Amerik anski Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. ŠTEVILKA. JOLIET, ILLINOIS, U..AVGUSTA 191U LETNIK XX pise: letina pičla vsled suše, Po najnovejšem vladnem poročilu je pridelke zelo oškodoval mesec julij. koruza in pšenica trpeli. Tako pičle letine, kakor bo letošnja, ni bilo že deset let. r je por-ravi lčna 0 in čev- do- rov, :cga žejo :ajo ena. k je ono Washington, 9. avg. — Po pravkar °bjavljenem vladnem poročilu o letini s,a napravili suša in velika vročina r'fied mesecem julijem letini veliko ško V resnici se ni glasilo nobeno vladno julijsko poročilo izza leta 1901. tako neugodno kakor topot. Najhuje prizadeto ozemlje se razteza od New Yorka in Pennsylvanije za-Padno do Rocky Mountains ter obsess vse države, ki pridelujejo koruzo, Pšenico in seno. V pacifiških severo-2aPadnih državah kaže letina izvrstno. vladnega poročila je razvidno, da ne bo jesenska letina nikakor tako °bilna, kakor je bilo pred mesecem i« sodišče v Cadbcu je obsodilo 26 mornarjev na smrt, ki so se udeležili upora na krov« španske vojne ladje "Nu-mancia", ko je bila usidrana v Tange* rn. Obsojenci so predeli sv. obhajilo in boifo baje takoj usmrčeni. Za časa. ko se je dogodil upor, je bilo javne naznanjeno, da vmesni dogodek nima političnega značaja, nego da je sam# demonstracija proti pretežki službi. Uporniki so bili premagani in ukle-njeni, med tem ko je bojna ladja plula s polnim parom v Cadix. Naznanjam, da sem se preselil iz Chicage v Milwaukee, Wis., kjer sem odprl svojo pisarno. Izdelsjem vse v notarski posel spadajoče, konzularno potrjene listine, kakor: pooblastila, kupne pogodbe, odpisna dovoljenja, izbrisne pobotnice, dolžna pisma, razne izjave, vloge in prošnje na sodišča in druge oblasti, — prevzemam v iztirjanje dolgove, ded-ščine, odškodninske slučaje, — izvršujem sploh vse civilnopravne in zemlje-knjižne, zlasti pa vse vojaške zadeve. Ker sem služboval dalj časa pri ces. in kr. generalnem konzulatu v Chicagi, v stanu sem dana naročila izvršiti dobro, hitro, uspešno in v polno zadovoljstvo cenjenega občinstva. Nasveti in pojasnila brezplačno. Ivan Kaker, 220'/Z Grove Str., Milwaukee, Wis. Naznanilo. Nanovo sem odprl prvo slovensko trgovino v So. Chicagi z vsakovrstnim blagom, moške in ženske obleke, kakor tudi čevlje, moške klobukp po nizkih cenah, in krasne obleke za kerst. Tudi vsakovrstno kuhinjsko in namizno posodje in še druge razne stvari. Zatorej se priporočam za obilen obisk. Poštena in hitro postrežba v vsakem oziru. Vam udani FRANK CHERNE, 9534 Ewing Ave., So. Chicago, 111. (Blizu naše cerkve.) Pozor! Rojaki čuvajte se pred Joe Franke-tom. Omenjeni je doma iz St. Petra pri Novem mestu. Sem je prišel, kot je dejal iz Pittsburga, Pa., ker je iz-učen mizar, je tukaj takoj delo dobil, vsaj dejal je tako, ter je hotel biti tukaj na boardu. Ker dotičnega pozna 'boarding bos' že skoro dvajset let in misleč, da je poštenjak, mu je brez pomisleka dovolil. Ko se je cel popoldan dobro naspal in navečerjal, je šel v sobo ter vzel meni iz zaklenjenega kovčeka $26.00 in izginil brez sledu. Ako kdo izmed rojakov ve za njegov naslov naj mi ga, prosim, takoj javi, mu bodem zelo hvaležen. Joe Skufca, 330 N. Water St., Sheboygan, Wis. Udobnost za noge. Ljudje, ki mnogo hodijo ali stoje zelo trpe na nežnih nogah, ki pečejo, bolijo, otekajo in skelijo. Taki ljudje kakor tudi oni, ki se jim noge čezmerno znoje, občutijo veliko olajšbo in dosežejo udobnost, ako natresejo v svoje črevlje in nogavice Severovega Praška za noge in med prste po vsakem okopanju nog. Na prodaj v lekarnah. Cena 25c. Kupite pristnega, ki ga izdeluje samo W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 2-4 Joliet, 111., 9. avg. — Prihodnji torek bo velika gospojnica ali praznik Vnebovzetja Marije Device. Ob tem času navadno jemljemo slovo od najhujše poletne vročine, ki pa je bila letos dva meseca preje, tako da se nam vidi avgustova toplota prav mila, čeprav pogrešamo dežja in nam krvoločni komarji ne privoščijo prelepih večerov. Pa konec bo tudi letošnjih komarjev, kakor tudi strupenih strelic, ki so frčale v našo sredo iz raznih kotov naše nove domovine, v kateri nam Bog daj vsem srečo,' a predvsem pa več prave bratovske ljubezni, brez katere utonemo v tujščini mnogo prezgodaj !.. . J —Rojak John Jerman, član društva sv. Frančiška Sal, št. 29. K. S. K, .J, in društva sv. Alojzija od "Western Catholic Union", je po večtedenski bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, v 46. letu svoje starosti dne 3. avgusta mirno v Gospodu zaspal. Pogreba, ki se je vršil dne 5. t: m., se je udeležilo slovensko društvo polnošte-vilno in drugo (nemško) društvo po močnem zastopstvu. Rajnki je bil rojen v Strmcu ozir. Petrovi vasi pri Črnomlju na Dolenjskem, kjer zapušča mater, enega brata in sestro; dva brata mu živita v Minnesoti. V Ameriko je- prišel pokojnik že leta 1882 in sicer v Clinton, Ia„ odkoder se je potem preselil v Joliet. Bil je miroljuben in pošten trpin, ki je umrl kot star mladenič. Naj v miru počiva! — Poročila sta se ta teden g. Jožef Muren in gospica Frančiška Pečaver. Ženin je doma iz Trebnja in. nevesta iz Semiča na Dol. Novoporočenc,ema želimo obilo sreče. — Istotako sta sklenila dosmrtno zvezo zadnjo sredo g. Ivan šimec iz Podzemlja, Dol., in gospica Mary Nemanich' iz Jolieta. Čestitamo! — Rojak John Trunkel iz Marseilles, 111., je zopet obiskal svoje prijatelje v Jolietu, a sedaj se je pa napotil v Willard, Wis., da obišče svojega sina Antona, ki je tam lastnik lepe farme. — Z mladino je križ v tej deželi, kjer je doma svoboda: starši in odgo-jitelji imajo v tem oziru težave', kakršnih ne pozna naša stara domovina, kjer še vedno šiba novo mašo poje. Kakor drugod, tako imamo tudi v Jolietu večkrat priložnost, da opazujemo mladež na nepravi poti. ZaJiji teden se je v 11. wardi odkrila fčla tolpa paglavcev, ki so živeli zadnjih par tednov brez skrbi, kdo jim kupi "candy' , •"ice cream" ali vstopnico za "nickel-show". Imeli so vedno dovolj denarja. Odkod? Iz blagajnic nekaterih trgovcev. Kacih petnajst fantkov z mlekom za ušesi se je združilo in je sklenilo, posnemati razne junake divjega zapada, kakor jih je videti po cenenih glediščih s premičnimi slikami. Izbrali so iz svoje srede dva voditelja, ki sta morala na lov na dolarje po trgovinah. ]n potem so si plen lepo delili in so živeli kakor srake o tujem blagu. Nazadnje pa je eden izmed njih postal izdajica, in ptički so prišli v pest policiji. Glavni kolovodja bo moral bržkone v državno poboljševal-nico, kjer mu preženejo vse muhe in ga nauče glavne ameriške zapovedi: ^e kradi! Ostale fantiče, ki niti vedeli niso, kaj delajo, ker so še premladi, da bi razločevali med dobrim in zlim, pa pošteni starši sami poboljšajo, kar je tudi njihova sveta dolžnost. — Tovarno Illinois Match-kompa-nije so baje vsled vročine zaprli v ponedeljek za dva tedna. _"American Wire & Steel Co." namerava zelo razširiti svOjo tovarno v Rockdalu, ali morda zgraditi novo, ki bi nadomeščala sedanjo takozvano "Scott street mili" v Jolietu. — Nad 300 psov je bilo ulovljenih letos v Jolietu, ki se ni brigal zanje noben gospodar, tako da so bili brez predpisane znamke in so morali poginiti pod puško mestnega lovca na pse. Uboge pasje pare! — G. Matija Stukel, 522 N. Broadway, pri katerem je pokojni John Jerman stanoval skoraj. enajst let, izjavlja tem potom,-da ni on .kriv, ako ni pokojnika pokopal kak slovenski po-grebnik, kajti izpolnjena je bila samo želja rajnikova, katero je bilo vsekakor treba uvaževati. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Ceglar John, Hrubov-čak Andro, Jovanič Djuro, Kosavlje-vič Mate, Kržan Pavel. šico v bližini cerkve, namreč v našo Brockwaysko vasico. — Zadnjo nedeljo je prišla Skumautzova družina sem kaj k znancem in prijateljem. — Naj zadostuje za danes. Še vdrugič kaj. S slovenskim pozdravom do vseh čita-teljev! Listu želeč obilo uspeha, sklepam John Poglajen. Brockway, Minn. — Xo, tokle je! Glih včerej sem mislu dab vam, g. urednik, an dopis skvamfov čeb imu cajt, pa sem mislu zdej je žit za što-kat, namorem; no čez noč je pa deš pršu in je žit spet prov dobr nažeh-tov toko. da imam zdej cajta dovel, "Ja tokle je" sems mislu, "pa poma-gej čes morš." In res, od lanske spomladi do sedaj je primanjkovalo dežja, sedaj pa ga je zadosti, ko je žito za spravljati. Poželi smo že pred par tedni, takrat je bilo vreme ugodno, tako da se je delo izvršilo lahko in dobro; le sedaj pogosto prihaja dež ter zadržuje pospravljanje. M lat se je tudi pričela, toda gre le počasi radi slabega vremena. Kar pa se tiče letine, bode le srednja v belem žitu. Pomanjkanje godnega dežja in pa vroči veter, ki je letos pihal nenavadno pogosto, sta storila precej škode na pšenici in ječmenu. Najboljši pridelek bode koruza, katera sedaj kaže izvanredno dobro. Tudi krompir ne bode slab, kar je bolj poznega, godnemu je namreč škodovala suša. Tako torej stojimo farmarji tukaj. Ni ravno bogastva na letošnjem pridelku, a živež za leto naprej in še malo čez pa nam je vendar zopet dal Bog, Njemu bodi hvala. Naše "mesto" St. Stephen še vedno raste in štelo bode kmalu dvajset hiš. Pred kratkim se je preselila v svoje lično novo stanovanje gospa Neža Kapus, dočim gosp. Morak v bližnji prihodnjosti prične s stavbo nove hiše. Ako bode šlo tako naprej, morali bodemo kmalu posekati "pruš" ob strani pota in položiti "side walks". G. Louis Kapus. ki je pred nekaj tedni dospel sem k materi in bratu na obisk, je zadnji teden zopet odpotoval v daljnji Wyoming.- kjer je uposlen že več let pri neki minarski kompaniji. Nekaj, kar je tudi nenavadno tukaj, je to, da bodemo imeli letos deset me' seCev šole. To je res izvrstno in kaže, da smo tudi v tem najbolj važnem oziru napredovali. Edino kar še po-t?«-bujemo, nd|a šola, iii tudi t» pri-' Je s ca som. Otrok je dosti za dva učitelja, toda ker je šola premajhna, je sedaj nemogoče imeti dva. Kaj pomaga otroku sedeti v soli celi dan, ako rriu učitelj ne more posvetiti več kot par minut na dan v pomoč. In razvidno je, da pri petdesetih, šestdesetih otrokih en učitelj ne more storiti bog-ve koliko za posamezne učence. Pri vsem tem pa nas sedaj stane malone toliko, kakor bi nas stalo z dvema učiteljema ali učiteljicama. Noben učitelj ne prevzame rad šole preobložene z otfoci, ker .ve, da ne opravi malo več ko nič in tako postavi samega sebe v nevarnost, da izgubi dobro ime kot učitelj. Ako pa prevzame tako šolo v oskrbo, je pa gotovo ne vzame za navadno plačilo. Tako je. Malo več nas bode gotovo stalo držati dva učitelja, kakor tudi postaviti novo šolo. pa počasi se vse spravi naprej. Najdaljši trak želez-ničnih vozov se premakne počasi in s skupno silo lokomotive; ko pa začne iti, pa tudi gre. Tako bode tudi pri nas. Le složni moramo biti! Nikar ne štediti tam, kjer je v prid pravi vzgoji naših otrok! Kaj ti pomaga, ako zapustiš svojim otrokom bogastvo? Ako jim nisi preskrbel prave in zadostne vzgoje, zapustiš jih sredi vse ga bogastva največje sirote za časno in največkrat tudi za večno življenje. O—n. pak trudim se v prid društvu naše si. požarne brambe! Ob zaključku tega obširnega dopisa pa pozdravljam vse naročnike in so-trudnike A. S. Bratom društva št. 59 sv. Cirila in Metoda K. S. K. J. paže-lim veliko uspeha, napredka in ^1?>ge. To izrekam zvesti naročnik ttjr brat obeh omenjenih organizacij Ivan Stampfel, Box 437. Brockway. Minn., 31 Jul. — Dragi list Am. SI: — Zopet ti pošiljam par vrstic iz naše naselbine. — Farmarji smo sedaj želi in je večina pozeto; sedaj bo čas spravljati žita v stoke. Žita kažejo dosti dobro. — Sinoči in danes gre dež, kateri bo mnogo koristil krompirju, turšici, zelenjavam in tudi travi. Žita so seveda mokra, toda ko zopet zlato solnce posije in hladen vetrček pripihlja, se bo vse zopet posušilo. — Prihodnjo nedeljo imeli bomo zopet Porcijunkulo. lepo priliko za mnogo odpustkov. Dekleta bodo v nedeljo imele "ice cream" v cerkveni dvorani v prid cerkve. — Gospa Neža Kapus se je preselila v svojo novo hi- Grafton, Wis. — Slavno uredništvo! Spominjajoč se izreka še iz šolskih let ki se glasi: "Kdor trka, se mu odpre", zato tudi jaz potrkam na uredniška vrata, da se oni odpro in da mi blagovolite. g. urednik, mal prostorček za ta dopis. Kar sem že obljubil v 34. št. tega skromnega lista, na^njam vam, dragi rojaki, da sem dobil pismo iz stare domovine1, ki se glasi: "Dragi! Fre-jel Tvoje pismo, za koje Ti izrekam srčno hvalo. Me prav veseli, da se zanimaš in spominjaš domače požarne brambe. Blagoslovljenje bomo imeli 6. avg. t. !. St prav živahno pripravljamo na omenjeno slavnost. Manjka nam seveda delavnih moči in slabe gmotne razmere nas tlačijo. Zato sein bil prav vesel kot blagajničar, da bi nam rojaki v Ameriki vsaj nekoliko prihiteli na pomoč. Upam od Tebe, ker si bil tako dobra opora in delaven doma, da se bodeš pobrigal kolikor mogoče tudi tam. Vsaj se vsaka najmanjša svotica hvaležno sprejme. Pričakujoč Tvoje naklonjenosti, te lepo pozdravlja kakor vse darovalce ^lar-tin Zidarn, blagajnik prostovoljne požarne brambe v Šmartnem pri Gor-njemgradu, Štajersko." Zato se Vam še danes v imenu omenjenega društva priporočam, dragi čiattelji(ce) tega lista, da prispevate mal dar, kateri bode hvaležno sprejet in naznanjen v tem listu. Zahvaljujoč se vaši dobrosrčnosti'že vnaprej, prosim, da ne prezrc-te te prošnje, kajti to ni,za mene, am- New York, 31. jul. — Cenjeno uredništvo: — Tekom minulih tednov se v naši slovenski greaternewyorski koloniji ni izpremenilo bogvekaj, zabilje-žiti je pa vendar fakt, da smo doživeli tukajšnji Slovenci s praznovanjem desetletnice sv. Jožefa — lep dan. Ustna poročila so najugodnija in sv. Jožefu je le čestitati na tako izborilo uspelem dnevu. Seveda zavisi vse od vodstva in uradništva društva: imena Burgar, genijalni moj Cvetkovič in nad vse simpatični Pogačnik nam pač vedno jamčijo za — vspeh vsake pod-vzete affaire. Listal sem po zadnji številki A. S., a žal detailiranega poročila od strani tajnika nisem mogel najti. Zakaj? Tudi Orlov piknik je vspel. Moje odsotnosti naj mi bratje ne zamerijo daleč sem bil oni dan in bolelo me je, da nisem mogel biti med vami. Moje hrvaško društvo "Gaj" je hotelo priti korporativno na piknik, ali v zadnjem času vre tamkaj na vseh linijah, upam pa, da se valovje kmalu poleže in na prihodnji Orlovi veselici snidemo se zopet v nekaljeni harmoniji. 23. septembra obeta biti velepomen-ben za greaternewyorski slovanski ži-velj. Hrv. pevsko društvo "Gaj" kani prirediti koncert z gleel. predstavo. — Na ta dan poleti Sokol iz Philadelphi-je, Pa., k nam; povabi se tudi češki Sokol, in ako se ta projekt izvede, si moremo Slovani le čestitati. Čim hitro je program definitivno določen, je sveta naloga predvsem newyorskih slo vanskih dnevnikov "Glas Naroda" in "Hrvatskog Svijeta", .da se za ta dan kar najintenzivneje zavzamejo. In vspeh bo sijajen! Morda se zbudi plapolajoči čut Slovanstva tudi v slovenskih naših zabavnih društvih in po-hite tudi ona tje s svojo pesmijo netit ugašujočo zavest... Želja je skromna, a misel — lepa! Dotaknil sem se naših zabavnih društev. Ker je moje izkustvo na tem polju zbilja prebogato. smem bi?i "morda" tako smel in reči svojo. Naši javnosti so znana pevska društva "Slavec", "Domovina", "New York"; dobro je znana tudi naša "Ilirija". Vsi delujejo "pO svoje", a velikega vspe-ha ni nikjer. "Biti" in "životariti" sta dva različna pojma in tendenca zabavnega društva Vendaif ni: života rtu je? M Naj se vendar merodajni faktorji zbu-. de iz 20-letne lctargijc , inS hh ?. fcadoni po Greater New Yorku: Ostanimo in.; hitimo k skupnemu delu' Združimo se Vsi v eno telo, bodimo enega duha, ene misli! Iz naših vrst naj se porodi novo društvo: društvo združenih slovenskih pevcev! Tihi, ponižni in mirni smo Slovenci, in naš korak za napredkom je — počasen. In to je naša rak-rana! Dobrih pevcev imamo v izobilju in novi prihajajo. Baš v zadnjem času je usoda pripeljala semkaj v tako "idealno" svobodno zemljo sotrpina-pevca. Prvi tenorist, kakor sem jih do sedaj malo slišal! Pri visokem c-ju se zasmehlja in zapoje čisto, jasno in nad vse ljubko, kakor zagostoli slavec v tihi poletni noči... A manjka mu kakor mnogim drugim košček kruha-slovanskih mecenov pa ni! Morda bi se dala tudi ta ideja vres-ničiti! 'Oglejmo si napredujoče Nemce! Ako se tukajšnji pevski živel} ne združi, poskusimo s tekmovanjem. Morda bi se našla kaka pe.» da smo članice društva Marija Sedem Žalosti št. 81 K. S. K. J. spremile svojo sestro Marijo Flajnik, staro 51 let> k večnemu počitku. Umrla je 20. julija ob polšestih popoldan in izročena je bila materi zemlji na dan 24. julija. Rojena je bila v Vinici, okraj Črno- melj. V Ameriki je bila nad dvajset let. Bolehala je skoraj štiri leta. In kot smo videli, si je v življenju pridobila dosti prijateljev in prijateljic, kajti v takem številu še v Pittsburgu ni bil nijeden Slovenec ne Slovenka obiskana, ko je ležal na mrtvaškem odru in smo jo spremili k večnemu počitku. Torej se zahvaljujem v imenu celega društva njenemu možu George Flaj-niku, ki je zanjo preskrbel tako krasen Bolečine v drobju, ščipanje, trganje, pogostno tekoče blato, črevesne težave so navadne v tem letnem času. Nevarnost je tu, a pomoč blizu, ako imate pri roki Severovo Zdravilo zoper drisko Olajšba, udobnost in hitro okrevanje sledi uživanju istega. Odlašanje u-tegne pomeniti smrt. Na prodaj v lekarnah. Dvoji steklenici: 25c in SOc. r Če želodec potrebuje pomoči, vam to naznanjajo Bledeči vuaki: slasti do jedi nimate, prebave je pomanjkljiva, pojavlja se glavobol, gorečlca, napihovanje, bolet i ne in duši jive občutke imate. To stanje zahteva Severov želodčni grenčec To je zdravilo in tonika. Povrača slast do jedi. Krepča želodec. Pospešuje prebavo in pretvorbo. Vedno Vam poživi zdravje in moč. cena $1.00 Na prodaj skoro povsod. Zahtevajte samo Severovih Zdravil in recite "NE", če Vam hoče trgovec dati kaj drugega. Zanesljiv zdravniški nasvet pismeno zastonj vsem. W. F. Severa Co. CEB1T IZ SLOVENSKIH NASELBIN. val. To grozno dejanje motivira s tem, da je hotel otrokom le dobro, češ, po njegovi smrti bi se jima slabo godilo, ker je baje žena ž njima grdo ravnala. stanjevici, ni ničesar dognala. Pač pa se je ves materijal izročil državnemu pravdništvu v Novem mestu. Ta, na vsak način jako čuden slučaj, daje misliti na "varnost" sodnih uradov, oso-bito zemljiške knjige, ki se nahajajo v istem graščinskem poslopju, kakor gozdarski urad. Znano je namreč, da je graščinsko poslopje v tako defekt-nem stanju, da se ni samo bati sličnih tatvin, ampak obstoji celo nevarnost, da se nekoč sesuje cela stavba ter pokoplje pod seboj urade in uradnike. — Turistični napredek. Prometno društvo na Bledu prireja letos za le-tovičarje skupne izlete tujcev. Ta misel je imenitna, ker se s tem nudi tujcem zabava in so taki skupni izleti v francoski rivijeri že davno vpeljani. Že lansko leto je hotelir pri "Zlato-rogu" na Bohinjskem jezeru, g. Rau-hekar, prirejal take skupne izlete, ki so bili od tujcev zelo pohvaljeni. G. Rauhekar-namerava letos zopet prirediti iz hotela "Zlatorog" skupne izlete. — Kako je utoni! v Savi čevljar Anton Toni iz Ljubljane. Posestnikov sin Franc Skok s Pristave pri Mengšu je šel v petek 7. julija 1911 okoli tretje ure popoldne z vozom čez črnuški most iz Ljubljane proti domu. Nakrat se zaslišijo izpod mosta obupni klici na pomoč. Franc Skok je hitel k Savi in tekel ob bregu proti vtopljencu in mu molil bičevnik. da bi ga prijel. V deroče valove za njim se pa ni upal skočiti, ker bi bila potem gotovo oba utonila. Vtopljenec je imel višnjevo obleko kot strojniki, kapica je pa po vodi pred njim plavala. Valovi so ga vedno bolj od brega gnali in so ga zagrnili. magistrata dobi korekturo. ("Slovenec".) — Za župnika pri Sv. Ivanu pri Trstu je imenovan dosedanji mnogoletni tamošnji župe-upravitelj Franc Sila. Italijanskemu magistratu se ni posrečilo prodreti s svojim kandidatom. — Kolera. V Trstu še vedno nastopajo noVi slučaji kolere s smrtnim izidom. — Slovencev v Gorici je naštel magistrat 6653. Goriški magistrat je požrl najmanj polovico Slovencev. Iz dveh Slovencev so naredili enega. Na-silstvo, da mu ga ni para. Slovenski odbor za ljudsko štetje je konstatiral, da je Slovencev v Gorici najmanj 12 tisoč! Lahov- je naštel magistrat 17,-856, Nemcev 2077, Hrvatov in Srbov 59. — Proti temu štetju se vloži pritožba. — Hrvaško učiteljišče se ne namerava prestaviti iz Kastava v Pazin, ampak v Pulj. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. IZ STARE DOMOVINE Ce bol kupoval od nas, ti bomo tej postregli z najnižjimi tržnimi c*> oami. Mi imamo v zalogi vsakovraf-aega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki i* trdi les, late, cederne stebre, desk ia iinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulid blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi m pri nas in oglej si našo zalogol Mi C* bomo zadovoljili in ti prihranili denaf. KOROŠKO. — Velik požar v Ukvah. Dne 20. julija ob pol 11. uri ponoči je v Ukvah na Koroškem nastal strahovit požar, ki je od 116 hiš vpepelil 80 hiš s sked-nji vred, tako, da je vseh poslopij pogorelo 102. Domače ljudstvo je bilo večinoma v planinskih senožetih. Ljudem je vse zgorelo. Silno žalosten je pogled na pogorišče. Cerkev je ostala, istotako župnišče, šola in nekaj hiš v bližini kolodvora. Škode je pol milijona kron. Pogorele so vse vojaške barake, pošta, orožniška vojašnica, gozdarska hiša, hiša župana Ehrlicha. Živina je večinoma rešena, ker je bila na planinah, zgorela pa je ena krava in mnogo prašičev in koz. Ogenj je izbruhnil v neki hišici za gostilno Oh-mann v gorenji vasi ter se je širi! s silno hitrostjo. Pravijo, da je nekdo zažgal. Prebivalstvo je že silno trpelo ob velikanski katastrofalni povod-nji leta 1903. 1907 in 1909, sedaj je pa strašni požar spravil prebivalstvo na rob gospodarskega propada. — Vrl koroški narodnjak umrl. Dne 11. jul. je bil pokopan pri Št. Jakobu v Rožu odlični slovenski narodnjak Ši-men Lepušič. Bil je star še le 43 let. Sodeloval je pri vseh narodnih prireditvah, bil svetovalec rožeške občine in mnogih drugih korporacij, ter jeklen in nevpogljiv značaj, pravi steber slovenstva. Veličastni pogreb je sijajno pokazal, kako je bil blagi ranjki priljubljen. — Dva nova mlada slovenska zdravniki na Koroškem. Zdravnik g. dr. Vedenik je stopil v službo v beljaški bolnišnici; g. dr. Petek pa je stopil v službo v deželno bolnico v Celovcu. kraju že v tretjič in vedno na dan 19. julija. — Ogenj na Bledu. Dne 22. julija ■ob pol 7, uri zvečer je začelo goreti na Mlinem in to v Draganovi hiši št. 48. Takoj se je vnela tudi sosedna hiša, Souvanova pristava. V nevarnosti sta bila hotela "Avstrija" in "Burja", kakor tudi vila "Franica". Pri gašenju se je vse odlikovalo, tako domačini kakor letoviščniki najboljših slojev.— Dne 25. julija zjutraj ob pol treh je nenadoma začel goreti kozolec gostilničarja Ažmana, v ulgo Šlosarja v Zago-ricah. Bil je poln žita in sena, torej škoda občutna. — Požar v Kozariščah. Iz Starega trga pri Ložu se poroča: Dne 19. julija zvečer je upelil požar v Kozariščah dvoje gospodarskih poslopij posestniku Mihu Baragu p. -d. Anžicu in hišo ] njegove sosede Ule. Oba skednja sta bila polna krme, zgorelo je tudi baje dva vagona desk. Uletova hiša je zgorela popolnoma. Sreča je bila, da ni bilo sape, da je bilo mogoče neumornim gasilcem omejiti požar na omenjena tri poslopja. Gasilci iz Loža, Starega trga, Pudoba, Šneperkca in od drugod so bili hitro na licu mesta. Baraga je ob vso krmo, sosedi Ule je po zimi umrl mož in ji pustil več nedo-rastlih otrok. — Ogenj na Vrhniki. Okrog 11. ure v noči od 12. na 13. julija je izbruhnil ogenj v veliki trgovini g. Rudolf Rut-nerja na Vrhniki, ki je v malo urah uničil ogromne zaloge blaga, ki je bilo zloženo v zgornjih prostorih. Veliko blaga je pa poškodovanega z vodo pri gašenju. Veliki požrtvovalnosti in hudemu naporu požarnih društev na Vrh niki, iz Verda in Stare Vrhnike, se je zahvaliti, da se požar ni razširil na v neposredni bližini stoječa poslopja. Skoda znaša na tisoče in tisoče. — Blagoslovljenje zastave. V nedeljo 16. julija je bila na Vačah slovesno blagoslovljena društvena zastava. Slav nosti se je udeležilo 62 Orlov v kroju in 12 trobentačev poleg članic Marijine družbe. —"Ljudski dom" pri D. M. v Polju. Dne 31. julija je bil slovesno blagoslovljen novi "Ljudski dom" pri Devici Mariji v Polju, ob udeležbi "Bogomile" in "Orlov". Slavnostni govor je imel dr. Jan. Ev. Krek. — Ljubljančanka doktorica modro-slovja. Dne 22. julija je bila na češkem vseučilišču v Pragi promovirana za doktorico modroslovja gdč. Anica Jenko, hči ljubljanskega zdravnika g. dr. Ljudevita Jenka. — Promoviran je bil za doktorja bogoslovja Frančišek Kimovec, bivši prefekt v Alojzijevišču. — Iz Ljubljane se poroča, da je de-želnozborski poslanec za mesto Ljubljano Ivan Knez odložil svoj mandat. — Za nadpaznika dež. prisilne delavnice sta imenovana g. Ignacij Kna-felc in Anton Osterc. , — Smrtna kosa. V Škofji Loki je umrl Janez Štiglic, vulgo Tonkovc, znan kot dober lovec in vsled svojega humorja splošno priljubljen.-r-V Rudniku je umrla nadučiteljeva soproga Marija Božja v 66. letu starosti. — V Gojčah je umrl zidarski mojster in posestnik Jožef Lozar. — V Ljubljani je umrl g. Janez Hočevar, bivši načelnik postaje v Zatičini, znan iz mnogih krajev njegovega službovanja, obče priljubljena oseba. — V Ljubljani je umrl dne 26. jul. Josip Pogačnik, sluga trgovske in obrtne zbornice. — Na koleri je umrl v Trstu obrtniški pomočnik Vidmar iz Ljubljane. — V Ljubljani so umrli: Ivan Anžič, tesarski delovodja, 54 let star; Josip Jančar, mestni delavec, 60; Marija Uran-kar, zasebnika. 75. — Na Bledu je u-mrl vpokojeni domobranski major Otokar grof Aichelburg. — Smrtni padec. 54 let stari zidar Karol Škrlj iz Trsta je v Senožečah padel raz strehe hiše Helene Križaj in se ubil. — Oblastim se še sedaj ni posrečilo dobiti nekega 241etnega neznanega srednjega, širokoplečega lopova, ki je že 23. aprila v gozdu pri Črnomlju doprinesel zverinski zločip. Ko je šla namreč kočarjeva hči iz Vinjegavrha, Marija Kuharjcva po gozdni poti, je skočil neznanec k nji in ji oropal 1 K 36 v potem j,o pa skušal podreti in onečastiti, kar se mu pa ni posrečilo. Dne 29. aprila je pa naskočil neko drugo dekle ter jo oropal za 4 K. Nato jo je yrgel na tla ji pritrdil roki v zemljo z lesenimi kljukami, katere je zabil z lesenim kladivom ter jo dvakrat oncčastil. Prva pravi, da je bil poživinjenec star kakih 18 let druga pa 24 let. Pripadal je delavskim slojem in je bil po obrazu črno namazan. — Tatvina v kostanjeviškem gradu, ki se je izvršila 2. jul., se še do danes ni pojasnila. Graščinski oskrbnik je imel v uradni blagajni nekaj nad 2000 kron shranjenega denarja. Ta znesek je po zatrdilu samega oskrbnika ukradla neznana oseba na ta način, da je vzela blagajniške ključe iz nočne omarice in šla v gozdarski urad, kjer je udrla v blagajno. Prva preiskava, ki jo je uvedlo okrajno sodišče v Ko- w. J. LYONS Naš Office in Lumber Yard na vogla DES PLAINES IN CLINTON STO. Ustanovljena i§7x, The Will County National Bank HRVATSKO — Nov kos hrvaške zemlje v madžarskih rokah. Posestvo Biled v to-rontalski župniji, last zagrebške nad-škofije, je kupila za osem milijonov kron neka madžarska gospodarska banka, ki bo posestvo parcelirala. — Dragovič — srečen dedič. Radi umora pri okupaciji sedaj v Zagrebu obsojeni Savo Dragovič ima to srečo v nesreči, da je sedaj dobil 5000 dolarjev (25,000 K) zapuščine, ki mu jo je volil lani v Ameriki umrli nečak, a se mil\ ni mogla dostaviti, ker oblasti niso vedele za njegov naslov. — V Požegi je umrl Tomo pl. Kraljevič. bivši veliki župan ličko krbav-ske in riečko modruske župnije. — Žena obsojena na vešala. Iz Sarajeva poročajo: Tukajšnje sodišče je obsodilo 501etno mohamedanko Ne-dijo Plevljak na smrt na vešalih. Ubila je s sekiro svojega moža, ki je hotel prodati njeno posest in pripeljal drugo ženo v hišo. Of Joliet Illinois. Prejema raznovrstne denarne vloge ter pošilja denar na vse dele svete. Kapital in preostanek 1300,00«.m. ŠTAJARSKO C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir. Jos. Zelnikar gostilničar Joliet, 111. PRIMORSKO, — Kako štejejo na tržaškem magistratu. Iz povsem zanesljivega vira je tržaška "Edinost" dognala, da je gospoda na tržaškem magistratu, ki re-prezentira javno oblast, na ljudskem štetju naštela 36.000 Slovencev! Mogli bi se opravičeno jeziti nad tako uradno,.. statistiko. Ali ostanimo mirni in hladni vspričo številk izza zadnjih volitev. In tu imamo na podlagi avtentičnih podatkov vest, da bi (od-števši vse tuje podanike) na podlagi glasov, ki so jih dobili slovenski kan-didatje moralo biti v Trstu 66,000 Slovencev. In tudi v slučaju," ako bi vse socialiste v okolici šteli za Italijane. Tržaški Slovenci bodo storili primerne korake, da ta račun tržaškega 200 Jackson St, Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in druge pijače. VSI DOBRODOŠLI! Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet N. W. tel. 218. Chicago tel. 1308L. Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrti kjer boste najbolje posteeieni. Fino pivo, nnjboljSa vina, in smodke Wm. Metzger Ruby and Broadway JOIJKT SVOJI K SVOJIM! ali kadar nameravate potovati v staro domovino, ali vzeti sorodnike, ali prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrnite se za parobrodni in železniški listek G^^x s popolnim zaupanjem na FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt Street, New York City, ali na podružnico 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se ie že cbrnilo v teh zadevah na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno postrežen. IW Kdor Vam drugače svetuje ni Vaš prijatelj in neče Vam dobro. ^ ^ Prezidava ljubljanske predilnice. 'jubljanski predilnici se bo obrat p?Polnoma izpremenil. Mesto sedala parnega obrata se uvede elek-lr'čni obrat. Uvede se tudi električna 'Osvetljava. Sploh se cel obrat mo-yeri)j2jra Tvornica sama se tudi zdat-razširi in se uvede poleg že o.bsto-delovržb tudi barvarnica in "leicherei". Stari parni stroj, ki se je porabljal v tvornici 40 let, se proda, se izvede električni obrat. Takoj, dežela zgradi električno centralo, *abavi ljubljanska predilnica tok pri deželi. • ' Novo industrijsko podjetje v No-.mestu. G. Ivan Kunstelj, znani es,li trgovec iz Škofje Loke, namera-1 v neposredni bližini kolodvora v °veni mestu postaviti žago, ki bi slu-a za predelovanje hrastovega lesa, Cenjenega za zgradbo vagonov. Nevihta v ljubljanski okolici. Dne ' Julija opoldne je napravila toča po ™lju in travnikih na Ilovici, Karolin-1 zemlji in Havptmanci mnogo in atne škode. Večina poljskih pridel-/°v je uničena in kvišku mole le praz-a stebla, tako pri fižolu, krompirju in j poljskih pridelkih. — V občini jp^ica je grozno grmelo in treskalo. I r "a treh krajih je treščilo in vžga-V Savljah je pogorel poln kozolec Snacija Hvastija, na Jezici gospodar-Poslopje Andreja Jakopič blizo polnega doma in tudi v Tomačevem Sorelo. — V Jaršah je treščilo v £°z°lec Marije Vranič št. 4. Vsled ,udcga vetra se je vžgal tudi kozolec c?.°eza Dimnika štev. 2 in Janeza Ko-^'Jančiča at. 13. Skupno je pogorelo yai»ct štantov kozolca z naloženo r*«ico in rž j o, in od Toplarja dva z /Jry°' Strela je omamila tudi 131etno rs"lo Dimnik, katero so le težko pri-£aVili d0 zavesti. Ivan Dimnik ima 3500 K. Opomnimo, da je v "jih desetih letih treščilo na istem SVOJI K SVQJiM! =================== STRITARJEVE ULICE 2 ■ sprejema vlog-e na knjižice in na tekoči 1 M račun ter je obrestuje po čistih T.2 /O Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu Delniška glavnica K 5,000.000. Reservni sklad K 500.000. PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO, GORICA. KRANJSKO. — V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 17. Julija 33 Slovencev. Iz Amerike se je pripeljalo v Ljubljano dne 12. jul. 17 t/ijrvatov; 17. jul. 6 Slovencev in 32 -iSrvatov. — Poslanec dr. Ivan Šusteršič o motu propriu glede na praznike. Poslanec dr. Ivan Šusteršič je izjavil so-5 rudniku "HrvaŠke korespondence" Slede na papežev motu proprio o praznikih, po katerem se ima število istih zmanjšati: "Gospodarske in socialne razmere po večini škofij na Slovenskem in Hrvaškem so take, da kaže o-=tati pri starih praznikih. Osebno je Prepričan, da bo večina hrvaških in slovenskih škofov v tem smislu poročala sv. očetu, osobito še, ker sv. oče utemeljuje motu proprio izrecno z gospodarskimi razmerami. Gospodarske razmere v teh škofijah po pa take, da kaže pridržati dosedanje praznike." — Hrvatsko-slovenski klub. V državnem zboru je zdaj 29 slovenskih in hrvatskih poslancev najtesneje zveza-nih med seboj v Hrvatsko-slovenskem klubu, ki bo nasproti vladi in nasproti drugim strankam v zbornici v vseh stvareh enotno nastopal. V klubu so združeni poslanci V. L. S., dalmatinski pravaši in primorski poslanci dr. Laginja, Spinčič, Mandič, dr. Rybarž 311 dr. Gregorin. Osamljen izmed Slovencev je dr. Ravnihar, ljubljanski poslanec narodnonapredne stranke. — Z 26. julija se dodatno k temu po-r°ca, da sta dr. Rybarz in dr. Grego-*In izstopila iz "Hrvatsko-slovenske-L^a kluba", in sicer vsled razpoloženja ■^rasa in Vipave (Ajdovščine). ~~ Ravnokar je c. kr. ministrstvo za Javna dela nakazalo za novo zgrajene ^este na Dolenjskem in Notranjskem Cetrt milijona kron državnega prispev-*a> m sicer 33odstotni prispevek za sle ^če ceste: 1. Vrzdenec—Suhi dol. 2. . olhov gradeč—Zalog. 3. preložitev ■n korektura ceste Gabrovščica—Mu-W 4. Crinošnjice—Srednja vas. 5. ^udolfovo—Ločna. 6. Stari trg—Kot ~~Luščice. 7. Predgrad—Dol. 8. Dol— Prelesje—Kot. 9. Čeplje—Zagozdac— ; predgrad. 10. Ceplje^-Vimol—Kralje. N- Pod Veselico na Hrib. 12. Dolac— Vidošiči. 13. Pod Kavrenko—Drašiči. Mala gora—Polom. 16. Smcdmk— Zaloke. 17. Brezov klanec v Dolih. — Vse te cestne zgradbe stanejo skupaj 758,800 K in k pokritju teh stroškov je ^kazala vlada državni prispevek 250,-^ R. To je gotovo vesela novica za cestne okraje Metlika. Črnomelj, No-v° rnesto, Višnja gora, Vrhniha, Liti-->a. Kočevje in Krško, od katerih bi j'1 nekateri za veliko let silno prizadeti brez te državne podpore! ' Izborna vina. Kranjska deželna %lnarska zadruga v Ljubljani prireja, kakor znano, prve tri četrtke vsakega "Jeseca javne poskušnje pristnih kranj skih vin iz lastne zaloge. Občinstvu iz-Vrstna kvaliteta teh vin izvanredno uSaja. Splošna sodba je. da Kranj-a prideluje danes tako fina vina, da A '<111 Amerikanski Slovenec Ustanovljen l. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA, Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 509. Naročnina za Združene države $1.00 na leto} za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Prva in edina slovenska umjska tiskarna. < TRADEsfra COUNCIL > KAT. NASELJEVALNA DRUŽBA. Načrt mednarodnega naseljevanja pod vodstvom katoliške cerkve je bil v svojih podrobnostih dovršen v Chicagi dne 1. avgusta na seji odbora ravnateljev družbe "Catholic Colonization Society of the United States". Uradniki so bili izvoljeni, svobodnica (charter) je bila odobrena in družbino delo je bilo očrtano. Ustanovitelji družbe, katoliški nadškofi in škofi v Združenih Državah, so osnovali načrt za nadziranje zaželenega priseljevanja iz tujih dežel in ustanavljanje katoliških naselbin v raznih delih te dežele. Načrt se ne bo izvajal izključno v korist priseljencem, ker se bodo vsi katoličani, ki žele zapustiti gosto obljudena središča in se naseliti na farmi, lahko pridružili eni izmed mnogih kolonij ali naselbin, ki se ustanovijo. Uradniki te naseljevalne družbe so: Glavni ravnatelj, Most Rev. J. J. Glen-non, nadškof v St. Louisu; glavni pod-ravnatelj, Most Rev. S. G. Messmer, nadškof v Milwaukee; predsednik, Rev. Julius E. De Vos, Chicago; podpredsednik, Right Rev. Mgr. D. J McMahon, New York; tajnik, Very Rev. Edward J. Wattmann, Wilmette. 111.; blagajnik, Rev. Andrew Spetz Chicago. Družba ni ustanovljena za dobiček Njeno glavno delo bo, množiti katoli ško članstvo z ustanavljanjem novih župnij in obenem preprečati, da se ka toličani ne razkropljajo med naselnike drugih veroizpovedanj. Da se olajša delo, je bila družba razdeljena v tri podružnice. Prva izmed teh se imenuje deželna družba in ima namen, iskati zaželenih zemljišč za naseljevanje ter opozarjati na ista kato liš)co prebivavstvo te dežele in prise ljence, ki prihajajo vsako leto. Oddelek znan kot plemenska društva je bil osnovan za delovanje med raznimi narodnostmi v Evropi in v tej deželi. Plemenskih društev naloga je, sodejovati s katoliško duhovščino v Evropi ter imenovati uradnike znane kot "izselitveni kaplani", da delujejo med osebami, ki se nameravajo izseliti v Združene Države. Delovanje se pričenja med izseljenci, preden si preskrbe vozne listke za odhod v Združene Države, in ko se tukaj izkrcajo, so zaščičeni pred nevarnostmi, ki utegnejo nastati vsled njihove nevednosti glede jezika in običajev deželnih. Tretji oddelek so škofijska društva, ki dajejo zanesljiva navodila glede kakovosti zemljišč v vsaki naselbini. CERKVENI KOLEDAR. 13. avg. Nedelja Hipolit in Kasijan 14. Pondeljek Evzbij, spozn. 15. " Torek Vnebov. Mar. D. 16. " Sreda Rok, spozn. 17. " Četrtek Liberat, muč. 18. " Petek Helena, kraljica. 19. " Sobota Ludovik Tol. šk. ČAS PROTISLOVJA. Spisal: J. Kranjec. Kolikokrat se sliši klic: v slogi je moč; združimo se, ker v jedinosti je napredek. Prav tako! Edino v združenju se zamore povspeti narod do duševnega in gmotnega napredka. Ta resnica je neovrgljiva. Svetovna' zgodovina nam jasno priča, da narod, ki se razdvaja, podleže najbolj neznatnemu sovražniku, si koplje svoj lastni grob. Kdo so pa pogrebci tega nesrečnega mrliča — našega naroda?! Ljudje, zapeljivi vodje, ki narod begajo, cepijo na različne stranke in strančice in vse to le iz osebne sebičnosti. V združenju je moč, napredek; v razdruženju — propast. In vendar čudno! naše Jednote rastejo kakor gobe po dežju! Ali je to pojav napredka? Ne, in stokrat ne! Na eni strani kričijo ti pogubonosni vodje: združimo se! Na drugi strani pa razdružu-jejo kakor hitro niso bili izvoljeni v kak urad. Ali delajo vse to iz ljubez ni do naroda? Ne! Da tako počenjajo, je vzrok temu njih častihlepnost, ali pa dobičkaželjnost. Jeden si misli in prayi: Glej, ustanovil bom Jednoto; mene izvolijo za tajnika in nič več mi ne bo treba trdo delati. Drugi pravi zopet: Ustanovil bom drugo Jednoto, ker nisem dobil pri stari nikakega urada. In pri vseh takih slučajih se dobe ljudje, ki gredo na limanice tem krivim prerokom, ne da bi pri tem pomislili, kam plovejo. , Kolikor je Jednot, toliko je potreba uradnikov. Če je n. pr. 10 Jednot, treba je 10 predsednikov, 10 tajnikov, i. t. d., in vse te mora plačati narod In kdo ima korist od tega? Nihče drugi, kakor uradniki, kateri nikakor ne tvorijo naroda, ampak so le v njegovo škodo, dokler jih je po številu več, kakor jih potrebujemo. Če bi n. pr. ime li le eno Jednoto, plačevali bi za jed-nega predsednika, i. t. d., kar bi bilo primeroma zelo malo. Čim v<čje bi bilo število članov, tem manjši bi bili prispevki posameznih članov za plačevanje svojih uradnikov. Kdo bi imel pri tem korist, če ne narod sam, ki bi manj plačeval. Jasno je torej kot beli dan, da so mnogobrojne Jednote narodu v škodo, ne pa v korist. Kdor bi tedaj to resnico zanikal, podoben bi bil norcu, ki bi trdil, da premore 10 vojakov v vojskinem času več,- kakor pa 200,000 mož. Da, potem bi |bilo tudi resnično, da je moč v razdruženju; nič več bi se ne reklo: "Viribus unitis", ampak "viribus non unitis". Skrajni čas je torej, da spozna naš narod, da so mu mnogobrojne Jednote pogibeljne. 10 čeških poslancev je v zakonodaj-stvu države Nebraska. Cigani so prišli leta 1417. iz Azije črez Egipet v Evropo, kjer so jih smatrali za Egipčane. in opomoreno vsemu delu, ki ga je I Jednotino poslovanje zahtevalo. Vsled , tega mi je moja soproga pomagala pri1 delu, kakor jeden pomočnikov. In res tako je šlo lepo vse v redu dalje. Delo Jednotino je bilo po naj bol j i moči napravljeno, toda hišno delo je zaostalo. Vsled tega sem bil primoran najeti si služkinjo, da je opravljala hišno delo, ker soproga, kakor že omenjeno, mi je pomagala v Jednotinih poslih. Ker je delo le vedno in vedno naraščalo, posebno korespondenca je bila tako o-gromna, da bi imel jeden samo z ono dovelj dela. sem potem tudi sprožil misel, na seji gl. odbora, ter prosil, da bi se mi dalo malo pomoči v urad, ker delo je tako naraslo, in jedili osebi je nemogoče isto opravljati. Pripomnil sem, da mi mora soproga že s^daj pomagati, če hočem zahtevam društev zadostiti in jim pravočasno odgovoriti na njih -vprašanja in zahteve. Odbor je videl in znal, koliko dela se nahaja v uradu gl. tajnika, ter po dobrem premisleku določil, da naj mi soproga pri delu pomaga in naj poskušam kar najbolje nadaljevati, kakor istočasno, ter da bode odbor gledal na to, da se nekaj v ta namen plača za odškodnino in delo. Jaz sem vpošte val odborovo določilo in tako se je poslovanje v najlepšem redu nadaljevalo. Na seji gl. odbora z dne 17. jan. 1911, se me je vprašalo, koliko zahtevam za čezurno delo in za pomoč od strani moje soproge. Jaz nisem odboru stavil nikakoršnih računov in ne zahteval, koliko mi naT določijo. Stvar je bila dana na razpolago gg. uradnikom in tako je bilo obglasova-no, da se mi plača $200.00 na leto v ta namen. Torej od 1. jul. 1909 do zadnjega dec. 1910 skupaj tri sto dolarjev To je črno na belem v zapisniku z dne 17. jan. 1911 in se ne da tajiti. Razvid no je torej, da denarja nisem ukradel in ne dobil zabadava, pohajkovanje ali lenobo. Gospodje uradniki so dobro preje premislili ter prevdarili, prej ko so se za to odločili. Če bi ne bil o pravičen do tega, bi uradniki v to ni kakor ne privolili. Bili so vsi uradniki Jednote navzoči, ko se je o tem debatiralo. Vsled tega mislim, da ni na mestu, da bi se vedno in vedno o tem ubozem "Overtime" toliko pisalo in se spodtikalo. Delo je zahtevalo več nego jedno moč, da je bilo isto napravljeno. Gl. uradnikov dolžnost pa je, gledati na to, da je delo ob pravem času in v redu napravljeno. Njih dolžnost je tudi gledati na to, da če delo zahteva več nego jedno osebo, da je isto napravljeno, da se temu opomore. Tako je tudi sedanji gl. odbor delal in to le v napredek Jednote. Delo, ki je bilo napravljeno po moji soprogi in po meni samem čez uro dolo čeno v pravilih, gotovo ni bilo prepla (Nadaljevanje na 8. strani.) ' > ^ v, MALI mmsstsaar ✓ GLASKI Kacih 500,000 avtomobilov je sedaj v Združenih Državah in predstavljajo vrednost $750,000,000. Se niti deseti del na 2,150,000 milj dolgosti preračunjenih deželnih cest v Združenih Državah ne zadošča potrebi modernega prometa. Nedavni potres v Kecskemetu na Ogrskem je napravil pet milijonov kron škode. Od 10,000 hiš je bilo 7600 poškodovanih. Nadškof posredoval za delavce. Splo šna stavka v Saragossi se je končala, ker je izposloval nadškof za delavce koncesije pri delodajalcih. Poštna in brzojavna visoka šola v Italiji. Italijanska vlada ustanovi v Rimu višjo šolo za poštno in brzojavno službo. Gojenci bodo dobili doktorski naslov. Po naznanilu ccnilnega urada je bilo ob zadnjem ljudskem štetju leta 1910. skupaj 6,340,120 farm v Združe nih Državah, s površino 873,703,000 akrov in v vrednosti $17,461,840,000. Zavezni senat je sprejel predlogo, po kateri je naseljencem tia takozva-nih "homesteads" v po suši obiskanih okrajih Wyominga, Dakot in Nebraske dovoljeno, zapustiti svoja zemljišča do dne 15. aprila 1912, brez izgube njihovih pravic. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE. Jako veliko se je že pisalo po listih o "OVERTIME", vsled tega sem se namenil tudi jaz o tem spregovoriti in to vslid tega, da bode članom in članicam K. S. K.' Jednote popolnoma zadeva znana in jasna. Kakor znano, nastopil sem urad gl. tajnika Jednote 1. jan. 1909. Takoj iz početka se je pokazalo, da je jako veliko dela in da me čaka veliko truda in skrbi. To delo je od dne do dne naraščalo in postajaj težavneje. Člani so lepo pristopali, društva so se vsta-navljala, nov sistem v knjigovodstvu in naraščujoča vsakdanja korespondenca, vse to je delo tako povečalo, da je bilo nemogoče istega storiti pravočasno in to v osmih urah. Vsled tega je Jožek napel vse moči in delal pozno v noč, ne oziraje se, je li to v korist in zdravje samemu sebi ali ne?! Gledal sem le na to, da je bilo delo kar najhitreje in najbolje napravljeno, ter da sem s tem zadovoljil člane in članice. Vsled tega so se v pravilih določene ure nategnile in narasle na 12, 14 in tudi več na dan. Toda tudi s tem ni bilo še popolnoma pomagano RABIMO NAD 16 LET STARIH deklet. Plača se jim ko se uče delati. Sweet Orr & Co. 4t RABIMO 50 BENCH IN SQUISERS livarjev (moulders). W. Pratt, Malleable Works, Joliet, 111. NAPRODAJ — OMNIGRAPH ZA popolnoma na domu naučiti tele-grafijo. Cena $10.50. Franc Jakše McGregor, Minn. MESAR, IZKUŠEN, DOBI STAL-no delo v slovenski mesnici. Plača po dogovoru. Vprašaj pri Amer Slovencu. HARM A N I K A NAPRODAJ NA štiri vrste, nova kranjska, najboljše kar se jih izdeluje. Proda se zavoljo bolezni prav poceni. John Šimek, Box 32, Steelton, Pa. $2600 KUPI 3 FLAT POSLOPJE, ki ni nikdar prazno — nosi $40 na mesec renta. Sredi mesta. Fred M. Hawk, Justice of the Peace, 415 Jefferson St., Joliet, 111. NAPRODAJ HIŠA—12 SOB, VOD-njak, in vse drugo potrebno, lota 152x33, na 903 N. Bluff St. Prodam radi bolezni. John Kirinčič, 1212 N. Chicago St.. Joliet, 111. KJE JE MOJ BRAT JURIJ ŠUTEJ? Pred 6. leti je stanoval na 110 East Park St., Butte. Mojit. Za njegov naslov bi rad izvedel njegov brat Matija Šutej, 4819 Blaeberry St., Pittsburg, Pa. IŠČEM SVOJO ŽENO IN OTRO-ka. Pobegnila mi je iz Joliet 28. julija neznanokam, a mislim, da je šla v Chicago. Ona je stara 26 let, a otrok je star 16 mesecev, fantiček. Njeno ime je: Šalita Vičič, a otroku je ime Pelegrin Vičič. Ona je Primorka, velika in močna. Prosim kateri bi dobil njen atres, da mi ga naznani; dobi lepo nagrado od mene. Pošljite ga na Amer. Slovenca. NAPRODAJ LEPA FARMA 160 O-ralov, z vrtom in sadovnjakom, lepo hišo, 2. hlevi, svinjaki, kokošnjaki in drugimi poslopji. Vse je še le pred nekaj meseci dogotovljeno. Prodam, ker sem k temu prisiljen radi gotovih zadev. Zemlja se nahaja 6 milj severno od Doniphan, Mo., 15 oralov je obdelane zemlje, in ograjenih z železno ograjo, drugo pa rabim za pašnik, je dobra hosta za tesanje tajzov. Menjam za hišo in loto v Jolietu, ali pa prodam. Cena za vse skupaj je $2,500, ali pa po $16 na aker. Ig. Legan, 109 Franklin St., Joliet, III. Finančno poročilo K. S. K. Jednote za mesec Julij 1911. Ugodna prilika za varčevanje Vzajemno Podporno Društvo 19 Kongresni trg. v Ljubjan reg. zadruga z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Sprejema in obrestuje hranilne vloge PO ti % Denar se zamore poSiljati naravnost, lahko ga se vloži tudi pri vsaki večji amerikanski banki PROTI draftu na "Kreditni zavod za trgovino in in obrt" v Ljubljani. Darft naj se potem pošlje NAM, mi pa Vam nato pošljemo hranilno knjižico. Lastno Myeno uremoženie Koncem 1.1910 K. 401520. Stanje Minili vlog Koncem 1 1910 okoli K 3.156,206.83. edina slovenska tvrdka Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva^n jednote. DELO PRVE VRSTE. CENE NIZKE. IT'. liEUZE CO. 2016 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ_ i Joliet Citizens Brewing Co. 5 North Collins St.. Joliet, 111. i Filte "Ells: Brand" pivo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. K, K, Od id, M (Nadaljevanje Jednotinega poročila na 5. strani.) C. W. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. ♦th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet. Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. Ana Vogrin Izkušena babica 210 Ruby St, N. W. 1727, Joliet, m KADAR STE V MESTU ■t« TBbljenl, tla m> grant« okreptutl s Palo okuDiiu pljut« ln Jrdil T «alun In mtiivraoljo BAR CAFE^f Poitrntbo liborna— prav po dumata. 40Ua,\S!f.aKO .....JOLIET 1. Sv. Štefana, Chicago, 111......................$ 148.85 2. Sv. Jožefa, Joliet, III..................................................306.95 3. Vitezi sv. Jurija, Joliet. Ill......................................134.15 4. Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn......................82.80 5. Sv. Družine. La Salle, 111..........................................121.10 7. Sv. Jožefa, Pueblo, Colo............................................325.30 8. Sv. -Cirila in Metoda, Joliet, 111................................108.55 10. Sv. Roka, Clinton, Iowa..........................................1170 .J 11. Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111............................46.35 12. Sv. Jožefa, Forest City, Pa......................................271.10 13. Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn......................66.35 14. Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont..........................202.05 15. Sv. Roka, Allegheny, Pa..........................................147.60 16. Sv. Jožefa, Virginia, Minn......... ......................675.45 17. Marije Pomočnice, Jenny I.ind, Ark....................35.20 20. Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich..................49.10 21. Sv. Jožefa, Federal, Pa..............................................97.70 23. Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio................................39.15 24. Sv. Barbare, Blocton, Ala........................................33.80 ' 25. Sv. Vida, Cleveland, Ohio......................................618.25 29. Sv. Frančiška Sal., Joliet, 111....................................260-35 30. Sv. Petra, Calumet, Mich..........................................712-45 32. Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash................7600 33. Matere Božje, Pittsburg, Pa..................................118.15 f? 38. Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans..............61.75 39. Sv. Jožefa, Riggs, Iowa............................................17.85 40. Sv. Barbare. Hibbing, Minn.......................13695 41. Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa..........................................8635 42. Sv. Alojzija, Steelton, Pa..........................................104'6S 43. Sv. Jožefa, Anaconda, Mont....................................85 71. Sv. Antona Pad., Goff, Pa........................................gl 1S 72. Sv. Antona, Pad., Ely, Minn.................. 73. Sv. Jurija, Toluca, 111..................................................57^ 74. Sv. Barbare, Springfield, 111....................................112 30 75. Vitezi sv. Martina, La Salle, 111..............................143 05 77. Marije Vnebovzete, Forest City, Pa....................88 50 78. Marije Pomagaj, Chicago, 111..................................85 55 79. Marije Pomagaj, Waukegan, 111............................88 35 80. Matere Božje, So. Chicago, 111................................8835 81. Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa....................83 80 ' 83. Sv. Alojzija, Fleming, Kans....................................101 15 84. Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich..........105''O 85. Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio________24 70 86. Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo....................3,^ 87. Sv. Antona Pad., Joliet, 111.................................82 20 88. Sv. Alojzija, Mohawk, Mich..................................57 55 89. Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa..................................59 40 ' 90. Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr..............jggg 91. Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa................................gj 5q 92. Sv. Barbare, Pittsburg, Pa......................................3g75 93. Friderik Baraga, Chisholm, Minn........................8S23 94. Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo.. 5575 95. Sv. Alojzija, Broughton, Pa.................. 96. Sv. Barbare, Kaylor, Pa............................................5705 97. Sv. Barbare, Mount Olive. Ill.. „____^ ___________Sl 45 98. Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111.7777.................45 2o 100. Sv. Jurija, Sunnyside, Utah................... 101. Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio..............39 30 102. Novi Dom, Newark, N. J..........................................1600 103. Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis.............................8605 104. Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo..............3880 105. Sv. Ane, New York, N. Y..................... 107. Sv. Barbare, Moon Run, Pa....................................9 9q 108. Sv. Genovefe, Joliet, 111............................................3975 109. Sv. Družine, Aliquippa, Pa......................................13 75 110. Sv. Jožefa, Barberton, Ohio..................................21.20 111. Sv. Srca Marijinega, Barberton, Ohio..............ggQ 112. Sv. Jožefa, Ely, Minn................................................110.00 113. Sv. Roka, Denver, Colo............................................60 20 114. Marije Milosti Polne, Steelton, Pa......................1600 115. Sv. Veronike, Kansas City, Kans........................49 45 118. Sv. Pavla, Little Falls, N. Y....................................33 45 119. Marije Pomagaj, Rockdale, 111..............................' 1910 120. Sv. Ane, Forest City, Pa..........................................33 60 121. Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y......................44 10 122. Sv. Jožefa, Rock Springs, Wyo..............................5700 123. Sv. Ane, Bridgeport, Ohio......................................29 15 124. Sv. Jakoba, Gary, Ind................................................."..... 126. Sv. Martina, Mineral, Kans......................................37 45 127. Sv. Ane, Waukegan, 111............................................47'7^ 128. Sv. Barbare, Etna, Pa................................................27 60 129. Marije Pomagaj, So. Omaha, Nebr........... 130. Sv. Pavla, De Kalb, 111..............................................14.80 131. Marija sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn..........55 jq 132. Društvo sv. Roka, Frontenac, Kans....................34 35 133. Društvo sv. Ime Marije, Ironwood, Mich________15.75 134. Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind........................1420 135. Sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn......................125.85 136. Društvo sv. Družine, Willard, Wis......................20.55 137. Društvo sv. Ant. Pa., Aurora, Minn....................27 25 138. Društvo Marije Vnebovzete, Imperial, Pa..........j jx10 139. Društvo sv. Ane, La Sallc, 111................................795 j 140. Društvo sv. Rozalije, Springfield, 111....................12.35 141. Društvo sv. Janeza Nepomuka, Linton, Ind... 1140 142. Društvo sv. Jurija, Lansford, Pa............................36.70 143. Društvo sv. Janeza Krst., Joliet, 111......................40.45 Skupaj...................................10,588.85 k* s* K. »»»»»» jednota ****** Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111. I-podpredsednik:.............Marko Ostronich, 49 Villa .St., Allegheny, Fa. ti. podpredsednik:........Frank Boje, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo. Glavni tajnik:....................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Zmožni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City. jnik:..........John Grahek, cor. Broadway & Gran'te Sts., Joliet, 111. t^iovni vodja:...Rev. John Kranjec,813 North Scott St., Joliet, 111. Pooblaščenec: .................. Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Vrhovni zdravnik......Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Frank Opeka, Box 527. N. Chicago, 111. PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, Ia. Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. Leo. Kukar, Box 426, Gilbert. Minn. _ _ / PRISTOPILI ČLANI K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 17689 Franc Demšar, roj 1886, zav. za $10 ,nič, roj 1876, zav. za $1000, 5. razred, spr. 29. jul. 1911. Dr. št. 45 članov, društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 17706 Josip Znidaršič, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred, spr. 9. avg. 1911. Dr. št. 35 čl. društvu sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 17707 Ivan Bobinac, roj zav. za $1000, 4. razred, 17708 Ivan Bildhauer, roj 1877, zav. za $1000, 4- razred; spr. 5. avg. 1911. Dr- št. 60 članov, društvu sv. Jurija 142, Lansford, Pa., 17709 Josip Vugrin, roj 1876, zav. za $500, 5. razred, spr. 2R jul. 1911. Dr. št. 15 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI, društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 13388 Anton Sever, 1. avg. 1911. Dr. št. 327 članov. društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 9650 Ant. Grahovac, 6. avg. 1911. Dr. št. 174 članov društvu sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 16949 Matija Korošec, 28. jul. 1911. Dr. št. 31 članov. dr«štvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 13794 Josip Škrlnar, 23. jul. 1911 » Dr. št. 45 članov. ZOPET SPREJETI ČLANI. društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 13878 Jos. Mencin, 29. jul. 1911, 1. raz red. • Dr. št. 288 članov. hd, SUSPENDOVANI ČLANI. Od j tva sv- J°žcfa 2• J°liet> I1L> 213 J°hn Požek' ^ ju1,191L Dr št 262 a društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 10429 Anton Erjavec, 11109 Mihael 0d rčan, 29. jul. 1911. Dr. št. 226 članov, društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 15564 John Terdič, 11335 Josip R. Stefanec, 9980 Matija Rogina, 13388 Anton Sever, 10067 Franc Šiškar, 12026 Jos. D. Spehar, 25. jul. 1911. Dr. št. 330 članov. Dr. št. 326 članov. ^r"štva Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 10327 Josip Mustač, )d 7SS Jožef Šiškar, 31. jul. 1911.......................Dr. št. 56 članov. društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 12316 Ivan Regič, 28. jul. 1911. L ; Dr. št. 133 članov. društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 12702 Josip Štimec, ^ W00 Matija Požek, 10992 Josip Vovk, 24. jul. 1911. Dr. št. 61 članov. ,'uštva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 6474 Matija Tomič, 31. jul. 1911. ^ «11. Dr. št. 65 članov. ,'uštva sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y„ 17333 Franc Šare, 24. jul ). «11. Dr. št. 43 članov društva sv. Aloiziia 52. Indianapolis, Ind., 4462 Peter Vidic, 15600 Jakob roj 1882, zav. za $1000, 3. razred; 5022 Ana Černe, roj 1874, zav. za $500, 5. razred; 5023 Sidonija Gottschar, roj 1867, zav. za $1000, 6. razred, spr. 29. jul. 1911. Dr. št. 98 članic. PRESTOPILE ČLANICE. Od društva Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., k društvu sv. Pavla 130, DeKalb, 111., 4011 Johana Košir, 6. avg. 1911. I. dr. št. 58 članic II. dr. št. 6 članic. Od društva sv. Ane 127, Waukegan, 111., k društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 3806 Neža Petkovšek, 5. avg. 1911. I. dr. št. 64 čl. II. dr. št. 71 čl. Od društva sv. Ane 127, Waukegan, 111., k društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 3814 Karolina Korenčan, 30. jul. 1911. I. dr. št. 63 članic. II. dr. št. 34 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. K društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 2747 Eva Grahovac, 6. avg. 1911. Dr. št. 44 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 2481 Marija Gorenc, 7. avg. 1911. Dr. št. 107 članic. Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 2752 Marjeta Nose, 28. jul. 1911. Dr. št. 34 članic. Od društva sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 4555 Barbara Petretič, 29. jul. 1911. Dr. št. 24 članic. Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 3417 Elizabeta Mesec, 26. jul. 1911. Dr. št. 33 članic. Od društva Marije Pomagaj 129, So. Omaha, Nebr., 4033 Katarina Spreitzer, 25. jul. 1911. Dr. št. 13 članic. Od društva sv. Ime Marije 133, Ironwood, Mich., 4242 Barbara Resar, 27. jul. 1911. Dr. št. 16 članic. ZVIŠAL POSMRTNINO IZ $500 NA $1000. Pri društvu sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., 16320 Karol Leskovec, zvišal zavarovalnino 29. jul. 1911., razred 1. JOSIP ZALAR. gl. tainik K. S. IC. J. 6' Od Ud, Dr. št. 148 članov. >d 19U- 14 ,-°vič, 24. juL 1911. .„,„ T^štva sv Cirila in Metoda 57, Eveleth, Minn., 15911 John Stanfel, 10579 , "tQn Kinkela, 15207 Anton Slak, 5109 Josip Nose, 13889 John Debeljak, ■.i0582 John Oražen, 28. jul. 1911. Dr. št. 223 članov. . uštva Vit sv Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 8676 Matija Božičevič, 24, )1>1. 1911. ' Dr. št. 53 članov. pri)štva sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 15871 Ivan Mavc. 12974 7t(=r Ivanetič, 30. jul. 1911. Dr. št. 75 članov. ,,uštva Marije Vncbovzete 77, Forest City, Pa., 16307 Anton Novak, i 158 Jakob Obreza, 13758 Štefan Horvat, 20. jul. 1911. Dr. št. 133 članov. j'štva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 7280 Jožef Mesec, 26. jul Dr. št. 78 članov ruštva Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Micli., 16810 Simon Mart14. 24. jul. 1911. "Dr. št. 116 članov. , u*tva sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 17370 Ign. Novak, 9346 Jakob Doro->4 da> 27. jul. i9!Dr. št. 75 članov, lo^va sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 15436 Franc Felicijan, 24. jul. • Dr. št. 44 članov ru®tva sv Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, 17233 Anton Mestek, 7 \ 1911. Dr. št. 41 članov. ruštva sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., 15761 Jos>p Hribar, 22. jul. 1911 . Dr. št. 10 članov, /"štva sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo., 16469 Alojzij Meden, 13772 /a«k Šubic, 25. jul. 1911. Dr. št. 64 članov Ustva sv. Pavla 130, DeKalb, 111., 15538 Franc Vekljan, 6. avg. 191 ^ Dr. št. 10 članov $[.Uštva Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 15178 Ign. Znidar- 14090 Josip Zolner, 15404 Anton Steblaj, 31. jul. 1911. Dr. št. 50 čla ;.,!'stva Marije Vnebovzete 138, Imperial, Pa., 16821 Franc Zaviršek, 3(1 1™ 1911. Dr. št. 12 članov. ri,stva sv. Jurija 142, Lansford, Pa., 17585 Štefan Stengel, 28. jul. 1911. ^ Dr. št. 14 članov Slovan po predsedniku Jcdnote za dobo treh mesecev: Od društva sv, efa'ia 1, Chicago, III., 9491 John Zvcžič, 4. avg. 1911. Dr. št. 172 član d ODSTOPILI ČLANI. l9ittva »v. Jan Krst. 13, Biwabik, Minn., 11389 Vinko Dončevič, 2. apr d/}- Dr. št. 55 članov ]>tva sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont., 6106 Peter Mihelič, 12642 Feliks 24. j„i. 1911 Dr. št. 22 članov. (Nadaljevanje s 4. strani.) Preostanek 30. junija 1911...................................... .$191,003.66 Plačanega od društev ...............................$10,588.83 Obresti od obveznic Woodruff Safe Dep. Co. od 1. jan. 1911 do 1. jul. 1911............................................................250.00 Obresti od vlog Joliet National Bank od 1. jan. 1911 do 1. jul. 1911 ....................................................................450.00 Obresti od vlog Will County National Bank, Joliet, 111. od 1. jan. 1911 do 1. jul. 1911..................................273.07 Obresti od vlog Joliet Trust & Savings Bank od 1. jan. 1911 do 1. jul. 1911............................................................75.00 Obresti od vlog First National Bank, Joliet, 111. od 1. jan. 1911 do 1. jul. 1911....................................................75.00 Obresti od vlog Joliet Citizens Bank, od 1. jan. 1911 do 1. jul. 1911 ....y........................................................75.00 Obresti od posojila Henry Hiller, od 9. jul. 1910 do 9. jul. 1911 ................................................................................150.00 Obresti od posojila Anton in Ana Nemanich od31. dec. 1910 do 30. jun. 1911........................................................220.00 Obresti od posojila John Želko od 15. nov. 1910 do 15. maja 1911 ............................................................................62.50 Obresti od denarja vloženega na First National Bank, Joliet, 111. na čekovni promet, za mesec jul. 1911. 14.32 Preostanek od denarja prejetega od zavarovalne družbe za popravek Jednotine hiše in drugo škodo napravljeno po požaru ............ ................................37.27 12,271.01 Plačana posmrtnina za: — 7071 John Petrič (del)..................$ 875.00 10694 Samuel Girol ...................................1000.00 13473 Mihael Vegel ........................................500.00 353 Franc Tanceg preost. del......................400.00 7276 Franc Kos ................................................1000.00 284 Anton Vogrin ..........................................1000.00 130 Jožef Rataj ................................................1000.00 1684 Johana Germ ..........................................500.00 4815 Cecilija Berzek......................................500.00 5082 Franc Guzel (del) ....... 2294 Ana Gazvoda ..........................................500.00 1661 Marija Novljan ......................................500.00 6& Jožefa Bahor .......v..............................1000.00 8765 Blaž Hauptman (del)............................50.00 $203,274.67 8,925.00 Č. g. škofu John Stariha, povrnitev stroška za venec pok. Rev. F. S. Šusteršič........... 11.25 W. W. Gifford, County Treas. davek od vodovoda in odtočnega rovišča del. 4, š t e v. 433 in štev. 434 pri Jed. hiši............... 42.77 Povrnitev stroškov in zamude časa gl. uradnikom Jednote, pri pregledovanju knjig in računov na sejah 5., 6. in 7. jan. 1911....... 95.00 Dr. M. J. Ivec, za pregled zdravniško-pre-iskovalnih listov od 1. jan. '11 do 30. jun. '11 176.00 Razni drugi stroški ........................ 121.88 446.90 $ 9,371.90 Preostanek dne 31. julija 1911...................................$193,902.77 JOSIP ZALAR, gl- tajnik K. S. K. Jednote. Eveleth, Minn., 6. avg. — Na znanje in v preudarek cenj. društvom bi-vajočim v državi Minnesota, spadajo-čim h K. S. K. Jednoti. Spodaj podpisani sem se napotil opisati, kaj naj bi cenj. društva storila v prid samim sebi in K. S. K. Jednoti, o kateri je ravno sedaj dosti hrupa. Prvič, kakor iz-previdim iz poročila gl. predsednika, se ne bo konvencija pričela dne 14. t. m., kot se je javilo, ampak se začne prvi pondeljek meseca oktobra 1911. Ravno, ko sem sprevidel, da je še čas se pripraviti, zatorej opominjam cenj. društva, da si izvolijo polno število dobrih in zanesljivih delegatov. Kakor izprevidim, da društva iz drž. Minne-sote odpošljejo samo 10—12 delegatov, ali je to dovolj? Nikakor ne! Društva v državi Minnesota, spadajoča h K. S. K. Jednoti, tvorijo lepo število članov in članic, namreč: 1520 (beri in reci: eden tisoč pet sto in dvajset) članov in članic. Ali 12 delegatov zadostuje na tako število članov in članic? Nikakor ne! Cenj. društva bi morala malo premisliti, da bi se dalo kaj storiti tudi za državo Minnesoto. Ker je kričanje, da je ves glavni odbor v vrstice in odposlala polno število dobrih delegatov. Martin Shukle, zastopnik in delegat dr. sv. Cirila in Metoda štev. 59 K. S. K. J. Linton, Ind., 6. avg. — Naznanjam, da društvo sv. Janeza Nepomučana št. 141 K. S. K. J. bo svojo mesečno sejo imelo vsako drugo nedeljo v mesecu v katoliški šoli. Vzrok prestav ljene seje je prodana dvorana. Z brat skirn pozdravom John Keržan, tajnik. Pittsburg, Pa;, 1. avg. — Društvo Matere Božje štev. 33 K. S. K. Jednote priredi izlet (piknik) dne 13. avgusta t. 1. na Fischerjevi farmi, Under-cliff, Pa., samo 15 minut hoda od Etna-kare. Ker je društvo eno najstarejših ovi naselbini in redkokedaj pripravlja kaj sličnega, zatorej so naprošena vsa slavna društva, da nas v čim večjem številu pohodijo, posebno pa člani go riimenovanega društva. Za pijačo in dober prigrizek se bo odbor kar bolj mogoče staral. Pri sklepu pisanja še enkrat srčno vabim vse Slovence in Slovenke, katerim je mogoče nas obiskati. Tudi ne pozabite na druge Slovane, če bo vam tnogoče jih nagovoriti. Bratski pozdrav vsem članom in članicam naše slavne Jednote. Tebi, glasilo, dober napredek! John Filipčič, tajnik. "uspeh" kot sem se ga nadejala. Dne 24. julija je bila naznanjena izvenred-na seja tukajšnjega društva, katere so se članice v lepem številu odzvale. Uspeha te seje ne bodem poročala, ker to smo sporočili gospodom delegatom 11. konvencije, in ako bodo gospodje vpoštevali vsaj par točk, ki smo jih jim sporočili, upam, da bode naša Jednota cvetela in rastla kot se spodobi. • Sedaj pa zopet sporočim neko željo. Naša Jednota ima največje število članic izmed vseh slovenskih Jednot, in torej je čas, da bi gospodje delegatje nam pokazali na XI. konvenciji, da je naša slavna Jednota mati vseh članov in članic jednako, da ne dela razlike med svojimi otroci oziroma člani iii članicami. Zato dajte nam jednako-pravnost, dajte nam naše ženske delegate! Zakaj ako mi plačujemo enaki asesment, zakaj nimamo enakih pra-ic in pravil? Ako bodo gospodje delegati vpoštevali to, bodo s časom izprevideli, da bode naša slavna Jednota se razširjala tembolj. Druga želja, ki jo imamo do gg. delegatov, je: da se ozirajo na sirote, ki jih pustijo članice oziroma očetje, matere, ko se preselijo na boljši svet. Dolžnost človeške družbe, v prvi vrsti pa katoličanov je, da pomagamo ostalim sirotam z vzgojo. I11 zato bi bilo dobro, ako bi delegatje ukrenili pra vila, da bi lahko vzgojevali take sirote, da bi ne ležal denar na banki, da bi ga dobili otroci za svojimi starši šele potem, ko si lahko zaslužijo za svoj obstanek. Naj ukrenejo tako, da lahko vzgojitelji otrok dobijo malo svoto vsaki mesec, to seveda, če so v sili, da se z drugim ne morejo preživiti, da dobivajo podporo, dokler si sami ne morejo nič prislužiti, ker kruh miloščine je grenak, da okus ne izgine še čez leta in leta. Torej, ako vam pravila in postave dovolijo, dajte kaj u-kreniti v tem oziru. Kličem vam tudi, da nam daste tudi svoje glasilo. Jednota, ki ima skoraj 12 tisoč članov in članic, lahko si tudi omisli svoje glasilo, ako ne tednika, pa vsaj mesečnik, in to za prav malo ceno. Seveda bi morali biti vsi člani in članice naročeni na glasilo svoje Jednote in društev, kar bi pripomoglo do lepega uspeha pri društvih in Jednoti. Delegatje, čaka vas vsepolno predlogov in vprašanj, ki jih bode treba rešiti, ali ne ustrašite se! Delujte za pro-cvit naše slavne Jednote in dobrobit vsega slovenskega naroda v tej novi naši domovini. In obdržite naši Jednoti njeno svetinjo: sveto vero v pravem pomenu besede. Priporočam tudi prihodnjo konvencijo leta 1914. kje tukaj na zapadu, da bodemo tudi mi zamogli poslati svoje delegate, ker tako so stroški preveliki za kako malo društvo, kakor je naše. Sedaj pa naj še spregovorim par besed tukajšnjim slovenskim ženam in dekletom. Naše društvo sv. Srca Marije je staro nad 16 let in šteje 38 članic, Slovenk je pa v našem mestu nad 100. Kaj je vzrok, da je več kot polovica naših slovenskih žena, ki niso pri edinem ženskem društvu, ki je v tukajšnjem mestu? Vzrok je menda samo nevoščljivost in osebno sovraštvo, za kar bi pa ne imelo biti prostora pri društvenem življenju oziroma društvenih sejah, ker društva so samo zato, da se pomaga članom in članicam v nesrečah in bolezni. I11 ako član ali članica govori za napredek društva oziroma njih članic, se prosijo ostale članice, ako uvidijo, da je to za napredek društva, da predlog podpirajo po svojih močeh, ne oziraje se 11a osebno sovraštvo. Kajti če se človek obrača še tako, vsem ne bode nikdar ustregel. Zato pa ako jaz ali druga izmed članic dela v procvit društva oziroma njih članic, naj se sodi •po pravici kar se tiče napredka, ne osebnosti. Složno delujmo vse in pri-govarjajmo druge, da pristopajo pod obrambo društva sv. Srca Marije in naše slavne Jednote, in potem smo si sveste, da smo storile svojo dolžnost. Pozdrav vsem članom in članicam naše slavne Jednote. Johana Ferlic (Mežnarca). 211 Sherman St. So. Chicago, 111., 5. avg. — Cenj. urednik Afi. Slov.! Prosim malo prostora v našem tedniku. Ni sicer mo- ja navada, preveč oglašati se po listih in tako delati zase reklamo, ker me za to ni volja. Vendar sem prisiljen napraviti izjemo, ko sem prečital Glas Naroda št. 179 z dne 2. t. m. in notri zasledil, kako se neki Piccolo napihuje kakor žaba na travniku, ko vidi velikega vola. Dotični Piccolo, ali po domače, g. Frank Medosh me napada in mi predbaciva hlapčevstvo, ker sem ' predsedniku K. S. K. J. napravil neko uslugo, ki je bila bolj moja dolžnost. Kar se tiče hlapčevstva, še nikoli na svetu nisem bil hlapec. Sicer pa jaz mislim, da hlapci so tudi izvrstni ljudje, ako prav izvršujejo svoja gospodarska dela in pomagajo gospodarjem po vseh svojih močeh. Ali Ti, preljubi Franjo, nisi bil niti za tak posel, ko si prišel v to deželo, in zato si sprejel službico pri nekem čifutu v Chi-cagi, kjer si bil pokorni sluga, dokler si nisi pomagal naprej. — In sedaj pa tudi vem, dragi moj mali France, kje Te trn tišči: zbodel si se, ko si po South Chicagi in Chicagi preveč tro-bental in ropotal, da naj se Jednotin. odbor toži in križa, kakor da je vsega konec in pa da je vse ukradeno. Ali ni še in ne bo! In do prepričanja boste vsi neverni prišli, da smo vsi odborniki K. S. K. Jednote čiste roke imeli, ne pa tako kakor nas France toži. — Nadalje, Franjo, ako si sam kje kaj pomazal s pomočjo svojih trobentačev in pa s svojo politiko, da ni v Tvoji hali v So. Chicagi konvencije, tega Ti ni Jos. Kompare kriv. In jaz ne bom čistil, kar si Ti poblatil in s tem sam sebi škodo naredil in še nam drugim zraven tega, ker samovoljno tako bobnaš, kakor da si Ti predsednik K. S. K. J., in to si moraš misliti, da bi to škodovalo celi organizaciji za bodočnost. Mogoče si Ti žal vidi, ko so prišle prevelike številke v premoženju Jednotinem, kar pač ne kaže na "tatvino" in "zapravljivost" Jedno-tinega odbora, čeprav smo psovani z malovredneži; seveda pridemo vendarle na vešala, če nas bo sodil Franjo, kajneda? Ali Bog je pravičen in mi se ne bojimo. — In sedaj naj Ti to zadostuje kakor na likof pred konvencijo. Pa me nikar ne voliti v odbor, jaz bom pa Tebe za predsednika, da bo spet trobentanje po So. Chicagi. Pozdrav za vse naše organizacije po širni Ameriki, posebno pa za K. S. K. Jednoto pošiljam začetni član iste Josip Kompare. So. Chicago, 111., 7. avg. — Gospod urednik: — Vidim v naših slovenskih časopisih, da se pričkajo in prepirajo pred narodom razni člani K. S. K. Jednote. Kot Slovenec se sramujem, da se najdejo v našem narodu takšni lahko-misleci, kateri mislijo, da se ljudstvo veseli brati njihove nepremišljene ideje in otročji prepir. Lepše bi bilo, da pridržijo svoje "brez pameti" misli in dopise za svoje znance in podpiraše, kateri se okolu njih zbirajo v gostilnah, in ne predrzno razlagati svoje otročje igre pred nedolžnim in lahkovernim ljudstvom. Prosim, g. urednik, da natisnete te besede; morebiti so med dotičniki še kakšni možaki; morebiti niso vsi otroci v moški postavi; morebiti hočejo najti svojo zgubljeno pamet — in prestati s hujskanjem. Ostanem zvest Slovenec, _R. F. Kompare. SVARILO. Opozarjam rojake, da se varujejo Škocjanskega tata, ker ta ptič ima precej dolge prste in je rad dobro oblečen z drugimi oblekami. Ta ptiček je prišel k meni iz Clevelanda 11. jun. tega leta a popihal jo je preč 11. julija, mislim, da nazaj v Cleveland. Odnesel mi je na košti in pijači in zraven mi je pa še nekoliko blaga ukral; ukral mojemu poštenemu fantu obleko in zlat prstan, urno verižico in tako dalje. Pisal se je pri meni: Johan "Starin", a to ni pravo njegovo ime, imenuje se John Vene, doma iz Pelče št. 33, pošta Škocjan, Kranjsko. Ta naslov in ime sem dobil iz njegovih malih knjižic, ki jih je pozabil v moji hiši, mislim iz hitrosti, ko je bežal. Visok je kakih 5 čevljev in 3 ali 4 cole, in manjka mu en prst na roki. Kteri rojak zna za tega Dolenjskega lumpa je naprošen, da mi ga naznani. Jos Božič, 101 Indiana St., Joliet, 111. V s stva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 1L611 John Dcrling, 31. jul. 1911 1 Dr. št. 66 članov. Ctya Marije Vnebovzete 138, Imperial, Pa., 16825 John Vidrih, 30. jul. Dr. št. 11 članov. sv- Vida 25, Cleveland, Ohio, 5019 Marija Pusič, roj 1875, zav. za S. razred, sor. 6. avg. 1911. Dr. št. 111 članic. PRISTOPILE ČLANICE. ^tiij^' 5- razred, spr. 6. avg sv- Petra 30, Calumet, Mich., 5020 Marija Kocjan, roj 1890, zav. za O' 2 razred, spr. 26. jul. 1911. Dr. št. 113 članic. lVu Marije Čist Spočetja 80, So. Chicago, 111., 5021 Marjeta Pcrusic, državi Illinois, oziroma v Jolietu. Kdo je temu kriv? Delegatje? Nikakor ne, ampak društva. Kjer je večina, tam je zmaga, ravno ta prilika nas uči: Sloga jači, nesloga tlači. Zatorej cenj. društva, sedaj je še čas! Pri prihodnjih sejah izvolite si polno število delegatov, kot pravila dovoljujejo, ker le potem boste zastopani. Če si ne upate odposlati moža, kateri bi izpregovoril par besed v prid društva, je vaše društvo mrtvo in kedo se bo brigal zanj? Člani, kateri pri društvu molčijo, samo plačajo svoje prispevke in gredo domov k steklenici piva, so pri meni mrtvi člani, ker oni ne vedo, kaj se z društvom dela. Upam, da bodo cenj. društva vpoštevala zgoraj omenjene Rock Springs, Wyo., 26. jul. — Cenjeno uredništvo! Že zopet Vas prosim za nekoliko prostora v Am. Slovencu. Dne 10. julija sem napisala nekoliko vrstic in stavkov v preudarek našim delegatom 11. konvencije K. S. K. Jednote, in v prvih vrstah sem omenila, da bi bilo dobro od strani članic in odbora našega društva sv. Srca Marije št. 86, ako ima katera izmed članic oziroma odbora kako željo za napredek naše slavne Jednote, da jo naj pismenim potom pošlje gospodom delegatom. Ta moj dopis je žel lepši PRIPOROČAMO VAM DOKTOR IVEC (Water Doctor) kot najboljšega in najizkušenejega zdravnik«. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! To-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše voiJe, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot "water doktor".^ On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je tO sploh mogoče. Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, _ teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznoat, kilo ali bruh, srbtčino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicaa, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, koznfc bolezni, pn-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni. Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno. Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, m «* Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako: DR. MARTIN J. IVEC, 900 N. CHICAGO STREET - - JOLIET, ILLINOI& D r uštvene vesti. w»ammmmma»mam»Mmmmmmm»m»maam»mmmmmmmmm»mmmmMmf VEZ LJUBEZNI. Nemško spisal G. pl. Neubourg. Poslovenil John Plaznik (o) Onostran ograje, ki loči vrtova, sta se seznanila. Najprej je zapazila deklica fantiča, ki je sedel na klopi in či-tal knjigo. Od časa do časa je pogledal deklico. Namenoma je ta vrgla žogo proti njemu. Deček je čul padec, pogledal igračo in jo zagnal nazaj. "Daj mi mojo žogo nazaj!" je zakričala deklica. Vstal je, šel počasi proti njej in ji podal žogo. Na to se je hotel hitro odstraniti. Ona pa se je pripognila daleč 'čez ograjo in ga prosila, naj še pri nji malo počaka. Tako sta se spoznala. Kako očividno nasprotje je bi lo med temi otroci! Ona, cveteča ka kor rožica, zlatoplava, sveža, z lica pa ji je sijalo zdravje, življenje in veselje; on pa bled in suh, okrog oči pa, ki so gledale žalostno in brezpogumno v svet, je imel črne robove. Kakšen razloček! V hitrici mu je deklica skoro vse povedala: da je včeraj prišla s stariši v kopališče, da jc bila lansko leto tudi tukaj, da rada hodi v morska kopališča, da se je danes že kopala, kako- se piše, da je njeno krstno ime Edita. "Kako se pa Ti zoveš?" ga je otroč je vprašala. "Ali znaš tudi kaj igrati in plavati?" Bledi deček pa je odgovoril, da mu je Rajmund ime, da se ne sme v mrzli vodi kopati niti plavati. Ttidi žoge'ne sme igrati. "Kaka škoda!" je menila Edita. "Kako bi se lahko skupaj igrala. Zakaj pa se ne smeš v mrzli vodi kopati?' "Ker sem bolan." Pogledala ga je začudeno in pomilovalno. "Jaz nisem bila nikoli bola-na... Kaj delaš najrajši?" "Berem," glasil se je kratek odgovor. Se bolj začudeno ga je pogledala — saj je vendar na svetu veliko druzega. kar se ji bolj dopada. Knjige ji niso delale nikakega veselja. "Imaš li prijatelje?" Zmajal je z glavo. "Vedno boleham," se je izgovarjal. "Zato ne hodim v šolo,-imam domačega učitelja... Rad bi imel kakega prijatelja," je boječe pripomnil. "Ali naj jaz postanem Tvoja prijateljica?" Tu se je nasmejala. "Ali mora biti to mladenič?" Strmel je v njo, žalosten riasmeh se je prikazal na njegovih ustnicah. Dopadala se mu je. O kakem prijateljstvu med njima pač tli bilo misliti. Večkrat je že slišal, da se prijatelju lahko zaupa. Ali bi mogel tej mali, živahni klepetulji kedaj kaj zaupati? Skoro nemogoče. Dopadala mu je pa vendarje. posebno še sedaj, ko jo je bolj natančno pogledal, se mu je zdela prav krasna deklica. "Toraj," ga je vprašala nestrpno, "ali bova postala prijatelja?" Obrnil se je strani in obotavljaje odgovoril: "Poskusiva!" Ta odgovor se ji ni dopadel. "Ti se prav nič kavalirsko ne obnašaš proti meni, Rajmund. Drugi mladeniči so veliko bolj prijazni." Nato ni nič odgovoril. Saj pa tudi drugi otroci ne žive, kakor on — ne nosijo v srcu skrivne bolesti. Lahko je sklepati prijateljstva, če človek lahko drug drugemu zaupa, če pa ima kaj na srcu, česar nobenemu ne mpre zaupati, potem.. . Deklica se je še nižje sklonila k njemu, ga pogledala v oči in rekla rahlo: "Ali se ne znaš smejati?" Deček se je potrudil, da bi se nasmehnil. "Seveda... o, seveda znam." Sam sebi je pa le pripoznal, da ima deklica prav; kajti ni se spominjal, da bi se kedaj odkritosrčno smejal. Tedaj se je pa ojunačil; kajti zdelo se mu je, da ima deklica le dobro srce. Morda postaneta le prijatelja... Po kratkem molku jo je naenkrat vprašal, ne da bi jo kaj pogledal, z votlini glasom! "Koga imaš rajši, Edita, ata ali mamo?" Nad vse začudeno je vzkliknila: "Kaj Te je pa k temu vprašanju privedlo?" "Rad bi vedel." Deklica je napravila zelo resen o-brazek: "Mislim, da mamo... o ne, pač ne," je hitro pristavila, "rajši imam ata.. . ne, ne, to tudi ni res, oba-dva imam jednako rada!" "Zelo rada?" Začudeno je odgovorila: "Zelo rada." Rajmund je jezno grbančil čelo. Postal je še bledejši. "Oh, saj me ne razumeš!" Edita je bila užaljena. "Rada bi le vedela, kaj ne razumem! Saj imam ušesa, sicer sem pa ravno tako pametna, kakor Ti. Če me pa tako neumno vprašuješ... Deček jo Je prekinil, njegov obraz pa je kazal veliko žalost. "Ne, ne, Ti me ne moreš razumeti." "Zakaj ne? Saj je to samo ob sebi umevno, da ljubimo svoje stariše, ali fiogoče Ti ne ljubiš svojih starišev?" "fnam jih prav rad; toda pri meni je to listo kaj druzega, kakor pri Tebi." "Tako? Ka' P» K pri Tebi drugačnega, kakor pi*. meni?" Položil je svcjo velo roko na njeno okroglo ramico. "Če bi Ti bilo na izbiro dano, s kom moraš iti. z očetom ali materjo: S kate^m bi si Ti izvolila iti?" "Jaz?" Ni se mogla temu dovolj na-čuditi. "Zakaj bi morala izbirati?" "To bi bilo pač mogoče, na primer, če bi Tvoja mati ne hotela več biti pri očetu." To je bilo zanjo presmešno in na glas se je zasmejala. "Mislim, da si prismuknjen!" Smejala se mu je. "Mama ne bi hotela o-stati pri ateju! Kako neki prideš na to?" Odgovor ji je ostal dolžan. Ni ga razumela in ne mogla bi ga razumeti. Prijatelja ne moreta na noben način postati. "Zdravstvuj!" je rekel kratko in se obrnil. "Ostani še tukaj, hotela sem Te ne kaj vprašati!" "Ne, ne, moram iti." Ne da bi se ozrl, je hitel po vrtu v hišo. * * * Ko je Rajmund prišel v svojo spal no sobo, vrgel se je na stol in obrisal si mrzli pot s čela. Za njega je bilo pač boljše, če ostane sam. Komaj enajst let star, je že nosil težko bol na srcu, ki ga je vsak dan bolj jnučila. "Kako dobro ima vendar Edita! Če bi to bilo kedaj tako z menoj!" Malomarno si je podprl glavo z ročico. "Če bi le vedel, kaj se zopet sedaj pripravlja, če bo zopet tako, kakor zadnjič, ko sem stanoval z mamo v Bolstee in nisem videl ata pol leta. Tedaj nista hoteia skupaj živeti. Sedaj menda zopet poskušata... Pa ne bo šlo... Saj ne moreta eden druzega videti." Lahen hrešč vrat in šumenje obleke sta ga prestrašila. Njegova mati, postavna gospa, je vstopila. Ona, kakor tudi njen mož, sta bila kakor dve zvezdi na polju gledališke umetnosti. Spadala sta skupaj in eden je povzdigoval umetnost drugega. Toda le na odru sta spadala skupaj, doma pa je bilo ravno nasprotno. "Zakaj sediš zopet v sobi, Raj'-mund?" je bilo materino strogo vprašanje. "Si pil mleko?" Ne, saj je pozabil na mleko. "Tak si ti. Kako hočeš ozdraveti, ker si vedno tako raztresen in pozab-ljiv! In kako prepaden si dane^! Kdo bo kriv? Jaz seveda! Zopet bom morala poslušati, da premalo nate pazim." "O ne. mama, tega nihče ne pravi." »Ne? In vendar mi to vsakdan pove tvoj oče. Pa ti seveda nimaš nobene slasti, ti ne tekne, kaj?" Maliček je odkimal in žalostno pogledal mater. "Pojdi, Rajmund, pojdi, saj me ni treba tako žalostno gledati; saj nisem tako slabo mislila." Da bi govor na druge stvari napeljala, je vprašala: "Ali je pismonoša kaj prinesel?" "Le eno pismo iz Bolstee," je poti-homa odgovoril. "Od gledališkega ravnatelja?" je vprašala vznemirjeno. "To moram takoj brati." "V salonu je pismo na pisalni mizi." Koketno se je obrnila in hotela takoj sobo zapustiti; toda deček se je oprime trdno za krilo. "Hočeš zopet tako dolgo izostati?" jo,vpraša boječe. "Ne vem. mogoče celo zimo; odvisno je od ravnatelja." "Me boš vzela seboj? In papa?" , "Otrok, saj veš, kje je sklenil pogodbo z gledališčem, da mora tam čez zimo ostati." "In Ti ne? Prosim, ljuba mati. ostanimo skupaj, saj veš.,." "Toda, moj ljubi otrok, ne brigaj se za stvari, ki jih ne razumeš." Nekaka potrta je hitro zapustila sobo. Misel na svojega cdinca ji je često obujala neprijetne občutke. Želela si je zdravega, močnega in živahnega dečka. Ta deček, ki se od svoje bolezni v najnežnejši mladosti ni mogel popolnoma okrepiti, ji je bil bridka prevara. V malem, bolnem tdeseu je bivala zgodaj dozorela, občutljiva duša, ki lahko postane nekoč starišem prav neprijetna... " Prebrala je pismo in se zopet vrnila k dečku. Rajmund je ni nič vprašal, pač pa se ji je zdelo, da ji deček s svojimi očmi novico na obrazu bere. Rekla pa i)i nič drugega, kakor da naj se napravi, da bo šel z njo v kopališče. Ko sta siopila na cesto, stala je za ograjo na desni stoječe vile Edita in gledala na cesto. Deček je hotel zaviti na levo. "Zakaj hočeš tja?" "Nočem dpklice srečati," ji je odgovoril obotavljaje. "Ali jo poznaš?" r'Od danes zjutraj." "Ali je ne maraš? Saj je fin, dobro vzgojen otrok. Kaj Ti ne dopada na njej?" "Ne vem," je tiho odgovoril. Ni ji mogel povedati, da mu dekličina vese-lost ne dopada in da jo zavida, ker se njeni stariši ljubijo med seboj. Vsled nepričakovane nevihte so se morali kopališki gosti prej kakor po navadi domu vrniti. Tako je bil Rajmund ta večer zopet s svojimi stariši skupaj. Oče je bil zelo slabe volje. Nameravana vožnja po morju se mu je izjalovila, doma je našel pisma z neprijetno vsebino, nazadnje pa še otrokova bolezen. Misel, da bo preživel večer v ožjem domačem krogu, ga ni prav nič veselila. Že več let je bit skoro stalno odsoten, zdaj tu, zdaj tam, pa skoro nikoli ali zelo redko doma, kjer so se gosti redno shajali. Za Rajmunda je pomenjal tak večer domačo nevihto. S strahom in molkom je sedel med očetom in materjo in jih skrivno opazoval. Težko mu je bilo, če sta molčala, stresel se je, če sta začela govoriti. O, kako dobro je poznal to grobno tišino! Vedel je dobro, da sta se že pošteno sporekla. Z njim sta se zabavala; on naj ne bi vedel, da sta se zopet prepirala. Če sta eden z drugim spregovorila, je bila vsaka beseda žalitev. Vedel je, da se njemu na ljubo zadržujeta. Vse je kazalo, da je bilo danes tudi za njiju osebno zelo viharno vreme. Med malico je oče bral časopise, mati pa je bila nenavadno bleda in ni imela pogleda za svojega otroka. Rajmund se ni mogel dalje zdržati, nalahno je potisnil stol na stran in zbežal iz sobe. Pred poroko so se stariši Rajmun-dovi strastno ljubili. Bila sta lep par; oče močan, vitek, moški, mati plava in dražestna. Oba sta bila izurjena, ča-stiželjna umetnika z vladohlepnim značajem. Bila sta sebičneža in sta kmalu čutila, da ne spadata skupaj. Ko je Rajmund zapustil sobo. je mož vstal, prižgal si cigaro in rekel kratko: "Kaj si sklenila?" "To Tebi vseeno," odgovorila je pikro. "Nazadnje res; hočem pa le vedeti, kako se naj ravnam. Nimam nič proti temu, če greš v Bolstee, le vedeti hočem za koliko časa?" "Boš že videl." Ostro ga je pogledala in nadaljevala: "Že davno sem vedela, da sem Ti na poti, pa to nič ne de." Prav z gledališkim obrazom je potrdila svoje besede. "Hvala Bogu. da me drugi bolje cenijo, kakor moj soprog." "Ker Te ne poznajo!" je zaničljivo odgovoril. Beseda je dala besedo. Da bi bil šel drugi dan k spovedi, tako dobro mu je vest izprašala, povedala mu vse grehe, pred in po poroki, domače prepire, neprijetne nastope — sploh vse, kar je morda sam že pozabil. Molče je sedel, saj ni prvikrat tega slišal. Ko se je pa že začel dolgočasiti, je rekel zaničljivo, a mirno: "Ne govori tako glasno, to ni lepo." Tresoča in rudeča od jeze je odgovorila : "Toda slabotni ženski življenje ogre niti, to je lepo, to je plemenito, nili res? Že zavoljo najinega otroka bi se moral drugače obnašati proti meni." "Bolje se znam jaz premagovati zavoljo njega kakor Ti." odvrnil je mofe. "Tebi nič ne preostaja za dečka. Ti ljubiš le samo sebe." "Kaj vsega ne poveš!" Grizla se je v ustnice in iskala besed, s katerimi bi ga mogla občutno žaliti. "Da Ti ga ljubiš! Ti se niti najmanj ne brigaš zanj; otrok Ti je breme; Ti se ga sramuješ, ker je slaboten in bolan.. . Stavim, da bi nobene solze ne potočil, če bi nama umrl!" To ga je zadelo, kakor strela z jasnega neba. Skočil je pokonci in za-vzdignil prvič roko proti nji. "Pobijem Te na tla! Izpred oči, ali Te pa stolčem!" je tulil peneč se od jeze. V tem trenotku je zastokal s slabim glasom nekdo pred vrati. Glas je bil sicer slab. ali ne tako slab. da bi ga stariši ne slišali. Očetu je hitro upadla povzdignjena roka in prestrašena sta se spogledala. "Kaj je to?" sta oba hkrati vzkliknila. 7. enim sunkom je odprl vrata. Čuden prizor — Rajmund je ležal z obrazom proti tlem obrnjenim in iztegnjenima rokama. Mati je pokleknila poleg njega ni hotela vzeti lahko breme v naročje, oče ga ji je odvzel. "Prosim, Marta, drži nožice navzgor in glavo navzdolu; saj si bo opomogel.'.' Toda deček ni bil nezavesten. Njegove široko odprte oči so pogledovale očitajoče zdaj očeta, zdaj mater. Saj je papa rekel: Pobijem Te na tla! Otrok je to slišal, to sta takoj spoznala. Oče se je skušal delati veselega, božal ga po licu in se mu dobrikal. "Toda dečko, to je bila le šala. Mali neumnež, to je vendar smešno. Ti si pa mislil, da je to resnica, pa si se prestrašil. Pojdi, bodi zopet vesel, kakor papa in mama. Ni res žena. midva se šaliva?" "Gotovo!" je odgovorila mati i" sc poskušala smejati. Naj sta storila, kar sta hotela, dečka le nista mogla prcvariti. Ni se nasmejal, le pogledaval je za~ l<\stno očeta in mater. "Strašno!... Pojdi Marta, položiva ga v posteljo in pokličiva zdravnika, da ga pregleda." "Mrzlica ga trese," je šepetal oce. "Če bi bil kak zdravnik blizu! Ne poznam nobenega."' "V bližnji vili stanuje nek zdravnik z Dunaja. Ta je spreten. Morda bi prišel, če bi ga Ti prosil." Ko je oče sobo zapuščal, je mrmral sam sebi: "Če ga sedaj zgubiva, sva ga sama umorila, nič vredna sebičneža, to nežno, IjubeJnjivo otročje srce." Mati, ki je to slišala, je začela strašno jokati. "Tiho, bodi mirna I" jo je prosil mož. "Ne poslabšaj cele stvari. Vsedi se k njegovi postelji in, za Božjo voljo, obnašaj se mirno. Pridem takoj nazaj." Deset minut pozneje je vstopil oče z zdravnikom. Veselo mu je hitela mati nasproti. "Iz celega srca se Vam zahvaljujem, da ste prišli." "Prosim, to je samo ob sebi umevno. Če sem k otroku poklican, se nikoli ne obotavljam, jaz sem tudi oče." "Ali je ta majhna plavičica Vaša hčerka?" Pokimal je in se obrnil nato k malemu Rajmundu. "No, moj sinko, kaj Ti je?" Temeljito ga je preiskal, med tem, ko so stariši molče zraven stali in skrbno opazovali zdravnikove poteze. "Tako, moj maliček," je ta slednjič dejal, "sedaj zapri očesca in skušaj zaspati. Ko se zbudiš, bo vse dobro." Oster pogled malega bolnika je povzročil, da je zdravnik vprašal: "Mali prijatelj, ali nočeš zaspati?" "Ne... raje umrjem," je zašepetal Rajmund. Molče je šel zdravnik od bolniške postelje. Starišem pa je rekel resno: "Hočem biti odkritosrčen: Vaš otrok je zelo bolan, ne samo malo telesce, ampak tudi duša. Ali je bil žalosten, ali se je česa vstrašil? Ali kaj veste o tem?" "Da," se je glasil votel odgovor. "Skrbite, da se to ne prigodi več, drugače Vam nisem porok zanj. Življenje Vašega malega visi na nitki... Jutri ga zopet obiščem." (Konec prilik Vina naprodaj Rojakom priporočam moja izvrstna /ina, novo vino muškotel ali črno vino po 30c gal., resling 35c gal., rudeči zin-fandel 35c gal., vino od leta 1909 muš-katel ali črno vino 40c gal., resling 45c gal., staro belo vino 50c gal., drožnik ili tropinovec ?2.50 gal. Vino pošiljam do 28 in 50 gal. Vinograd in klet St. Helena, naslov ta naročila: AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA NajpripravnejJa in najcenejia paro brodna črta za Slovence in Hrvat«. Regularna vožnja med New Yorkom Trstom in Reko. Brzi poštni m novi parobrodi na dv» vijaka: MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA. Druge nove parobrode kateri čejo to zit 19 mil na uro se gradijo. Parniki odplujejo iz New Yorka o\ sredah ob 1. popoldan in Trsta ob so botah ob 2. popoldan proti New Yorku Vsi parniki imajo brezžični brzojav električno razsvetljavo in so moderne urejeni. Hrana je domača. Mornar ji in lečnik govore Slovensko in Hr vaško. Za nadaljne informacije, cene i» vozne listke obrnite se na naše zastop aike ali pa na: PHELPS BROS, ft CO. General Agents 2 Washington St.. New York Hill Grit Vineyard" Stefan Jakše, lastnik. Box 657. Crockett. CaL ClTAJTE! Ukfižem Vam cestu k šCastlu. Dokazu 1 som to tisice I'udom a dokažem to aj Vam, ako nado-budntit Staatia. Odplšte ml svo-ju adressu a pošlite 2c štemp-lfk a ja V Am pošlem tiplny na-vod a tajnosti, z čoho sa budete radovat. ELSDON NOVELTY CO. 351 5 W. 51 št ST., CHICAGO. ILL. Emil Bachman 1719 South Center Avenua. CHICAGO. ILL. Najstarija slavensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VA itd. Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih, koji šaljemo na zahtjev svakome ba-dava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev. JOSIP KLEPEC JAVNI NOTAR Izdeluj« Tse v notarsko delo spadajoče Listu lOO« N. CHICAGO ST. JOL.IKT KADAR POTREBUJETE čaj lesa za stavbo ali drugo, vpraiu za cene Lyons Bros LES ZA STAVBE — IN PREMOG — Oba telefona 17. Washington St, JOLIET, Ko se mudite v So. Chicagi, ne bite se oglasiti pri meni. JOS. ANSII slovenska 5c. »li 50«.) ie p«" li. , ill na ago, ite. j J la] lašč a GNjfl inskef Compagnije ^ Generale ^ Transalanitque FRANCOSKA PROGA Kratka zveza i Avstrijo, Ogrsko t» Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P LA SAVO IE 22,000 H. P. LA LORRAINE 23.000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. CHICAGO (New) 9500 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo btMplačno hrano na parnikih družb« faašne postelje, vino, dobro hrano t» fazna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Pier 57 North River foot 15th St, New York City. Glavni zastop na 19 State St., N. Y. ' Maudice Kozminski, gl. zastopnik za zapad, 139 X. Dearborn St. Chicago Frank Medosh, agent, 9478'Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich; agent, 2127 Archer Ave, Chicago, 111. Paul Stark, agent, 110 S. 17th Street, St Louis, Mo., L. Stern & Son, agents N. Collins St., Joliet, Illinois. Na jahti "Hohenzollern". G, John Pierpont Morgan in cesar Viljem sta kadila smodko na cesarski jahti. "G. Morgan," je rekel Viljem, "kaj mislite o evropskih financah?" Veliki bankir se je ozrl po sinjem mprju in šegavo nasmehnil. "Mislim, da so Rothschildova igra," je rekel. Z brzovlakom preko Z. D. "Ali greva na čašico piva?' "Vidim, da ste tujec. Proti zakonu jc piti na vlaku v tej državi." "Morda pa izvolite cigareto:'" "Hvala, baš pravi čas za cigareto. Kaditi jih ne smete v sosedni državi, ki jo prevozimo." Prehod barve. Prileten črnec je sežigal orumenelo travo na vrtu mladega bankirja, ko se je zadnji vrnil domov in je, hotec se malo pošaliti s starcem, rekel: "Sambo, če požgete to travo, bo ves vrt tako črn kakor Vi." "Prav' tako, gospod," je odgovoril črnec. "Pa trava spet zraste in bo tako zelena kakor ste Vi. ' Navadno tako. n ■ Bronson je šel v Evropo zaradi svojega zdravja." "Kako pa je prišel ob zdravje?" "Pridobivaje denar za potovanje v Evropo:" Da se čuva razburjanja. Zdravnik: "Dragi prijatelj,, pregledal sem Vas in nič druzega Vam pi-mam povedati, samo: da se čuvate vsakega razburjanja." ^ Bolnik: "Hvala, gospod doktor. Koliko sem Vam dolžan za; pregled?" i Zdravnik: "20 kron." Bolnik: "In Vi še pravite, haj se čuvam razburjanja?!" Dvoumno. i ■ .. i "fcospod oskrbnik, tam zunaj je mesar, ki bi rad yidel vola!" "Povej, da pridem takoj!" i- Popolnoma varno naložen denar -JE PK1- ratiilnici in posojilnici za Kandijo in okolico reg. zadruga Z neomejeno zazvezo. Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov > ls«m svojim premoženjem. i Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obr» 'tyejo po 43/4 odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuj* J »»»na iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem. Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni "Dom" v Kandiji pri Noven pestu. _ Naslov: Hranilnica in posojilnica v kandiji, kranjsko, avstrija 5*S*ammwmMmatim*BmmmM»M»"**—**m Prepričani smo, da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število malih vlog Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za tilogeiali pa za čekovni ali trgovski promet. PlaCamo 3% obresti na vlogah. First National Bank Cor. Chicago and Yan Buren Sts. Najstarejša banka v Jolietu. Glavnica in preostanek $400,000.00. DRUŠTVO PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV. štev. 23, S. H, Z. na Calumet, Mich. Uradniki za leto 1911: Predsednik: John Kambich, Box 572. Podpredsednik: Mike Pavlich. Prvi tajnik in zastopnik: Jos. B. Me-tesh, Box 625. Drugi tajnik: John Šu-tej. Blagajnik: Math Sotlich. Odborniki za dve leti so: John Z. Kure, Joseph Staudohar, George Mi-helich, Jos. Schueler. Odborniki za eno leto so: Marko Mourin, John S^jnich, John Weiss in John Bailor. Maršal: Andrew Ženko. Poslanec: Steve Verderber. Bolniški obiskovalec: Anton Male-rich za Mohak in Ahmeek. Zdravnik: Dr. Raunavaara. Društvo ima svoje redno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v italijanski dvorani na 7 cesti vselej točno ob 2 uri popoldan. Slovensko-Hrvačka Zveza izplačuje svojim članom v slučaju smrti $800.00. Za izgubo ene noge $300.00. Za izgubo ene roke $300.00. Za izgubo enega očesa $150.00. Imenovano društvo spada h S. H. Z. in plačuje svojim članom v slučaju bolezni $1 na dan za dobo šest mesecev, potem pa plačuje S. H. Z. drugih šest mesecev $20 na mesec. To je edino društvo, ki plačuje tako podporo. K obilnem pristopu vabi odbor. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopc ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Bank*. Frank Opeka gostilničar Corner State and 11 th Street, NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213. Prodaja na drobno in debelo najboljši californijska vina. ANGLEŠČINA brez učitelja! Sloven sko-Angleška Slovnica, Tolmač in Ad gleški Slovar stane samo $1.00, in j» dobiti pri V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y Največja zaloga slov. knjig. Pišit« po cenik! N. W. telefon 1257. J. J. KUKAR Cor. Lade & Utica Sts. Phone 182. WAUKEGAN, ILL. ZASTOPNIK vseh parobrodnih družb. Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom. Zastopnik za Besley Brewing Co. Razvažam piro na dom. Postrežba točna. Prodajam tudi trd in mehak premog ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni ceni. Rojaki! Slovenci! Največja in najbolj varna hranilnica v stari domovini je Preodkritosrčna. Gospod: "Gospodična, ali bi mogel govoriti z gffspo matriko?" Dekle: "Ali to se razume; mamka že na to čaka." Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem L 1910 je imela 564 MILIJONOV KRON; VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON. Vložen denar obrestuje po 4 \% brez vsakega odbitka Za VARNOST denarja iamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA z vsem svojim premoženjem, vrednim: do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki'ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varno "šparkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo za Vas denar. SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO! . Moderna ljubavna izjava. Ona: "Pa me boš nosil vse žive dni na roki?" On: "Smešno, na roki — vozil te bom v aeroplanu!" Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje Zadnja stopnja. "Smatrala sem vedno tega Teetcha za bebca, ampak zdaj že vem, da je." "Ali Te je morda zasnubil?" Neprijetno. Poslanski kandidat: "Stojimo na te-I melju zakona in na temelju svobode, I stojimo..." Črevljar, upnik: "...Stojimo v ne-I plačanih črcvljih." \ 10- na- Editii slovenski samostojni kamnosek v Jolietu. Priporočam cenj. rojakom žirom Amerike svojo veliko zilogo krasno izdelanih nagrobnih spomenikov i* graneta in marmorja, kakor tudi najnovejše vrste s trpežnimi zlatobliščečimi porcelanskimi slikami Izdelujem kamenitne podobe in nimam agentov, za torej so cene pri meni najnižje. . Spomenike pošiljam tudi v druge dele Zjedinjemb držav kakor tudi obrise na izbero. Izdelujem ograjo (fenc) za lote, kakor tudi vs« druge v mojo stroko spadajoča dela. Kadar nameravate kupiti za vašega nepozabneg« Dokojnika ali pokojnico trajni spomenik, naročite ga pri rojaku ne pa pri tujcih, ki vas v sili ne poznajo. SVOJI K SVOJIMI Za obila naročila se priporočam, ' SIMON ŠETINA Ljubavna drama. Ona: "Vračam ti prstan. Ljubim drugega." On: "Kdo je to? Kje biva?" Ona: "Nesrečnik! Misliš ga ubiti..." On: "Ali ka-li! Samo ta prstan bi mu rad prodal." Moderno. "Kje pa je spoznala Mimi svojega sedanjega moža?" "Prejkone na katerem od svojih prejšnjih ženitnih potovanj." Kdor si zna pomagati. "Ali je Brown pravzaprav znorel?! V njegovem stanovanju gori v prav vseh prostorih plin, dasi je beli dan!" "O lisjaka! Jutri se vrne s potovanja njegova žena; to je oplahtal, da sedi zvečer vedno doma in se bavi s svojimi knjigami. Da pa ne zapazi na računu za plin, da ni bil zvečer nikdar doma, je pustil vse plinove sve-tiljke v svoji hiši od včeraj neprestano goreče." i ter je najboljša pijača. E. Porter Brewing Company Oba telefona 405. S. Bluff St., Joliet, lil. Stanje vloir dne 31. decembra 1910 let 21 mil. kron.Denarni promet do 31. decembra 1910: čez 85 mil kron. Lastna glavnica 608996.84. Najboljša in najsigurnejša prilika za itedeaje! LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo Mikloštčeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela "Union- za frančiškansko cerkvijo T LJUBLJANI i Vljudnež. "Ali ve gospa, kateri si rešil življenje, tudi tvoje ime?" "Seveda; koj spodaj v vodi sem se predstavil." Zmota v računu. L. | SLOVENSKI KAMNOSEK 1011 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL. I^ftierikanski Slovenec stane $1. na leto. Krojač: "Prencumno! Sedaj ne iz-| liajam z robo, katero mi je izročil rentnik Bucck za svojo obleko, in mislil sem, da ostane še za hlače mojemu dečku!" Tovariš: "To je vendar komaj mo-I gočet Kako se kdo more tako zara- I čuniti?" , Krojač: "I no, hlače sem najprej [ napravili" lilWiiil 'i! M M i b i b I - i kill' ln|Jl I > • ' < i'> i m rs's — Tir sprejema hranilne vlog« vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po • - Sš* i n 41% f~JTiTf'H-ti—* —s ■--5T— ' LLLLl Jsrari brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čisti 4:50 kron na leto. *Wnuin TRG Dr. Ivan Sušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v št. Vidu n. L Fran Povše, vodja, graščak, državni in deželni poslanec. Anton Kobi, P£«tBf « trgovec, Breg p. B. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar stolni dekan v ^janu Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic hism posest^n blagajnik Ljudske posojilnice1. Ivan PoHak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. Gregor šlibar, župnik na Rudniku. Za kratek čas. EAGLE EXPORT Straka vam očisti in pogladi obleko. Čistimo razno brago iz kože in dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst. Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes. Oba telefona 488. Mit Stil Die flora Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Street Branch Office Cor. Ottawa and Van Buren Streets. Bray-eva Lekarna Sepriporoča slovevsktmu obtinstvv v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet POZOR, ROJAKIHJEI Ali veste kje je dobiti najboljše me •o po najnižji ceni? Gotovo I V meanir j. & A. Pasdertz M dobijo najboljše »vele ia preka jene klobaae in najokusnejie meat. Vse po najnižji ceni Pridite tora] h poskusite uit me»o Nizke cene in dobra postrežba |> ■aie geslo. Ne pozabite toraj obiskati naa ▼ našej mesnici in grocerijl na vogalu Broadway and Granite Streets. Otic. Phone 4331- N. W. Phona m STENSKI PAPlft VfeJika zaloga vsakovrstnih barv, oU* fa firnežev. Izvršujejo se vsa W. varska dela ter obešanj« iteuktt papirja po nizkih cenah. Albert Weiss Land Go. Red River Yalley Farme. v slavnoznanih Richland Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn. fame u sveto. In se prideluje vsevrste žito, pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd., ter imamo farme v Woodsdae, Colo.; Rock Creek, Wyoming in San Anto-nio, Texas in nekatere teh farm so jako pod ugodnimi pogoju Torej rojaki pridite in vprašajte. Tudi lote in hiše imamo na prodaj v Jolietu. L. EBERHART, glav. zastopnik za sev. države Illinois. Sobi 1 in 2, Fargo Bldg., Joliet, 111 ko Slovenski zastopnik, Anton Zelnikar. National Studio (R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, I1L Edina slovanske fotografija v Jolietn. Zmerne cene. Najboljše delo. POZOR, ROJAKI I Moderno gostilno National Buffet * katerej bodem točil najboljše pot ;erjevo pivo, izvrstno žganje, domafe /iuo in prodajal dišeče imodk«. Prodajam premog. ANTON T. TERDICH, ao3 Rnby St -i. W. Phone «a£ m VWWWWVWWVWW^AAA/VM Oscar J. Stephen v* S* KirinčicBros Oor. Columbia in Chicago Sts. Točtmo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočamo. TR0ST&KRET2 — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c. in "Meerschaum" It Na drobno ae prodajajo povsod, na debelo pa na 1M Jefferson Street Joliet, II Sobe miiM Bubar btdf. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAH_ Kopaj« in prodaja z^nljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognja, nevihti ali 4rugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam ia boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko suoko »padajoča pisanja. - Govori nemško ia angleško. WVWVVWVWVWVVVUWWVWV Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se aa MilMer & Welti Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, I1L Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan. N. W. telefon 577. Nick Skrtich Pojdite ali pilite po pravo zdravilo v pravi prostor iti to je Tie A, W. Flexer Drag Co. LEKARNARJI. Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL. Ki Izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način. John Grahek ... Gostilničar... gostilničar 1014 N. hicago St. Joliet, 111. Naznanjam rojakom, da sem sedaj lastnik moderne gostilne, kjer točim najboljše pijače. Kam pa greš Jože? Drugam ne kot k Mat. Stefaniču če* creko. Tam dobim dobro pivo, žga nje, smodke in izvrstno domače vino ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte sami — Na svidenje pri Mat. Stefanič-u, 400 Ohio Street Joliet. lila Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612. 1012 N. Broadway, JOLIET, ILL. VSE konzularne in notarske zadeve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev. IVAN KAKER 220% Grove St. Milwaukee, Wis. Metrnpolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois. Slovanska lekarna Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnila v bolezni oglasite se pri nas, kjer se domenite v domačem jeziku. Mirovni sodnik ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS Judge Murphy 222 Jefferson St nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St. Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo. (Nadaljevanje s 4. strani.) cano z ono svoto, ki mi jo je gl. odbor določil in nakazal. O tem zna in soditi le oni, ki zna ceniti delo. in ve koliko dela in truda zahteva pravilno in točno poslovanje organizacije kakor je danes K. S. K. Jedno-Trudil sem se in delal kar je bilo moji moči. Gotov pa sem, da kar se danes od gl. tajnika Jednote zahte-a, je jedili osebi nemogoče napraviti, naj bode sv. Peter ali Pavel, ali kak največji strokovnjak. Jednota raste in se množi. Kakor hitro Jedno-napreduje, tako napreduje in se množi nje delo. Odgovornost postaja čimdalje večja, delo napornejše in zahteve od strani društev vedno večje itd. Je li potem mogoče vse to jedni osebi opravljati? Gotovo bode marsikateri rekel: "Lahko! saj je tudi plačan za to. Saj dobi sto dolarjev na mesec." Res je to, da tajnik Jednote prejme $100.00 na mesec za delo. Toda vprašanje je, če je ta svota res tako ogromna, kakor je delo in odgo-ornost tajnikova! Vsak pošten dela-ec si prisluži danes skoraj toliko na mesec, drugače mu je v dandanašnjih razmerah nemogoče skrbeti za rodbino in živeti poštenim potom. Tudi meni je bila sreča mila, ko sem kopal črni dijamant globoko pod zemljo, ter sem zaslužil toliko in več na mesec. Toda glej odgovornost takrat in danes! Ni bilo treba poroštva. Ni bilo treba po noči računati in premišljevati, kako bodem drugi dan delo dokončal. Za premog kopati mi ni bilo treba hlače trgati leta in leta po šolskih klopeh. Dovelj je bilo le zdravo in močno telo, da sem zamogel lopato in kramp vihteti. Ni mi bilo treba poslušati več kakor le jednega gospodarja ali bossa. Kaj pa se vse danes od mene zahteva? Kaj se zahteva od .fednotinega tajnika?! Ne zahteva se samo telesnih močij, marveč tudi zmo žnosti in potrpežljivost. Danes je nad Jednotinim tajnikom nad jednajst tisoč in pet sto gospodarjev ali bossov. Vsak ima pravico (če že upravičeno ali ne) kričati nad menoj! Vsak zahte va svoje! Vsak hoče biti gospodar in vihteti bič nad menoj! Je li to delo bratstva?! Je li to kristjansko postopanje?! Le škoda, da zlorabljamo častno in lepo ime KATOLIŠKO. Danes se druzega ne dela kakor le vpije in kriči: "Jednotin tajnik postopa, hodi ribe lovit, se vozi v avtomobilu in se udeležuje ■ političnih volitev, poleg tega pa dobi tri sto dolarjev overtime/ Da bratje in sestre, mene se vidi le takrat, kadar grem malo na sprehod ali na sveži zrak. Vidi se me le takrat, kadar nisem pri delu. Nikdar pa me noče nihče videti takrat, ko delam v potu svojega obraza. Nikdo me ni po-miloval, ko sem marsikaterikrat pozno po noči sedel pri mizi in delal v korist Vas vseh. Nikdar me ni hotel nihče videti, kadar sem bil v delo zakopan čez glavo. Ne, ne! Mi smo slovenskega naroda otroci, vidimo le ono kar je napačnega na osebi, toda ne vidimo dobrih človeških lastnosti. Ne vpoštevamo, kaj je dobro in pošteno. Sovražimo vse pn<>, kar je za napredek naroda. Zaničujemo vse one rojake, ki jim ni potreba ravno z lopato ali krampom delati. Zaničujemo vse one, ki imajo malo bolje življenje. In ravno to je naš narodni greh. Greh, ki bi ga smeli imenovati "podedovani". To je madež, ki naš narod vedno tišči in potiska nazaj, da zaostajamo za drugorodci. Zaostajali pa bodemo toliko časa, dokler bode ta madež med nami in dokler se ga ne otresemo, ter roko v roki korakamo po poti napredka kot pravi sinovi in hčerke maj-ke Slave. Ne mislim se komu hliniti ali tožiti. Nikakor ne, marveč le povedati sem hotel odkritosrčno, kakor mislim in kakor misli in sodi mnogo in mnogo bratov rojakov z menoj. Vse napadanje in pisarenje je dandanašnji malo preveč pretirano. Kolikor se je pisalo in znam, da se bode še radi "overtime", bilo je in bode več kot nepotrebno. Vsak človek zdravega razuma, mora spreviditi, da odgovornost Jednotinega tajnika danes je tako velika in delo tako naporno, da je odbor onih tri sto dolarjev nakazal pravilnim in pravičnim potom. To bode vsak pameten človek uvidel in sprevidel, da je temu tako. Kdor pa tega noče razumeti in ne more zapopasti, pa naj še na dalje piše in kriči, dokler mu drago. Jaz sem storil svoje in delal po svoji najboljši moči v korist in procvit naroda in če sem radi tega vsega za služil le obrekovanje, napad in sovraštvo, tudi prav in se s tem zadovoljim Naše geslo je skoraj brez oporekanja: "Povračuj dobro — s hudim!" Tudi prav! Kakor sem z veseljem prišel v urad Jednote, zavedujoč se svojih odgovornosti in dela, tako bodem tudi veselega srca odšel fz urada gl. tajnika, ter z največjim veseljem prepustil stolec g. nasledniku in se podal v hri-bovato Pennsylvansko državo, pa nia gari če gre Jože zopet pod zemljo kopat onega črnega, kakor nekdaj, keI[ bodem imel le jednega gospodarja ali bossa. To so točke, cenjeni mi sobratje in sosestre, razmotrivajte jih sami, Pre' mislite dobro in primerjajte delo Jed notinega tajnika, njegovo odgovornost m napor vsak s svojim lastnim delom tako dalje, nakar bodete prišli do gotovega prepričanja, da tudi Jednotin tajnik ne liže medico v gl. uradu, marveč mora trdo delati in preslišati mar-sikako grenko, pa naj bode upravičena ali ne. Sodite samil Z bratskim pozdravom sem Vam vedno udani sobrat Jos. Zalar, gl. tajnik K. S. K. J. GEO. MIKAN MODERNA GOSTILNA Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba. N. W. telefon 1251. 202 Ruby St. JOLIET, ILL. Pozor Rojaki! Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo. M. B. Schuster Young Building. Geo. Lopartz Grocerij.ska prodajalna N. W. telefon 80S. 402 Ohio Street JOLIET, ILL The Third Ward # Buffet FR. TERLEP lastnik FINA VINA. LIKERJA IN CIGARE ...Sehring's Beer... Chi. Phont 274t 1184 N. Hickory St. JOLIET. Antonija Knaus izučena in izkušena BABICA 512 N. Broadway JOLIET, ILL. Garnsey, Wood & Lennon Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET. ILL J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Tel. 101 Joliet, 111 Vabim rojake da me obiščete kadar se mudite v našem mestu v moji lepi gostilni, ker imam na razpolago vsakovrstnih dobrih pijač ter najboljše žganje, domača kalifornijska vina in lepo dišeče smotke, ter imam prenočišče. Postrežba dobra, cena zmerna. Se Vam priporočam J osip Bpzioli 101 Indiana St. N. W. Plioue 384 Joliet,111 Popravljamo Delo jamčimo KLOBUKE kupljene pri nas urejujemo brezplačno NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU. Brennan & Olander 305 Jefferson St, . Joliet Illinois Gostilno, ROJAKOM priporočam svojo Phoenix Buffei tjer se toii vedno sveže pivo, žgani ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. Slsioff N. W. Phone d)? N. Hickory St. foil* j. p. vim* Obajewon Lesni »»♦♦♦♦»trgovec. Clinton in Desplaines St». Joliet RABIMO 50 RUDARJEV. (Longwall Coal Miners). Wenona rudnik posluje sedaj stalno in bode stalno delo od sedaj do meseca aprila. Unijski rudnik; rudar mora imeti I lli-nois certifikat. Pridite nemudoma I WENONA COAL CO, Wenona, IlL Znan grocer pravi "Nisem sodrug družbe, ki peče za nas kruh, a smelo rečem, da prodam E>iitter Virusi kruha več kot katere druge vrste. Imam kruh druge vrste, a ne vprašajo toliko zanj, ker Bu&er Krasi ne morejo pozabiti stari in ne mladi, ker prijetno diši in je okusen kot bi bil iz sira. Pečen v čisti pekarni. Pozor, brati Slovenci i Hrvati! Bliža se jesen in treba je v nasi prodajalni narediti prostor za jesensko in rimsko robo, za to smo se namenili razprodati vso spomladno in letno blago, da naredimo prostor za jesensko in zimsko. Vse letno blago, čevlji, nizki, srajce, klobuki, obleke, spodnje bbleke in sploh vse letno blago, bomo razprodali po jako znižani ceni. Frank Juricic, 1001 N. Chicago St. Joliet, Illinois SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim reč ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drogil sladkih pijač za krepčilo. BELO PIYO To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, fll- Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, W. M* JOLICT.ILL. FINO PIVO V STEKLEUICAJ Bottling Dept Cor. Scott and Clay St Both Telephoo*4' A lexander jHLchi. Phone 376. U N. W. 927. 'JOLIET, IL Mliiča>