečejo na cesto. Kje so oni, ki so odgovorni za gospodarske in socialne razmere? Kje so tisti, ki ob volitvah vse obljubljajo, potem pa ničesar ne go bo preieslo. Dobro je samo to, da bo z vsemi podlostmi obračunala šele zgodovina in se nam tako ni nič bati. Če bi ljudje zahtevali obračun in dajali plačilo za delo, bi ne bilo prijetno. Zgodovina je nežnejša: sku- ša vse razumeti, tudi podlosti. Zdaj mi je pa zmanjkalo snovi. So sicer še stvari, o katerih bi lahko pisal, vendar, čemu bi iznašal stvari, za katere je bolje, da ostanejo skrite nam sodobnikom. Za sto let bo itak prišlo vse na dan. — Če se bo pa zgodilo spet kaj posebnega, do pri- hodnje številke, bom pa to opisal. Le da bi se, drugače je človek v zadre- . • ? M - . , - d . t g, Zda, je lepo vreme tisti k, imate J bodočnost v skupnosti1 vseh delo dela, e pridnoizkoriščanih, delavcev, kmetov, na- nT£ ^ meščencev ter obrtnikov in brezpo- je tako prijetno vzdušje. Volitve so sein:u minule in zdaj nam je mnogo bolje. Nekateri smo že dobili razne plačilne f^pv/i^ K >. x ni i k Drvi iit naloge, drugi jih pa še boste. Vendar, DEVILA MARIJA v POLJU. železnice so za 15% cenejše in tudi Kakor povsod tako tudi v naši vardar i drina cigarete so se pocenile občini ■ Q 5rezp0selnih, kateri za dinar. Zdaj ,ih že dobimo za de- •• • vet dinarjev za ostali dinar pa lahko kupimo drava. O — nič se bati. po- časi bo že bolje. Reforme se začnejo zgoraj, ne spodaj. Tudi jajca so po- skočila : že so štiri za dinar. Počasi se tudi daleč pride. KRANJEC MIŠKO. so v najbednejšem položaju in priča- kujejo izida volitev, v upanju, do se bo po volitvah cedil med in mleko, vsaj tako je obljubil na zadnjem volilnem shodu, katerega je imel g. Drago Ma- rušič. Obljubil nam je podporo v naj- krajšem času, ter nam prijateljsko sti- snil roko. Res, zelo prijazen gospod 18. maja 1935. LJUDSKA PRAVICA 5 je ta novi gospod minister. Zdaj ča- kamo nekateri samo tiste obljublene podpore. Toda naj čakamo kakor ho- čemo, podpore ni še od nikoder. Spo- mlad je tukaj, a dela pa še ni nobe- nega. Le nekaj jih je železniška u- prava zaposlila. Toda s tem še ni dosti pomagano. Tem delavcem, ki so bili že po več mesecev brez vsakrš- nega zaslužka, plača železniška uprava sramotno mezdo, dnevno Din 18. Poleg tega plačajo bolniško blagajno in davek, tako da jim pride dnevno borih Din 16. Ali ni to sramotna plača? A vrhu tega izkoriščanja imajo ti delavci vestnega progovnega moj- stra g. Omahna, kateri jim dnevno odkaže delo rekoč: toliko se mora narediti, drugače pa ne bo 16 Din. Gospod Omahen ne razumejo, kaj se pravi lačen delati in tudi ne razumejo težkoče ubogega delavca, ki za tako sramotno plačo izrablja in prodaja svoje moči. Vprašam vas: ali je po- tem čudno, če se tu pa tam kakšen izpozabi in zagodrnja čez ta sistem? In če ga potem zaraditega vlečejo za rešetke ? Pred kratkim je obiskal našo občino g. Golmaier, zastopnik, delav- ske zbornice iz Ljubljane. To pot je bila sklicana takozvana anketa, za omiljenje brezposelnosti. Povabljena so bila na to anketo vsa delavska društva tukajšnega področja, kakor tudi nacionalna: Sokolska in gasilska četa. Poleg tega tudi uplivni možje naše občine, kakor: g. Grod, posestnik in veletrgovec, g. Miiler, župnik in po- sestnik, ter g. Trošt, učitelj in posestnik. Ti uplivni možje dobro poznajo bedo brezposelnega in kateri so že večkrat storili dobro brezposelnim, enkrat celo z orožniki. Pa kaj bi na- števal, vsi so bili povabljeni, samo brezposelni so brez povabila prišli na to anketo. G. Golmaier je otvoril anketo, pozdravil slavni zbor, nakar je po- zval vse navedene zastopnike, da naj vsak izmed njih predlaga dobre, kon- kretne predloge za omiljenje brezpo- selnosti. Kot prvi zastopnik občine g. Trošt, je stavil predlog, da zahteva od brezposelnih, naj nikar ne pošil- jajo resolucij občinski upravi, ker s tem sebi kvarijo položaj. To je bil po njegovem mnenju konkretni predlog. Seveda ga je g. Golmaier zavrnil in s tem osramotil pred publiko. Kajti g. Trošt je vajen, da se vsaka njegova beseda takoj z navdušenjem sprejme in odobri. Za zaključni govor g. Gol- majerja je bil to, da naj se pri jav- nih delih plačuje na uro Din 3. Misel se mi vsiljuje, da je hotel s tem reči: „ne po Din 2-99 ampak po Din 3U, ker s tem še ni dosti pomagano. Če grem delat za to mezdo, si pri delu raztrgam zadnje čevlje in zadnje hla- če, a drugih si ne bom mogel kupiti. Sploh pa naj bode še sto tacih anket, z g. Golmaierjem skup ne bodo nič naredili za brezposelne kot samo narjem. Več ko deset let je bilo to prava zlata jama, iz katere so na debelo izvažali domov — seveda v inozemstvo. Plače so bile kljub temu še precej dobre v primeri z drugimi, v drugih tovarnah, toda kljub temu so bile le drobtine, mi pa kužki, ki so hvaležni zanje. Prišlo pa je sedem suhih let (ki bodo za nas vedno su- he če si ne bomo sami pomagali — kako? — vsak naj vzame možgane v roke in naj jih iztrebi plev) in dobri Lazarji so pričeli metati manjše drob- tine z miz, misleč, vam se želodci lahko skrčijo, ker imate že itak majh- ne, nam se ne morejo, ker imamo obilne, nam bi to Škodovalo. Letos so so se gospodje inozemci resno zbali radi premajnih porcij „dividend" za svoje zdravje in so vse skupaj pro- dali nekaterim strogo katolikom, v verskih resnicah dobro podkovanim in tudi v nacionalnem, skratka, prist- nim Slave sinovom, katerih klub ali „D. D." si je izvolila za predsednika mnogozaslužnega (ne vem, mogoče že kdaj odlikovanega, če Še ni, res žalostno ...) rodoljuba, gospoda rav- natelja, širom cele zemlje znane bivše katoliške in po ujedinjenju »Jugoslo- vanske tiskarne" — Karla Čeča. Torej zdaj veste, ne pišem samo Tebi, so- drug urednik, tovarna „Saturnus" je postala nacionalno podjetje. Pisal sem o podjetju, sedaj bom pa pisal še o nas, brez katerih bi ne moglo podjetje živeti. Vseh nas je okoli 400 (Štiristo) in sicer okroglo 50 moških, ostalo so ženske. Delamo pet dni v tednu in sicer 8 ur dnevno. V tovarni je precej oddelkov in sicer so, ključavničarske delavnice, mizar- ska in litografska, te zavzemajo naj- manj prostora, ostalo je skladišče za pločevino, skladišče za izgotovljene izdelke in strojni prostor, kjer stoji pri treh ali kolikor pač je, vrstah strojev en preddelavec, ki oskrbuje stroje in pazi na delavke, da se ne dolgočasijo brez dela. Nad predde- lavci sta postavljena dva mojstra (si- cer jih je več, toda o njih, kot tudi o preddelavcih pozneje) pri oknih so nameščene mize in pri njih se lota (cini). Potem je še barvarnica (špri- carija), kjer se s pomočjo stisnjenega zraka barva pločevina in nato suši v pečeh. Tovarna ima eno nadstropje, je zidana moderno z ravno streho s strojnico in kurilnico, toda samo z nekaj ventilatorji za čiščenje zraka (menda nas je zato skoro polovica jetičnih). Toda med nami razsaja še druga bolezen, ki je hujša kot jetika in to je naša neumnost. Imamo 100% organizacijo, to ni važno kakšna je, bela, rdeča ali črna, imamo obratne zaupnike, res, ne baš dobre, toda tudi sami nismo boljši. Slučajno imamo dosti dela in sicer državna naročila, dela se nadurno delo in sicer dela ena skupina delavk, samih delavk s preddelavko od 6 ure zjutraj pa do 8 ure zvečer in to v barvarnici, kjer je zrak najboljši in za higijeno skoro lepe obljube, ker pred volitvami je nič poskrbljeno. Peč za sušenje in še največ obljub. Ampak, enkrat tudi obljubam ne bomo več verjeli, kaj pa potem?? Brezposelni Viki. MOSTE pri LJUBLJANI. Prosim Te g. urednik, da priob- čiš spodnji dopis v »Ljudski pravici14 in to prej ko mogoče. Pišem ti iz Most pri Ljubljani in sicer o razmerah v tovarni »Saturnus* d. d. Najprej nekaj zgodovine o to- varni. Tovarno je zgradil domačin in mu ni uspevala, ker je imel premalo ka- pitala, spremenil jo je v „D. D." in sčasoma ni bil več lastnik. Delnice so zasegli inozemci, največ inozem- cev in eden ali dva pristna rodo- ljubna jugoslovana — seveda z de- barvarnica sta v istem prostoru, pred leti se je zgodilo, da se je nekaj de- lavk zastrupilo od plinov, ki uhajajo iz peči, v katerih je 180-200° C vro- čine — takrat so jim začeli dajati mleko in sicer vsem, ki so bile tam zaposlene, sedaj ga dobivata samo oni dve, ki jemleta in dajata v peč, ostale pa nič, dasiravno dihajo isti zrak. Nad pečjo sta sicer neki odpr- tini, ki pa nič ne zaležeta, ker sta brez ventilatorjev. Tudi tam kjer se cini in lota, je zrak neznosen, prav- tako v tiskarni. (Vse to je potrebno za zveličanje, tudi g. Čeč gre včasih skozi oddelke in ne pade v nezavest). Tudi drugače je lepo v tovarni, žen- ske delajo moško delo, vozijo ploče- vino na vozičkih, založe, iste nosijo tudi na glavah, samo da tovarna „pri- špara" moško moč — pilijo orodje za cinjenje i. t. d., polno lepih reči (za „D. D."), toda plačane pa niso kot moška moč, čeprav je marsikate- ra močnejša, ko moški. Seveda tu je precej požrtvovalnosti za „D. D." tudi na strani zaupnikov, ki so ščiteni z zakonom in se kljub temu nočejo od- reči. Ženske delavke se pa ne upajo odreči radi tega, ker bi šle potem lahko na riviero, seveda, če bi imele denar . . . Sedaj, ko so prevzeli tovarno pristni Slave sinovi, smo pooblastili našo 100% organizacijo, da je odpo- vedala staro kolektivno pogodbo in stavila novo. Poslali smo glavnega predstavnika naše organizacije in ob- ratne zaupnike, da iznesejo naše zah- teve, toda naleteli smo na nepričako- van odpor. Gospodje od nove sloven- ske „D. D. Saturnus" imajo že sedaj lakomne želodce in nas so naprosili seveda ne direktno, naj plačamo dolg, ki ga imajo baje radi kupčije. Po dol- gem pregovarjanju in šele ko smo sklenili, da se gremo pred tovarno sprehajat s prekrižanimi rokami po promenadi, ki se ji pravi po domače štrajk, šele takrat je g. Kari Čeč re- kel, da da 5% in to samo onim, ki imajo 3 Din na uro in ki so že tri leta v tovarni in to kot nekak bon- bonček, mesto drobtinic, sedaj ko so napravili mastno kupčijo. Seveda g. Čeč ne ve, da delav- ka s 108 Din na teden ne more po- šteno živeti. G. Čeč porabi 108 Din, če ne več, ko gre nad zajce in to v enem dnevu lahko . . . Je še nekaj, kar je najlepše pri nas, toda o tem Ti bom pisal drugič, mogoče pa, da se bo medtem že likvidiralo, toda pisal bom vseeno, za vzgled delavcem v drugih tovar- nah. (Po družbi „D. D. S." povzro- čena razlika v mezdah in posledica iste.) Kar se tiče naših zahtev, so in bodo vedno iste, zakaj, živlenje vseh mora iti navzgor in ne navzdol, rav- no to gibanje je življenje in vsi smo enaki! Solidarnost! trbovlje. Dopisi zad. Ljudske Pravice so me zdramili, da hočem tudi jaz po- dati svoje spomine in prosim cenj. uredništvo, da priobči moj dopis. Mi rudarji smo pravi brezdomci in živimo samo od dela svojih rok, smo razred mezdnih delavcev, in smo tudi razredno organizirani in se za- vedamo dela; v razrednem boju je izbolšanje našega razreda, seveda imeti pa moramo zato tudi odločno vodstvo. V minulem letu smo bojevali dve glad. stavki, prvo 76, a drugo 152 ur pod zemljo (v jami, rovu) obe seveda le z majhnim uspehom in to po krivdi reformističnih vodij. Oni so pa celo borbenim rudarjem-marksistom očitali, da so šli s fašizmom in za fašizem v borbo in ne za ohranilev in pridobi- tev pravic in zboljšanja del. plač. Delavstvo si je v rovih izvolilo akcij, odbor, povečini iz članov mark- sističnih organizacij, kateri so samo pozivali Nacionalni akc. odbor, naj pomaga borbenim delavcem in po- more njihovi borbi do uspeha, in to z željo stavkujočega delavstva v rovih. Vodje razredne misli so ostali pasivni v borbi, po končani borbi pa so one člane iz akcijskega odbora in one, ki so zahtevali pravilno marks. in de- kolektiv. pogodbe in k temu sodelo- vanju pozvala vse strok, org., II. sku- pino rud. zadr. in zvezo bojevnikov za skupen nastop za izvedbo tega de- lavsko eksistenčnega predloga. Seveda to ni bilo po volji nekaterim reformi- stom iz Del. doma in vrhovom iz centr., da so ženske postale bolj bor- bene in bolj marksistične, zato so vodje marks., jasneje reformističnega pokreta poskrbeli, da se odbor podruž. Z. d. ž. in d. Trb. razpusti, ker pa še central, odb. reform, ni bilo do- volj, so šli preko volje več sto član- stva in vseh podruž., ter celo razpus- tili Trb. podruž., češ, da so narodne, da s fašisti paktirajo in ne vem, kaj vse in da ni za njih mesta v njihovih organizacijah. Ali si kdo še more predstavljati večje razbijače enotnosti del. razreda?? Višek vsega je pa dosežen s tem, da so tisti reformisti (nazvani mark- sisti), ki so izključili — od teh gotovi predlagali izključ. razred, borb. del. iz razred, marks. org. in s tem sogla- šali, — pri zadnjih volitvah glasovali ravno za tistega, ki so ga Ti v gori navedenih slučajih imenovali fašista in radi gori navedenih pozivov izklju- čili res prave razredne člane iz marks. strok, org., ravno tako podružnice Z. d. ž. in d. To, kar so oni očitali drugim, ravno to so si pri zadnjih volitvah naložili na svoja ramena in s tem po- stali avtorji nam očitajočega imena fašisti. Koliko časa še bo delavstvo na- sedalo in verjelo laži socijalistom ? Delavci, delavke, rudarji in kmetje, sodite po dejanju, ne pa po besedah — hvalisanju in prilizovanju teh pod- repnikov. Zasledovalec. položaj obrtniških vajencev v ptuju. Največji mizarski mojster v Ptuju je Murko, ki ima 4 vajence, 6 pomoč- nikov in dela večinoma s stroji. On ne čuti krize, zato je takorekoč „še krščanski". Od štirih vajencev stanujejo trije pri njem. Ti trije spijo še s tremi po- močniki na štirih posteljah v eni sami nizki sobi, ki ima eno samo okno, en sam stol, en sam umivalnik, eno sa- mo omaro. (Če si hoče napraviti va- jenec kovčeg za svoje stvari, ki ni- majo prostora v omari, mora plačati mojstru 25 Din za les i. t. d.) Mize v sobi ni. Hrana v večini slučajev mla- dim, razvijajočim se fantom ne zado- stuje. Z delom začno že ob sedmih zjutraj, delavnico zapuste šele ob 7*21 ali 21 uri. Delajo torej okrog 14 ur dnevno. (Zakon o 8 urnem delavniku 1) Za vso to delo na dobe ves čas učenja niti pare, za praznike nobene nagrade. Toda vajenec ne dela samo obrti, va- jenec nosi vodo, drva, oskrbuje svinje, čisti hlev, delavnico in mojstrovo sta- novanje. Letos jih je mojster poslal celo v Haloze, kjer so morali okopa- vati njegove gorice. Med delom jih nekateri pomočniki šikanirajo. Najbolj domišljav in kaplarski je Domene Mat- jaž, ki je enega vajenca tako pretepel, da je moral k zdravniku. Pomočniki držijo vedno z mojstrom proti va- jencem. Knjig vajenci ne morejo čitati; že radi te^a ne, ker mojster ne da luči. In sploh, kako bo mlad fant po 14 urnem delu sposoben za čitanje? V kino gredo lahko do 21 ure, toda mokratično delovanje izključili iz raz- ker morajo do te ure pospravljati de- AA n.l.n^ni ./v n m rtfinnni