MED TEORIJO IN PRAKSO Izzivi učitelja v učilnici in izven nje Ksenija Erdela Lah, profesorica razrednega pouka, Osnovna šola in vrtec Apače Učitelj se vsakodnevno spopada z več izzivi. Delo učitelja se prične že mnogo pred vstopom v razred. Ustvariti mora spodbudno učno okolje. Znati mora pritegniti svoje učence, biti mora iznajdljiv, saj nekatere korake resda lahko načrtuje, a so nekateri tudi nepredvidljivi. Učenci prihajajo iz različnih okolij in učitelj je tisti, ki poišče ustrezne metode, oblike, ustvari spodbudno okolje ter sodeluje z učenci in starši. Oblike sodelovanja s starši so določene. Nekatere so bolj, nekatere manj pogoste. Na delo vpliva ogromno dejavnikov in ni recepta, ki bi deloval v vsakem oddelku. Ko so učenci manjši, so precej aktivni. Pomembno je, da učitelj v razredu kombinira miselne dejavnosti z različnimi telesnimi aktivnostmi. Po telesni aktivnosti se nato učenec zopet lažje in z večjo motiviranostjo loti miselnih nalog. 1 Kako ustvariti spodbudno učno okolje? zanimivih orodij. Orodja so v razredu zelo učinko- Biti učitelj je posebno poslanstvo. Nad tem pokli- vita. Učenci se umirijo, sprostijo in se nato zopet cem sem bila navdušena že v svojih otroških le- lažje lotijo dela. Med dejavnosti vključimo različne tih, ko sem bila učiteljica svoji mlajši sestri. Uživala uganke, igro Simon pravi, ples ledene kocke … Delo sem, ko sem lahko prenašala svoje znanje. Biti uči- mora biti razgibano, zanimivo. Ob pričetku dejav- telj v sodobnem učnem prostoru je poklic, ki zah- nosti moramo pritegniti pozornost. teva rast in razvoj učitelja, iskanje in uporabo novih praks. Tudi sodelovanje med učencem, učiteljem Izbiramo različne iztočnice. Pomembno je, da se in starši je zelo pomembno. učenci na iztočnico navadijo in da z dejavnostjo ne nadaljujemo, dokler niso vsi umirjeni in pozorni. Biti iznajdljiv učitelj, ustvariti spodbudno učno Iztočnico otrokom vedno predstavimo. Ko jo upo- okolje in zavedanje, kako pomembna je vloga ra- rabljamo, smo dosledni. Kot sem omenila, sama zrednika, je le nekaj dejavnikov, ki so zame velike- uporabljam različne iztočnice. Včasih le dvignem ga pomena. roko, govoriti začnem šepetaje, zazvonim z zvonč- kom, s prstki se igramo lučke in svečke, štejemo od Učitelj mora poleg poznavanja teorije in pravilnikov tri do ena, ritmično ploskamo … Učinek je izreden, v svojem poklicu tudi uživati. Poleg zaključene fa- a moramo biti pri tem dosledni. kultete, opravljenega strokovnega izpita, obiskova- nja seminarjev in samoizobraževanja moramo biti Otrokom zelo veliko pomeni vzpodbuda, pohvala. učitelji tudi osebe, ki ustvarimo otroku vzpodbudno Večini otrok je učitelj vzor, zato jim njegova pohva- okolje, ga znamo motivirati, prav tako pa moramo la in lepa beseda pomenita veliko. Primerilo se mi dobro sodelovati s starši. je tudi, da mamica na pogovornih urah skoraj ni mogla verjeti, da je njena hči pri pouku motivira- Žagar (2001) je posebej izpostavil telesne in mi- na, zavzeta, radovedna. Mama jo je opisala kot zelo selne značilnosti. V nižjih razredih so učenci zelo živahno in doma nemotivirano za delo. Po razgo- aktivni, zato miselne dejavnosti kombiniramo z voru z mano jo je začela opazovati v drugačni luči. vmesnimi telesnimi aktivnostmi. Tako zmanjšamo njihovo nemirnost. Otroci te starosti pa potrebuje- 2 Izzivi v oddelku jo tudi obdobje počitka, zato morajo utrujajočim Poučujem v 1. triadi. Trenutno poučujem v 2. razre- aktivnostim slediti umirjene. Žagar navaja tudi, du. V oddelku imam 25 nadobudnih učencev. Tudi da so otroci v začetnih razredih osnovne šole bolj prejšnja generacija učencev, ki sem jo poučevala, kritični pri sklepanju prijateljstva kot na predšolski je bila enako številčna. Poučevala sem jih od 1. do 3. stopnji. Učenci v nižjih razredih imajo raje organi- razreda. Že ob koncu šolskega leta se pripravim na zirane igre v manjših skupinah. Prepiri so še na tej naslednje šolsko leto. Sama imam še danes v spo- stopnji pogosti. minu svoj 1. šolski dan in svoje občutke, ki so me tisti dan prevevali. Tudi moja otroka sta prvi dan Učenci so navajeni, da dejavnosti, ki zahtevajo mi- zelo ponosno vstopila v hram učenosti in ga še da- selne procese, v razredu prekinemo z različnimi nes zelo rada obiskujeta. Tudi njima so se vtisnili v gibalnimi nalogami. Tudi Kathy Paterson (2008) spomin drobni spomini, posamezne besede nju- v knjigi 55 izzivov poučevanja navaja ogromno ne učiteljice, darilce, ki sta ga prejela. Tudi zato se 30 Didakta zavedam, da je vzpodbudno okolje za otroka zelo kaj otrok pride zgodaj zjutraj v jutranje varstvo in pomembno že od prve sekunde naprej. Trudim se, domov odhaja okrog 15.30. V šoli preživijo večino da to vzpodbudno okolje ustvarjam za vse učence, dneva. Velik vpliv imajo tudi televizija, internet in saj so le v takem okolju lahko uspešni. mobilna telefonija. Pojavlja se vse večji individuali- zem. Spoštovanja je tudi manj. Zato velik poudarek S sodelavkami že v avgustu poskrbimo za to, da na v razredu posvečam odnosom. hodnikih pripravimo razstave in primerno dekora- cijo za pričetek šolskega leta. Učenec se zagotovo Pogovor z otrokom je zelo pomemben. Otroci nam bolje počuti v takšnih prostorih. morajo zaupati. V oddelku se trudim, da ustvarim odprt odnos. Ko učenci čutijo, da jih poslušamo, Veliko vlogo pri ustvarjanju spodbudnega učnega da prisluhnejo njihovi pripovedi tudi sošolci, jim to okolja ima tudi socialno okolje. Pri opredelitvi so- ogromno pomeni. V številčnem oddelku moramo cialnega okolja izhajamo iz temeljnih predpostavk paziti, da dobijo besedo vsi. Uporabljamo različne socialnega in moralnega razvoja otrok, značilnega strategije. Včasih posameznike kar izštejemo. V za zgodnje, srednje in pozno otroštvo ter mlado- razredu imamo tudi posodico z imeni otrok, ki so stništvo, torej za obdobje, ki zajema starost učen- zapisana na kartončku. Ob določenih igrah, pred- cev v devetletni šoli (od 6. do 15. leta) (Pevec Semec stavitvah, ponavljanju, preverjanju ime kar izžreba- 2009). mo. Ko so izžrebani vsi, kartončke z imeni vrnemo v posodico in zopet se lahko lotimo žrebanja. Otro- Učenci prihajajo iz različnih okolij. Moramo jih do- ci uživajo in komaj čakajo, kdaj bodo izžrebani. Po- bro spoznati. V svoji praksi sem večkrat poučevala membno je, da se tudi naučijo počakati, če sošolec velike razrede. Pomembno je, da razred obvlada- potrebuje nekaj trenutkov, da pove odgovor. Vča- mo. To pomeni, da dobro spoznamo učence, vzpo- sih učenci potrebujejo nekaj časa, da počakajo, da stavimo očesni stik, smo dobro pripravljeni, po- pove odgovor tudi »molčeči učenec«. Je pa nujno, klicno usposobljeni … To je le nekaj točk. Nikoli ni da se tega naučijo in da so strpni. nekega učinkovitega skrivnega recepta. Metode in oblike dela, ki so uspešne pri delu v nekem oddel- 3 Vloga razrednika ku, ni nujno, da bodo uspešne v drugem. Vsak uče- Kot pravi Grgurevič (2001), je razrednik vez med nec je učenec zase. Ne moremo najti dveh enakih šolo in domom. posameznikov. Vse te razlike med posamezniki pa imajo velik vpliv na učenje. Ker sem profesorica razrednega pouka, sem vsa- ko leto tudi razredničarka. Še vedno se spomnim Pred 25-imi leti, ko sem pričela poučevati, je bil na- svoje prve generacije učencev in odgovornosti, ki čin poučevanja drugačen. Danes preživijo otroci s sem se je zavedala v mesecu septembru, ko sem svojimi starši manj časa, kot so ga nekoč. Kar ne- vstopila v razred. Imela sem obilo svežega znanja, 31 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO mnogo teorije v svojih sivih celicah, poznala sem 4 Zaključek zakonodajo, pravilnike … Vseeno pa sem se zave- Vsi si želimo biti ustvarjalni. Tako odrasli kot otroci. dala, da je delo v oddelku posebna odgovornost Pomembno je, da smo ustvarjalni in da si ne po- in velik izziv. Ponosna sem bila, ko sem spoznala stavljamo meja. Kot vemo, so meje le v naši glavi. svoje učence, ko sem iskala njihova močna podro- čja in ko smo skupaj z otroki in starši delali v do- Preveč ljudi verjame, da je ustvarjalnost nadarje- bro otroka. V veliko veselje mi je, ko srečam svoje nost, s katero se nekateri rodijo, ostali pa jim lahko nekdanje učence. Nemalokrat tudi že poučujem samo zavidajo. To je negativna naravnanost, ki je otroke svojih učencev. popolnoma napačna. Ustvarjalnost je veščina, ki se je lahko naučimo, jo razvijemo in uporabljamo (De Oblike sodelovanja s starši so določene. Nekatere Bono 2016). so pogostejše, nekatere manj, vse pa so zelo po- membne. Na roditeljske sestanke in pogovorne Izzivov se lahko učitelji lotimo le z veliko mero ure se dobro pripravim. Vsi datumi so določeni ustvarjalnosti. To je poklic, za katerega je po- z Letnim delovnim načrtom šole. Starši pa se po membno, da se izobražujemo, raziskujemo, imeti potrebi dogovorijo z mano tudi za kakšen doda- pa moramo tudi poseben čut. Svoje znanje mo- ten termin. Dogovorjeni smo, da nejasnosti, teža- ramo nadgrajevati. Poučevanje je izziv, ki se nikoli ve rešujemo sproti. Pomembna je tudi dobra ko- ne konča. Tudi učitelji smo učenci. Potrebno je, da munikacija v kolektivu oz. oddelčnem učiteljskem iščemo vedno nove izzive v poučevanju. Ne sme- zboru. V teh časih je komunikacija s starši zelo po- mo stagnirati. V razredu moramo biti dober učitelj membna. Informacije se morajo prenašati hitro. vsakemu učencu. Vsakemu posamezniku mora- Obveščanje v obeh smereh mora potekati hitro. mo ustvariti vzpodbudno učno okolje. Ni enostav- no, je pa zelo pomembno. Pomembno je tudi, da Biti razrednik ni lahko. Tudi zaradi ukrepov v času učitelj spremlja strokovno literaturo, novosti … Knji- koronavrisua ima razrednik pomembno vlogo. Izzi- žnica je na šoli kar osrednji prostor. Poskrbeti pa vi pri pouku na daljavo so bili na začetku epidemi- moramo tudi zase, da ne izgorimo. Ustvariti je po- je izzivi za učitelje, otroke in starše. Delo v spletnih trebno spodbudno učno okolje, potrebno se je izo- učilnicah na samem začetku ni bilo enostavno, braževati in svoje izkušnje nadgrajevati. Odgovor- sploh pri učencih 1. triade. Vseeno pa je hitro ste- nost, ki jo imamo v razredu, je namreč zelo velika. klo. Učitelji smo bili, kot tudi vsi ostali, v novi situa- ciji. Čez noč je bilo potrebno najti nove pristope. Na razpolago je bilo mnogo izobraževanj, ki sem se jih udeleževala. Enako aktivne so bile moje sodelavke. Veliko smo sodelovali tudi v strokovnih aktivih. Vse Viri in literatura De Bono, E. (2016): Kako imeti ustvarjalne ideje. Ljubljana: Nastja smo se udeleževale različnih delavnic in seminar- Mulej. jev, povezanih s poukom na daljavo. Pomembno je Paterson, K. (2008): 55 izzivov poučevanja. Ljubljana: Založba Rokus Klett. tudi, da učenec dobi kvalitetno povratno informa- Pevec Semec, K. (2009): Spodbudno učno okolje v kurikularni cijo. Tudi tu na ravni šole strokovni delavci aktivno prenovi. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Žagar, D., Brajša, P., Žemva, B., Kunstelj, A., Grgurevič, J. in Guzelj, sledimo novostim in se udeležujemo seminarjev. E. (2001): Razrednik – vloga, delo in odgovornost. Ljubljana: Jutro. 32 Didakta