Urbani izziv, letnik 31, št. 1, 2020 40 UDK: 551.583:69 DOI: 10.5379/urbani-izziv-2020-31-01-004 Prejeto: 25. marec 2020 Sprejeto: 19. maj 2020 Živa KRISTL Coline SENIOR Alenka TEMELJOTOV SALAJ Ključni izzivi prilagajanja podnebnim spremembam v gradbenem sektorju Članek obravnava poglavitne izzive v zvezi z odporno- stjo proti podnebnim spremembam z vidika stavbnega sektorja, kot so sheme prilagajanja podnebnim spremem- bam, energetska učinkovitost in ukrepi za blaženje teh sprememb. Izzivi so ovrednoteni glede na najnovejše sta- nje razvoja področja, raziskovalni interes in regulativna vprašanja, pri čemer se pri pregledu znanstvene literature presoja napredek in opredeljujejo raziskovalne vrzeli. Pre- gled literature nakazuje, da se odpornost proti podneb- nim spremembam večinoma nanaša na večje sisteme, na ravni stavb pa se to področje šele razvija. Eden od glavnih ugotovljenih izzivov je pomanjkljiv institucionalni odziv. V številnih objavah je mogoče zaznati, da sta nujna prila- goditev politik in razvoj zakonodaje, ki ju včasih zavirajo negotova predvidevanja o podnebnih spremembah. Za- konodaja EU trenutno delno pokriva področji učinkovite rabe virov in podnebnih sprememb v stavbnem sektorju, nacionalna zakonodaja pa pri tem nekoliko zaostaja. Ta- kšne razmere lahko zmanjšajo konkurenčnost nacional- nega stavbnega sektorja, kar lahko povzroči zaostajanje za opredeljenimi trajnostnimi cilji. S nančnega vidika so manjše kratkoročne investicije dražje, saj odlašanje s posegi v temeljito trajnostno prenovo stavb povzroča ve- čja tveganja. Pristojni organi se trenutno odločajo med hitrimi in zapoznelimi ukrepi, uravnoteženjem stroškov zgodnjega ukrepanja in vzajemnimi stroški zamud. Ključne besede: stavbe, podnebne spremembe, odpor- nost proti podnebnim spremembam, gospodarstvo, pri- lagajanje podnebnim spremembam Urbani izziv, letnik 31, št. 1, 2020 41 1 Uvod Glede na znanstvene dokaze se podnebne spremembe precej hitreje razvijajo zaradi človeške dejavnosti (ARSO, 2018). Od konca  19.  stoletja se je temperatura zraka na Zemlji zvišala za 0,8 °C, v zadnjih 25 letih pa se je zviševala za 0,2 °C na desetle- tje (UKCP, 2009; Svetovna meteorološka organizacija, 2018). Na sedanji ravni ukrepov se bo glede na predindustrijsko dobo globalna povprečna temperatura do konca stoletja zvišala za več kot  4  °C  (OZN,  2018) in podobno se bo zgodilo tudi v Sloveniji  (Bertalanič  idr., 2018). To bo imelo resne posledice za grajeno okolje. Globalna povprečna temperatura se bo glede na predindustrijsko dobo zvišala za več kot 3 °C (OZN, 2018) tudi, če se uvedejo nekateri blažilni ukrepi, kar bo povzročilo nove zahteve in nove načine rabe stavb. Globalno segrevanje že vpliva na grajeno okolje z izzivi na ravni porabe energije in sistemov oskrbe z energijo  (Olonscheck  idr.,  2011; Wang in Chen,  2014; Pérez-Andreu  idr.,  2018). Zaradi segrevanja oceanov se viša površinska temperatura, narašča morska gladi- na, spreminjajo se vzorci morskih tokov (Ministrstvo za okolje in prostor,  2018; Svetovna meteorološka organizacija,  2017) in gosto poseljena priobalna območja so izpostavljena popla- vljanju  (UNEP,  2018). Od leta  1950 narašča tudi pogostost izrednih vremenskih dogodkov, kar prispeva k precejšnji škodi v grajenem okolju  (IPCC,  2012,  2014; Dolinar  idr.,  2014; ARSO,  2018; Bertalanič  idr.,  2018). Učinki urbanega to- plotnega otoka na lokalni ravni dodatno višajo zunanjo tem- peraturo in povzročajo pregrevanje stavb  (Wandl in van der Hoeven, 2018; Kaplan, 2019). Zato je ključno, da se sprejmejo ostrejši ukrepi za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje grajenega okolja, sicer sprememb v prihodnjih desetletjih ne bo mogoče omejiti na obvladljivo raven. Zaradi rasti prebivalstva število stanovanjskih stavb v svetu narašča. Te stavbe imajo tudi prednostno vlogo pri blažitvi podnebnih sprememb, predvsem zaradi velikega deleža emi- sij CO2, velikih možnosti za varčevanje z energijo in narašča- jočih zahtev glede ugodja stanovalcev (Andrić idr., 2019; Dino in Akgül, 2019). Rezultati ukrepov, uvedenih v preteklih letih, so delno že vidni. V EU je k absolutnemu zmanjšanju emisij največ prispeval gradbeni sektor. Čeprav se večina držav čla- nic trenutno ne približuje vsem ciljem trajnostnega razvoja iz Agende 2030, vse nameravajo doseči največje zmanjšanje emisij prav v gradbenem sektorju. Razlogi za tak pristop so razpolo- žljivost primernih tehnologij za zmanjšanje porabe energije in vključevanje obnovljivih virov energije v stavbe (EEA, 2019). To pomeni, da se bodo trajnostni ukrepi v stavbnem sektorju v prihodnje stopnjevali. Namen članka je proučiti pristope prilagajanja podnebnim spremembam v stavbnem sektorju. Mnogi raziskovalci na- mreč menijo, da imajo velik potencial za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Za obravnavanje vplivov podnebnih spre- memb in strategij za blažitev teh sprememb so najpomembnej- ši: upravljavski pristopi za prilagajanje podnebnim spremem- bam, izboljšanje odpornosti v urbanih območjih in blažitveni pristopi na ravni stavb. Pri tem je ključen pristop, ki temelji na interdisciplinarni in celoviti obravnavi  (Kristl  idr.,  2019). Trenutno se odločitve mnogokrat sprejemajo na podlagi za- devnega vpliva vpletenih deležnikov in zahtev, ki jih je treba izpolniti. V prihodnje pa bodo morali načrtovalci in nosilci odločanja pripraviti in prilagoditi pristope k problemom, me- tode ukrepanja, razpoložljive vire in morebitne postopke odlo- čanja (Gohari idr., 2020). Članek zajema sistematičen pregled literature, ki obravnava tri glavne teme prilagajanja podnebnim spremembam v stavbnem sektorju: ukrepe upravljanja ter pri- lagajanje urbanih območij in prilagajanje stavb. Literatura je pregledana na podlagi najnovejšega stanja na področju razi- skav, raziskovalnega pomena in regulatornih vprašanj, ki z raz- ličnih vidikov omogočajo vrednotenje napredka, opredeljujejo vrzeli v raziskavah in zagotavljajo nadaljnje usmeritve. Pregled in opredelitev glavnih izzivov omogočata dobro izhodišče za nadaljnje raziskave na tem področju. 2 Raziskovalni načrt Sistematični pregled literature  (Punch, 2014) poteka kot po- stopen proces, v katerem se posamezne sestavine postopoma združujejo v celoto. V prvem koraku so proučena ločena pod- ročja upravljanja, urbana območja in stavbe, v nadaljevanju pa se navzkrižno kombinirajo s trajnostnimi pristopi in ukrepi za blažitev podnebnih sprememb. Ta metoda omogoča, da se obravnavana literatura analizira z različnih stališč ter da se proučijo problemi, ki na splošni ravni niso upoštevani in bi lahko ostali neobravnavani. Da bi vključili čim več pomemb- nih informacij, smo pregledali številne vire, ki se nanašajo na tematiko stavb in podnebnih sprememb. Pregled je zajel razne vire literature  (monograje, članke, študije, poročila o projektih, smernice, statistične podatke, direktive, standarde, predpise  itd.) in raziskovalna področja, na primer strategije prilagajanja podnebnim spremembam  (strateške dokumente, predpise), energetsko učinkovitost v spreminjajočih se pod- nebnih spremembah (metode in izračune) ter odpornost proti podnebnim spremembam in nančno breme (vplive na sisteme in stavbe). Znanstveni članki so bili izbrani iz več znanstvenih podatkov- nih zbirk (npr. Science Direct, World Wide Science, Emerald). Obravnavane so bile recenzirane objave med letoma  2000 in  2020 v angleškem jeziku. Za iskanje so bile uporabljene naslednje osnovne ključne besede: climate change, climate change strategy, climate adaptation, climate mitigation in cli- Ključni izzivi prilagajanja podnebnim spremembam v gradbenem sektorju Urbani izziv, letnik 31, št. 1, 2020 42 mate resilience, te so bile kombinirane s ključnimi besedami building, urban, city, real estate, energy use, energy retrotting, energy eciency, heating, cooling, management in nancial. Primeri kombinacij osnovnih ključnih besed, uporabljenih pri iskanju, in njihovi ustrezni rezultati so navedeni v pregledni- ci 1: v stolpcu (1) Iskana beseda je navedeno, katera besedna kombinacija je uporabljena za izvajanje iskanja, v stolpcu  (2) Podatkovna zbirka je navedena zbirka podatkov, ki se uporablja za iskanje, v stolpcu (3) Zadetek je navedeno število najdenih rezultatov iskanja, v stolpcu (4) Naslov + KB je navedeno, ko- liko zadetkov, ki so bili pregledani, sestavljajo naslovi in ključne besede, ki so vsebinsko pomembne, v stolpcu (5) Povzetek je navedeno, koliko vsebin povzetkov se uvršča v kontekst pre- gleda, v stolpcu  (6) Članek pa je navedeno, koliko člankov je ustreznih glede vsebine, pomembne za pregled. Za iskanje pravnih in standardizacijskih virov so bili uporabljeni spletni iskalniki. Enako velja za druge ustrezne spletne vire projektnih informacij in pravnih dokumentov, ki so bili preiskani ročno. V začetni fazi je bilo na splošno veliko zadetkov  (Pregledni- ca  1). Kjer je bilo mogoče, je bilo iskanje v zbirki podatkov nastavljeno na iskanje člankov glede na ustreznost in leto ob- jave. V nadaljevanju iskanja z izbranimi kombinacijami ključ- nih besed je bilo težje najti ustrezno število člankov z visoko pomembnostjo, zlasti na področju odpornosti proti podneb- nim spremembam/energije in prilagajanja podnebnim spre- membam/stavbnega sektorja. To je bilo precej presenetljivo, saj je število člankov na področju rabe energije v stavbah in podobnih tem v literaturi zelo veliko. Da bi našli najnovejše publikacije, je bila v tej fazi v nekaterih primerih uporabljena metoda snežne kepe  (Wohlin,  2014). Izbrani članki so bili pregledani z vidika ustreznosti ključnih besed ali izrazov. V nadaljevanju je mnogo kombinacij ključnih besed dalo precej zadetkov, vendar je v večini primerov le nekaj začetnih strani dalo ustrezne rezultate. Poleg tega so nekatere zbirke podatkov proizvedle zelo podobne rezultate, kar je zmanjšalo potrebo po nenehni uporabi vseh podatkovnih zbirk. Zmanjšanje števila in ltriranje člankov sta bila izvedena na podlagi naslova članka, ključnih besed, povzetka ali vsebine. Končna izbira je temeljila na raziskovalnih tematikah, navedenih v uvodu. Rezultat prei- skave je precej študij in drugih publikacij, izmed katerih jih je bilo več kot 200 izbranih za podrobnejši pregled. Po proučitvi njihove pomembnosti in uporabnosti je bil rezultat nadaljnje izbire več kot 80 virov, ki so bili uporabljeni pri pregledu lite- rature v tem članku. Izbrani članki so bili obravnavani z vidika treh pristopov k prilagajanju podnebnim spremembam: ukrepi upravljanja, urbana območja in stavbe. 3 Pregled pristopov prilagajanja podnebnim spremembam 3.1 Ukrepi upravljanja V prilagoditvenih procesih imajo ključno vlogo oblasti. Te nato vplivajo na deležnike: od nacionalnih institucij, lokalnih ak- terjev, nevladnih organizacij, svetovalnih družb, raziskovalcev do zavarovalnic  (Torabi  idr.,  2018). Sistem deluje na podlagi strateških in regulativnih dokumentov, ki se uporabljajo v pro- cesih odločanja. V tem kontekstu je eden od najpomembnejših mednarodnih sporazumov na svetovni ravni Pariški sporazum, COP  21  (2015), ki je izhodišče za pripravo politik. Pregled ranljivosti zaradi podnebnih sprememb in prilagoditvene pri- pravljenosti v 192 državah članicah OZN, ki sta ga pripravila Preglednica 1: Število zadetkov in ustreznih študij vsebine na nekaterih kombiniranih temah Iskanje besed Podatkovna zbirka Zadetki Naslov + KB Povzetek Članek Climate change Urban Science direct 78.938 321 16 8 World wide science 1.430 370 18 9 Emerald 5.289 26 4 2 Climate mitigation City Science direct 30.034 76 7 3 World wide science 897 128 6 3 Emerald 2.088 52 0 0 Climate adaptation Building Science direct 23.638 116 8 7 World wide science 1.394 151 5 5 Emerald 1.862 2 0 0 Climate resilience Energy Science direct 13.545 5 5 5 World wide science 1.013 25 7 6 Emerald 1.354 0 0 0 Climate change strategy Policy Science direct 78.268 117 5 3 World wide science 1.038 87 4 2 Emerald 13.922 27 2 2 Ž. KRISTL, C. SENIOR, A. TEMELJOTOV SALAJ Urbani izziv, letnik 31, št. 1, 2020 43Ključni izzivi prilagajanja podnebnim spremembam v gradbenem sektorju Sarkodie in Strezov (2019), kaže, da so razvite države v svoje razvojne agende že integrirale načrte in politike za prilagaja- nje podnebnim spremembam. Zaradi močnega gospodarskega, upravljavskega in družbenega prilagajanja so tudi manj ranljive za podnebne spremembe kot države v razvoju. Eden od sklepov pregleda je, da morajo razvite države s svojim znanjem poma- gati državam v razvoju. Poleg tega je za krepitev odpornosti proti podnebnim spremembam potrebna tudi mednarodna nančna pomoč. Da se zagotovi polno izvajanje na ekosistemih temelječih pri- stopov prilagajanja podnebnim spremembam, je na ravni EU strategija prilagajanja  (Evropska komisija,  2013a) usmerjena v nadaljnjo pripravo smernic za organe upravljanja, civilno družbo, zasebni sektor in posameznike, ki delajo na področju varovanja okolja. Po konferenci COP 21 je Evropski svet izjavil, da »sporazum ostaja temelj svetovnih prizadevanj za učinko- vito obvladovanje podnebnih sprememb in ni več predmet pogajanj«  (Evropski svet,  2017:  6). EU je imela pomembno vlogo tudi v procesu, ki je privedel do sprejetja Agende 2030 za trajnostni razvoj  (OZN,  2015). Sprejeta je bila skupna izjava o vzpostavitvi enotnega okvira za razvojne politike in izvajanje programa do leta 2030 (Svet EU, 2017). Najnovejši tovrstni dokument je Evropski zeleni dogovor  (Evropska ko- misija, 2019b), katerega cilj je, da bi bila Evropa do leta 2050 prva podnebno nevtralna celina. Čedalje večje zavedanje o vplivu urbanih območij na strategije prilagajanja podnebnim spremembam in njihovo blažitev je spodbudilo, da so bile sprejete številne politične sheme (Pasimeni  idr., 2019). Evro- pski parlament je sprejel zavezo o ogljični nevtralnosti do leta 2050 (Evropska komisija, 2018a) in države članice EU po- zval, naj pripravijo nacionalne energetske in podnebne načrte ter podnebne politike. Prvotna različica slovenskega podneb- nega načrta (Vlada RS, 2019) je bila grajana zaradi pomanjkan- ja ambicij (Evropska komisija, 2019a; Zgonik, 2019), vendar je v končni različici vlada okrepila zavezo in cilje zastavila neko- liko pogumneje (Vlada RS, 2020). Slovenska vlada je sprejela tudi Odlok o programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju  2020–2023  (Ur. l. RS, št.  14/20). Na lokalni ravni pa Konvencija županov za podnebne spremembe in energijo (2019) povezuje mesta, ki so se zavezala k doseganju podnebnih in energetskih ciljev EU. Različne napovedi kažejo, da bo cena vztrajanja pri zdajšnjem vzorcu delovanja veliko višja od pravočasnega in dovolj obse- žnega odziva. V Sternovem poročilu  (2007) je zapisano, da bi bili skupni stroški in tveganja zaradi podnebnih sprememb enakovredni izgubi vsaj 5 % letnega svetovnega BDP. Trenutne napovedi se niso pomembneje spremenile. V državah srednje in južne Evrope, vključno s Slovenijo, naj bi gospodarske izgube v zadnji tretjini 21. stoletja po sedanji stopnji prilagajanja pod- nebnim spremembam, presegle  4  % letnega BDP  (Evropska komisija,  2018b). Hitro razogljičenje energetskega sistema in zmanjšanje porabe naravnih virov zahtevata 1 % do 2 % svetov- nega letnega BDP (Evropska komisija, 2018b; IPCC, 2018). Ob upoštevanju negotovosti dejavnikov vpliva je takšna ocena približna, vendar ni omejena le na podnebne spremembe, po- gostost izrednih vremenskih dogodkov in nihanja cen energije. Ne glede na to, ali ima znanost prav ali ne, bodo nekajdesetle- tne naložbe v zmanjšanje emisij v obsegu 1 % BDP v vsakem primeru imele pozitiven učinek. Tako imenovane neobžalovalne strategije  (UNEP in UN- FCCC,  2001: 50) lahko zmanjšajo stroške podnebnih spre- memb in delujejo kot pomemben ukrep, tako gospodarsko kot okoljsko. Lahko so priložnost za odpravo nepopolnosti trga in ustvarjanje novih koristi z večjo industrijsko konku- renčnostjo pri doseganju energetske učinkovitosti. Po mnenju več avtorjev je zmanjševanje ogljičnega odtisa najučinkovitejši ukrep za blažitev podnebnih sprememb (Nordhaus, 2017; Fre- ire-González, 2018). V okviru zelene davčne reforme je treba obravnavati davek na ogljik, ki naj bi se po pričakovanjih po- večeval. Čeprav se določanje cen emisij ogljika lahko uporabi za številne pomembne namene, globalna zaveza zahteva, da se prizna tudi ključna vloga instrumentov, ki niso vezani na ceno emisij ogljika (Tvinnereim in Mehling, 2018). Na ravni stavb je najpomembnejše merilo blažitve podnebnih sprememb večja energetska učinkovitost obstoječih stavb. Eko- nomske ocene ukrepov za energetsko prenovo tradicionalno temeljijo na obsegu naložb in zmanjšanju stroškov energije. Razen na institucionalni ravni  (Evropska komisija,  2012) se pri vrednotenju naložb v energetske prenove prihodnje nanč- ne koristi blažitve podnebnih sprememb na projektni ravni le redko upoštevajo. Nydahl idr.  (2019) poudarjajo, da lahko vrednotenje različnih ukrepov energetske prenove postane nančno dobra naložba, če so v analizo vključeni zmanjšani prihodnji stroški blažitve emisij toplogrednih plinov v življenj- skem ciklu. Temeljijo lahko na standardih, na primer oSIST prEN 17472 (Slovenski inštitut za standardizacijo, 2020), ali shemah, kot je na primer orodje Level(s)  (Dodd  idr.,  2017). Zato bi morali naložbeni procesi spodbujati ravnovesje med nančnim, poslovnim in družbenim rezultatom ter dobrim počutjem prebivalcev v skupnosti  (Boge  idr.,  2018; Sa- laj  idr.,  2018). Poleg tega so potrebni zanesljivejši modeli, ki bi se razvili iz modela vlaganja le v stavbo v model vla- ganja v socialno varnost in regionalni razvoj  (Temeljotov Sa- laj  idr., 2011). Zgornje navedbe kažejo, da bo blažitev podnebnih spre- memb verjetno povzročila manjšo porabo energije, večje prihranke in spremembo uveljavljenih preferenc potrošni- kov (IPCC, 2014). Spremembe bodo vplivale tudi na delež do- hodka, ki ga bodo uporabniki ali posamezna gospodinjstva po- Urbani izziv, letnik 31, št. 1, 2020 44 rabili za ogrevanje in hlajenje stavb. Clarke in sodelavci (2018) ugotavljajo, da velik del študij o družbenogospodarskih in ener- getskih sistemih obravnava statistično gospodarsko razmerje med podnebnimi spremenljivkami in porabo energije. Trdijo, da je tak splošni pristop, ki temelji na podatkih za pretekla obdobja, omejen glede predvidevanja prihodnjih sprememb energetskih sistemov. Posebej zahteven je izračun vpliva porabe energije na delež porabljenega dohodka v gospodinjstvih. Po Olonscheckovi in sodelavcih  (2011) se bo neto globalna po- raba energetskih virov povečala za 0,1 %, če se bo temperatura zvišala za 2 °C. Če bodo uporabniki poskušali ohraniti enako raven toplotnega ugodja v stanovanjih, bodo morali porabiti dodaten delež dohodkov za energijo  (Clarke  idr., 2018). Na- dzor nad porabo energije s težnjo po energetski neodvisnosti ima lahko zelo velik vpliv na ekonomski položaj gospodinjstev. To zagotavlja manjšo odvisnost energetskih potrošnikov od ne- stanovitnega trga v smislu pomanjkanja fosilnih virov energije. Poleg tega lahko pomeni pomembno geopolitično prednost v svetu, kjer so dobavitelji nanih ogljikovodikov močno poli- tično razdeljeni. 3.2 Urbana območja Na splošno se vplivi podnebnih sprememb v urbanih območjih kažejo kot vremenski dogodki, ki vplivajo na temelje urbanih sistemov (prebivalstvo, grajeno okolje in infrastruktura). Posle- dice so lahko zične (npr. poškodbe objektov) in/ali družbe- noekonomske (npr. izguba dohodka, vplivi na zdravje) (Wandl in van der Hoeven, 2018). Pretekli izredni vremenski dogod- ki so izpostavili predvsem ranljivost večjih urbanih območij z velikim številom prebivalcev in kompleksno infrastrukturo. Čeprav je odpornost proti podnebnim spremembam lahko povezana z najpomembnejšimi prednostnimi nalogami mest- nih oblasti, kot sta gospodarska rast in socialna blaginja, se procesi prilagajanja v večini urbanih območij odvijajo zelo počasi (Carter idr., 2015). To ni presenetljivo. Odpornost proti podnebnim spremembam je ključni koncept, vendar je v okviru mest to zapleten pro- ces, ki vključuje številne dejavnike  (Torabi  idr.,  2018). Glede na prepletenost urbanih sistemov je težko natančno določiti učinke podnebnih sprememb na nekatere sektorje in siste- me, saj so posledice pogosto obsežnejše, kot je vidno na prvi pogled (Carter  idr., 2015). Po Rastandehu (2015) analiza al- ternativnih podnebnih scenarijev zagotavlja dobro izhodišče za proučevanje verjetnih vplivov blažitvenih strategij na prihodnji razvoj v spreminjajočih se razmerah. Ta pristop je lahko ključ- ni politični instrument za vključevanje podnebnih sprememb v procese odločanja. Vendar je potrebnih več metodologij in tehnik za preoblikovanje teh napovedi v realistične razvojne vzorce. Na primer, Truong in sodelavci (2018) predlagajo nov model za izbiro naložb v prilagajanje podnebnim spremem- bam, ki upošteva nezanesljivost napovedi. Avtorji ugotavljajo, da navedeni okvir močno poveča vrednost prilagoditvenih na- ložb v primerjavi s prejšnjimi praksami. Pri tem je pomembno zlasti, da se upošteva ustrezno zaporedje naložb, ki ohranja prožnost naložb v negotovih razmerah na področju podnebnih sprememb. Mata in sodelavci  (2019) so v svoji celoviti študi- ji v okviru petih scenarijev podnebnih sprememb izračunali različne potenciale zmanjšanja porabe energije in stroškov, ki nastanejo pri različnih ukrepih varčevanja z energijo. Pri tem so primerjali negotovost zaradi podnebnih sprememb z drugimi negotovostmi, kot so na primer omejitve popisa emisij in razvoj energetskega sistema. Ugotavljajo, da nančna učinkovitost ukrepov energetske prenove stavb pogosto temelji na relativ- nem razmerju med letno naložbo in potencialom privarčevane energije. Pri teh izračunih imajo prihodnje podnebne razmere manj odločilno vlogo. Ukrepi, ki vplivajo predvsem na porabo energije za ogrevanje, so bolj robustni kot spremembe rabe električne energije. Menijo, da je treba strategije za energetsko prenovo stavb prednostno osredotočiti na varčevanje z energijo in v mobilizacijo investicij, ki na podlagi sedanjega tehnolo- ško-gospodarskega vidika niso nujno donosne. Rezultata temeljitega in čimprejšnjega razogljičenja gradbe- nega sektorja bosta zmanjšano povpraševanje po energiji in širša poraba obnovljivih virov energije (Evropski parlament in Svet, 2018). Energetske prenove stavb so torej okoljsko in stro- škovno učinkovit pristop. Bunten in Kahn (2017) pa vendarle verjameta, da lahko trajnost nepremičninskega kapitala ovira prilagajanje podnebnim spremembam. V primeru takšnega sta- nja Dafermos in sodelavci  (2018) predlagajo oceno posledic podnebnih sprememb na nančno stabilnost z analizo vredno- sti nančnih sredstev ter nančnega položaja podjetij in bank. Ob proučevanju globalnih podatkov za obdobje  2016‒2120 ugotavljajo, da lahko podnebne spremembe postopno zmanj- šajo likvidnost podjetij zaradi uničenja kapitala in posledičnega zmanjšanja dobičkov. To lahko privede do višje stopnje utaj in tako negativno vpliva na nančni in nenančni sektor. Škoda zaradi posledic podnebnih sprememb lahko spodbudi selitev kapitala, kar lahko povzroči postopen padec cen delnic priza- detih podjetij. Finančna nestabilnost zaradi podnebnih spre- memb lahko negativno vpliva tudi na posojila. Poleg tega lahko nekatere posledice kratkoročnih ukrepov privedejo do narašča- nja gospodarskih in socialnih težav v prihodnosti (Champagne in Aktas, 2016). Matko in sodelavci (2016) ugotavljajo še, da uvedba metod, ki omogočajo oceno tveganj, vpliva na zmanjšanje škode zaradi izrednih vremenskih dogodkov. Dober primer takega pristo- pa je študija Pasimenijeve in sodelavcev (2019), ki analizirajo sinergijo med ukrepi prilagajanja in blažitve na ravni mest v Italiji in Španiji  (prilagoditev mest ter zdravje, promet, in- frastruktura in energija). Ukrepi za upravljanje mest so bili Ž. KRISTL, C. SENIOR, A. TEMELJOTOV SALAJ Urbani izziv, letnik 31, št. 1, 2020 45Ključni izzivi prilagajanja podnebnim spremembam v gradbenem sektorju opredeljeni kot mehki (osredotočeni na okoljske informacije), sivi (osredotočeni na stavbe) in zeleni (osredotočeni na rešitve, ki temeljijo na naravi). Skupna primerjalna analiza kaže, da so bili v načrtovanje lokalnih energetskih, okoljskih in pod- nebnih prilagoditev v velikih in srednjih italijanskih mestih uporabljeni predvsem mehki  (52 %) in zeleni  (28 %) ukrepi. To je v skladu s sporočilom Evropske komisije (2013b), v ka- terem beremo, da so zeleni pristopi eno od najbolj uporablje- nih, gospodarsko trajnostnih in učinkovitih orodij za boj proti vplivom podnebnih sprememb. Nekatere probleme blažitve in prilagoditve podnebnim spremembam je mogoče reševati tudi z uporabo zelene infrastrukture (npr. z izkoriščanjem prednosti biotske raznovrstnosti in raznih ekosistemov), ki se vse pogo- steje izvaja  (Ravnikar in Goličnik Marušić,  2019), vendar je treba sočasno uvajati tudi ukrepe na ravni stavb. Prilagoditve (zelena infrastruktura) vplivajo na zdravje (čistejši zrak, boljša kakovost vode, manj bolezni) in socialne stike (kre- pitev občutka pripadnosti skupnosti, zmanjšanje občutka iz- ključenosti), ki omogočajo zične, psihološke, čustvene in družbeno-gospodarske koristi, povezovanje urbanih in pode- želskih območij ter ustvarjajo privlačno okolje za življenje in delo ter krepitev regionalnega in urbanega razvoja  (Evropska komisija,  2013b). Učinkovitost zasnove in lokalno podneb- no odpornost lahko spremljajo kazalniki stopnje prilagajanja. Kot primer takšnega pristopa je mogoče omeniti projekt osmih azijskih mest, v katerem je bil ustanovljen skupni konceptualni okvir, v katerem so posamezna mesta izvedla lokalni prilagodi- tveni postopek (Tyler  idr., 2016). Carter in sodelavci  (2015) menijo, da bodo prilagoditveni procesi uspešni, če bodo več- dimenzionalni in sinergijski kot so mesta sama, z blažitveni- mi strategijami, vgrajenimi v jedro načrtovanja in upravljanja mest. 3.3 Stavbe Pregled literature na temo podnebnih sprememb in stavb kaže, da gradbeni sektor pomeni pomemben potencial za bla- žitev podnebnih sprememb in doseganje ciljev trajnostnega razvoja (Andrić  idr., 2019; Kristl, 2019). Vendar tudi stavba, prilagojena podnebnim spremembam, ni dober izraz  (Gryn- ning  idr.,  2017). Trenutno pregledana literatura ni izčrpna in se večinoma nanaša na splošne zakonodajne ravni in stra- tegije načrtovanja. Ugotovitve so deloma zelo splošne zato niso primerne za uporabo v dejanskih razmerah. Poleg tega je specične vplive podnebnih sprememb na stavbe precej težko opredeliti, saj so odvisni od lokalnih razmer. Zelo uporabna je študija Antonopoulosove in sodelavcev (2019), ki ugotavlja, da je vpliv urbanih mikroklim na porabo energije odvisen od lokalnih temperaturnih razlik in mikrotermalnih anomalij ter krajevnih in družbenih razlik. To ustreza rezultatom pregleda literature na področju rabe energije, iz katerih je razvidno, da lahko pojav toplotnega otoka za 19 % poveča porabo energije za hlajenje in za  18,7  % zmanjša porabo energije za ogrevan- je  (Li  idr.,  2019). Opozoriti je treba, da razpoložljive študije večinoma obravnavajo vplive podnebnih sprememb na pora- bo energije v stavbah, emisije toplogrednih plinov in toplotno ugodje (Kershaw idr., 2011; Olonscheck idr., 2011; de Wilde in Coley, 2012; Esteves, 2014; Wang in Chen, 2014). V večini primerov dokazujejo, da bo v prihodnje vzorec rabe energije precej spremenjen in da pretekli podnebni podatki niso pri- merni za natančno oceno energijske učinkovitosti stavb v pri- hodnosti (Farah idr., 2019). Tudi študija (Dolinar idr., 2010), ki obravnava nizkoenergijsko stavbo v dveh tipičnih podnebjih v Sloveniji, predalpskem in sredozemskem, napoveduje povi- šanje temperature od +1 °C do +3 °C in povečanje sončnega sevanja od +3 % do +6 %. V predalpski regiji bi se zato poraba energije za ogrevanje zmanjšala za 6 % do 25 %, v obalni regiji pa sprememba ne bi bila tako velika. Te informacije so koristne, saj je iz njih razvidno, da ugodna konguracija stavbe omogoča precejšnje zmanjšanje porabe energije za ogrevanje. Vendar bi se v primerjavi z obstoječim stanjem v predalpski regiji pora- ba energije za hlajenje povečala za približno šestkrat, v obalni regiji pa za približno dvakrat. Enako številne druge študije napovedujejo, da se lahko de- lež porabe energije za ogrevanje in hlajenje v primerjavi s sedanjimi razmerami pomembno spremeni. Verjetno se bo spremenila tudi struktura energetskih virov, pričakuje se zlasti precejšnje zmanjšanje porabe tradicionalnih energij- skih virov za ogrevanje stavb  (Clarke  idr.,  2018). Ena ne- davnih študij napoveduje, da se bo letna poraba energije za ogrevanje zmanjšala za  21  %–22  %, za hlajenje pa povečala za 29 %–31 %. Kombinirana poraba energije za ogrevanje in hlajenje se bo v primerjavi s sedanjo porabo energije zmanjšala za 4 %–5 % (Farah idr., 2019). Poleg tega bodo temperaturne skrajnosti pomembno vplivale na delovanje stavb. Predhodni rezultati, ki temeljijo na energijskih simulacijah, kažejo, da se bo v prihodnosti pojavljalo precejšnje pregrevanje stavb, kar bo močno vplivalo na porabo energije za hlajenje stavb in/ali udobje prebivalcev  (Dino in Akgül,  2019). Ocenjuje se, da bo relativna variacija največje obremenitve hlajenja v bližnjih prihodnjih ekstremnih razmerah do 28,5 % večja kot v tipičnih razmerah (Moazami idr., 2019a, 2019b). Energijske robustnos- ti stavb torej ni mogoče presojati izključno na podlagi tipičnih prihodnjih razmer. Številne študije kažejo tudi precejšnje razlike med hladnejšim in toplejšim podnebjem. Zmanjšanje števila ogrevalnih ur v hladnejših podnebjih je skoraj zanemarljivo, zmanjšanje tega števila ur v toplejših podnebjih pa je lahko pomembno  (za 0,8 % oziroma 43 % ogrevalnih ur v letu 2050 v primerjavi z letom 2010 za srednji podnebni scenarij) (Andrić idr., 2017). To pomeni, da se lahko potreba po energiji za ogrevanje zmanj- Urbani izziv, letnik 31, št. 1, 2020 46 ša, pregrevanje pa se lahko okrepi, zlasti v stavbah, načrtovanih za zdajšnje zmerne podnebne razmere  (Košir  idr.,  2018). To se ujema z izsledki študije (Weng, 2017), ki obravnava toplot- no ugodje v stanovanjskih stavbah v Združenem kraljestvu, z uporabo podnebnih scenarijev za leta  2030,  2050 in  2080. Do leta 2050 bo mogoče pregrevanje stavb preprečevati z in- tenzivnim prezračevanjem, pozneje pa se lahko uporablja tudi nočno prezračevanje. Vendar ima pasivno hlajenje svoje meje, zato bo treba od leta  2080 uporabljati kombinacijo senčenja in umetnega hlajenja. V Severni Evropi se prilagajanje pod- nebnim spremembam nanaša predvsem na boljšo odpornost proti vlagi zaradi pričakovanega povečanja padavin in rahlega zvišanja temperatur  (Lisø  idr.,  2017). To pomeni, da bo tre- ba obravnavati predvsem tipična gradbeno-zikalna vprašan- ja, kot sta hidroizolacija in difuzija vodne pare skozi stavb- ni ovoj  (Grynning  idr.,  2017). Ob upoštevanju podnebnih sprememb je treba pristop dobro toplotno izoliranih stavb v zmernih podnebjih vnovično proučiti. V toplejših podnebjih se bo v vseh podnebnih scenarijih poraba energije za ogrevan- je verjetno zmanjšala, potreba po hlajenju in tveganje pregre- vanja pa se bosta močno povečala. Ukrepi, kot so naravno in mehansko prezračevanje, bodo imeli majhen vpliv, toplotna izolacija in zmanjšanje inltracije pa bosta imela večji vpliv na porabo energije  (Pérez-Andreu  idr.,  2018). Poleg tega Bruno in sodelavci  (2017) poudarjajo, da se dobro izolirane stavbe v toplejših podnebjih pogosto pregrevajo vse leto, in predlagajo temeljito obravnavo geometrije stavbe in koncepta stavbnega ovoja. Poleg tega je pomembno, da so na odprtinah nameščena senčila in da se uporablja nočno prezračevanje (Ble- cich idr., 2016). Obenem se priporoča skrbna študija osonče- nosti (Košir  idr., 2014). Nekateri deležniki že obravnavajo različne možnosti prila- gajanja, kot sta iskanje alternativnih lokacij in izpopolnjeno vzdrževanje obstoječega stavbnega fonda. Vendar ta ukrepa nista dovolj celovita, da bi učinkovito ublažila vse posledice podnebnih sprememb (Bunten in Kahn, 2017), kot sta na pri- mer učinek toplotnega otoka in odpornost prebivalcev. Pred- vsem pa je treba zagotoviti, da negativni vplivi in bremena, ki so posledica podnebnih sprememb, ne bodo vplivali na nove stavbe in da bo mogoče zlahka popraviti škodo, nastalo zaradi izrednih vremenskih dogodkov (Champagne in Aktas, 2016). V zvezi z obstoječimi stavbami je treba razviti ustrezne in podnebno prilagojene ukrepe za upravljanje in vzdrževanje stavb, vključno z načrti za izboljšanje in nadgradnjo obstoje- čih sistemov (Grynning idr., 2017). Poleg tega nekateri avtorji menijo, da je treba nemudoma začeti pripravljati multidisci- plinarne ukrepe za blažitev posledic podnebnih sprememb z integriranjem inženirskih in družbeno-okoljskih vidikov  (Pi- sello  idr., 2017). Podpora odločanju za zmanjšanje tveganj in podnebne ranljivosti v grajenem okolju mora biti univerzal- na, sestavljena iz nacionalnih gradbenih aktov, nacionalnih in mednarodnih standardov, certikacijskih shem in smernic za načrtovanje (Lisø idr., 2017). 4 Razprava Vplivi podnebnih sprememb so številni in se kažejo v narav- nem in grajenem okolju. Ker imajo stavbe in infrastruktura dolgo življenjsko dobo, niso podnebju izpostavljeni le v času gradnje, temveč tudi v desetletjih svojega delovanja. Pri prila- gajanju podnebnim spremembam je torej smiselno obravnavati nove in obstoječe stavbe. Pregled literature dokazuje, da imajo tri obravnavana področja  (regulativni ukrepi, urbano okolje in stavbe) velik potencial za blažitev podnebnih sprememb. Področja se lahko upoštevajo tudi kot tri ravni ukrepov, ki morajo biti medsebojno usklajene, sicer ne bodo imele želenega učinka. Ugotavljamo, da kljub pomembnemu napredku na raz- iskovanem področju ni veliko celovitih študij, ki bi se ukvarjale z izbranimi vprašanji. Zlasti je mogoče opredeliti tri ključne izzive, na katere se bo treba v prihodnjih letih bolj osredoto- čiti: pomanjkanje specičnih strategij prilagajanja podnebnim spremembam, napovedovanje porabe energije v spreminjajo- čih se podnebnih razmerah in odpornost proti podnebnim spremembam s posebnim poudarkom na nančnem bremenu. Pomanjkljiv institucionalni odziv je osrednji izziv. Številne štu- dije trdijo, da je priprava politik in zakonodaje ključna, ven- dar jo včasih ovirajo nezanesljive napovedi glede podnebnih sprememb. To se kaže v neenakomerni pripravljenosti različ- nih ravni upravljanja. V mnogih razvitih državah so izzivi pod- nebnih sprememb že vključeni v strateške razvojne dokumente, medtem, ko so infrastruktura in gradbeni predpisi prilagojeni prejšnjim podnebnim vzorcem, metodologije presojanja za daljša prihodnja obdobja pa se šele razvijajo. Nezadostni po- datki o posledicah podnebnih sprememb in s tem povezana nezanesljivost napovedi otežujejo tudi izbiro prilagoditvenih ukrepov. Na ravni urbanih območij je izziv precejšnja kompleksnost, zaradi česar je prilagoditev le eden od izzivov, s katerimi se načrtovalci in odločevalci srečujejo vsakodnevno. Zaradi tega procesi prilagajanja mnogokrat napredujejo zelo počasi, kar zmanjšuje konkurenčnost sektorja in povečuje zaostanke pri doseganju trajnostnih ciljev. Kot primerna strategija za uva- janje prilagoditvenih in blažilnih shem so večkrat predlagane rešitve, ki temeljijo na naravi. Kljub temu so nekateri strateški dokumenti, ki so podlaga za nadaljnji razvoj okoljskih politik, že pripravljeni. Dodatno je treba povečati število raziskav, s katerimi bi pridobili ustrezen obseg informacij za uporabo pri pripravi nadaljnjih prilagoditvenih strategij. Ž. KRISTL, C. SENIOR, A. TEMELJOTOV SALAJ Urbani izziv, letnik 31, št. 1, 2020 47Ključni izzivi prilagajanja podnebnim spremembam v gradbenem sektorju Na ravni stavb še ni jasnih smernic za prilagajanje podnebnim spremembam, čeprav so standardi za trajnostno vrednotenje stavb že v pripravi in je že razvit skupni okvir EU za temeljne kazalnike trajnostnosti. Poleg tega je Evropska komisija vzpo- stavila pomembno raziskovalno shemo  (Horizont  2020), ki podpira razvoj podnebnega modeliranja, metod in standardov, izboljšanja razumevanja ekonomije podnebnih sprememb, ra- zvoj tehnoloških možnosti in strategij za izboljšanje kakovo- sti zraka in zmanjšanje ogljičnega odtisa evropskih mest ter vzpostavljanje podnebnih mrež. Te dejavnosti imajo velik potencial za smotrnejšo uveljavitev podnebnih smernic v pri- hodnosti. Na ravni novih stavb so bili na primer za začetek leta 2021 opredeljeni jasni cilji za nZEB (Evropski parlament in Svet,  2010), na področju obstoječih stavb pa so bile pod- prte naložbe v energetsko prenovo  (Evropski parlament in Svet,  2018). Ti ukrepi že kažejo rezultate. Vendar se podro- čje odpornosti proti podnebnim spremembam na ravni stavb še vedno razvija. Podatki nakazujejo, da bo treba v razvitih državah, kjer je bila večina stavb zgrajena pred letom  1980, pozornost še naprej namenjati oblikovanju ustreznih smernic za prenovo obstoječega stavbnega fonda, prilagojenega priho- dnjim podnebnim razmeram. Delovanje stavb bo v prihodno- sti verjetno odvisno od kombinacije energijskih virov, ki bo drugačna od današnje, saj bodo globalno segrevanje in lokalna temperaturna odstopanja močno vplivali na porabo energije. V državah v razvoju s hitro rastjo mest se je treba osredotočiti na strategije in razvoj okoljskih politik. Na nančnem področju so takojšnji manjši ukrepi ocenjeni kot dražji, saj odlašanje z večjimi trajnostno naravnanimi na- ložbami lahko povzroči povečano tveganje in posledično večje dolgoročne stroške. Ocenjuje se, da bodo skupni stroški zara- di podnebnih sprememb precej višji od stroškov ukrepanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (Stern, 2007). Vpliv se lahko pokaže tako v rezultatih gospodarstva doma in v tujini kot v mednarodnih trgovskih tokovih  (IPCC,  2014; Nacio- nalni inštitut za javno zdravje,  2016; Svetovna meteorološka organizacija, 2018). To pomeni, da bodo morali uporabniki ali posamezna gospodinjstva čedalje več prihodkov namenjati za stroške energije, kar bi moralo organe spodbuditi, da postopno uvedejo spremembe v načrtovanju in postopkih evalvacije. Pri- hodnje nančne koristi omejevanja podnebnih sprememb se pri vrednotenju naložb za energijsko prenovo trenutno redko upoštevajo. Izbira med hitrim ali zapoznelim ukrepanjem, s katero se spoprijemajo organi, mora temeljiti na ravnovesju med nančnimi stroški zgodnjega ukrepanja  (kot je tveganje predčasnega umika nekaterih še vedno uporabnih kapitalskih zalog) in vzajemnih stroškov zamude. Prelaganje večjih naložb na poznejši čas obsega tudi tveganje prehitrih odločitev o manj kakovostnih naložbah z uporabo trenutnih modelov visoko emisijske naložbene opreme. Če zmanjšanje emisij naglo po- stane absolutna prednostna naloga, bo predčasno končanje teh naložb zelo drago. Zgodnje ukrepanje ob tem omogoča tudi večjo dolgoročno prožnost naložb za približevanje stabilizaciji koncentracij toplogrednih plinov v ozračju. 5 Sklep Sistemi v svetu se bodo morali prilagajati podnebnim spre- membam, krožnim gospodarskim procesom, starajočemu se prebivalstvu, urbanizaciji, priseljevanju in ranljivi infrastruk- turi. To pomeni, da bodo morale prihodnje strategije za po- večanje konkurenčnosti gradbenega sektorja vključevati nove okoljske, gospodarske in socialne pristope, ki tvorijo tudi tri glavne stebre trajnostnega razvoja. Čeprav strokovnjaki čedalje bolj podpirajo oprijemljive ukrepe za blažitev podnebnih spre- memb, je javnost le na splošno naklonjena prilagoditvenim procesom. Podnebne spremembe bodo neizogibno vplivale na trenutni življenjski slog in kakovost življenja. Ob tem postaja vse bolj jasno, da bodo na posameznih področjih potrebne precejšnje nančne naložbe. Zato je treba okrepiti ozaveščanje in informativne kampanje o prilagoditvenih strategijah ter o vplivu podnebnih sprememb na življenje in družbo. Podnebno nevtralnost je mogoče doseči le s preobrazbo zdajšnjih druž- beno-tehničnih struktur, vključno z energetskimi in urbanimi sistemi  (EEA,  2019). Te informacije so ključne za pripravo konkretnih ukrepov, s katerimi se bodo obravnavali prihajajoči izzivi podnebnih sprememb v stavbnem sektorju. Živa Kristl Nova univerza, Evropska pravna fakulteta, Nova Gorica, Slovenija E-naslov: ziva.kristl@epf.nova-uni.si Coline Senior Norges teknisk-naturvitenskapelige universitet (Norveška Univerza za znanost in tehnologijo), Trondheim, Norveška E-naslov: coline.senior@ntnu.no Alenka Temeljotov Salaj Norges teknisk-naturvitenskapelige universitet (Norveška Univerza za znanost in tehnologijo), Trondheim, Norveška E-naslov: alenka.temeljotov-salaj@ntnu.no Viri in literatura Andrić, I., Koc, M., in Al-Ghamdi, S. G. (2019): A review of climate chan- ge implications for built environment: Impacts, mitigation measures and associated challenges in developed and developing countries. Journal of Cleaner Production, 211, str. 83–102. DOI: 10.1016/j.jclepro.2018.11.128 Andrić, I., Pina, A., Ferrão, P., Fournier, J., in Le Corre, O. (2017): The impact of climate change on building heat demand in different climate types. Energy and Buildings, 149, str. 225–234. DOI: 10.1016/j.enbuild.2017.05.047 Urbani izziv, letnik 31, št. 1, 2020 48 Antonopoulos, C., Trusty, A., in Shandas, V. (2019): The role of building characteristics, demographics, and urban heat islands in shaping re- sidential energy use. City and Environment Interactions, 3, str. 100021. DOI: 10.1016/j.cacint.2020.100021 ARSO (2018): Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961–2011, povzetek. Ministrstvo za okolje in prostor. Agencija Republike Slovenije za okolje. Dostopno na: meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/ text/.../PSSbrosura_spread_SLO.pdf (sneto 21. 2. 2020). Bertalanič, R., Dolinar, M., Draksler, A., Honzak, L., Kobold, M., Kozjek, K., idr. (2018): Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Sintezno poročilo – prvi del. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. Blecich, P., Franković, M., in Kristl, Ž. (2016): Energy retrofit of the Krsan Castle: from sustainable to responsible design: a case study. Energy and buildings, 122, str. 23–33. DOI: 10.1016/j.enbuild.2016.04.011 Boge, K., Salaj, A., Bjørberg, S., in Larssen, A. (2018): Failing to plan – planning to fail: How early phase planning can improve buildings’ lifetime value creation. Facilities, 36(1/2), str. 49–75. DOI: https://doi.org/10.1108/F-03-2017-0039 Bruno, R., Arcuri, N., in Carpino, C. (2017): Study of innovative solutions of the building envelope for passive houses in Mediterranean areas. Energy Procedia, 140, str. 80–92. DOI: 10.1016/j.egypro.2017.11.125 Bunten, D., in Kahn, M. E. (2017): Optimal real estate capital durability and localized climate change disaster risk. Journal of Housing Economi- cs, 36, str. 1–7. DOI: 10.1016/j.jhe.2017.01.004 Carter, J., Cavan, G., Connelly, A., Guy, S., Handley, J., Kazmierczak, A. (2015): Climate change and the city. Building capacity for urban adaptation. Progress in Planning, 95, str. 1–66. Champagne, C. L., in Aktas, C. B. (2016): Assessing the Resilience of LEED Certified Green Buildings, Procedia Engineering, 145, str. 380–387. DOI: 10.1016/j.proeng.2016.04.095 Clarke, L., Eom, J., Hodson Marten, E., Horowitz, R., Kyle, P., Link, R., idr. (2018): Effects of long-term climate change on global building energy expenditures. Energy Economics, 72, str. 667–677. COP 21 (2015): Paris Agreement. Adopted at the 21st session of the United Nations Conference of the Parties to the United Nations Frame- work Convention on Climate Change (UNFCCC), Pariz, december 2015. Dostopno na: https://unfccc.int/resource/docs/2015/cop21/eng/l09r01. pdf (sneto: 21. 2. 2020). Dafermos, Y., Nikolaidi, M., in Galanis, G. (2018): Climate change, financi- al stability and monetary policy. Ecological Economics, 152, str. 219–234. DOI: 10.1016/j.ecolecon.2018.05.011 de Wilde, P., in Coley, D. (2012): The implications of a changing climate for buildings. Building and Environment, 55, str. 1–7. DOI: 10.1016/j.buildenv.2012.03.014 Dino, I. G., in Akgül, C. M. (2019): Impact of climate change on the existing residential building stock in Turkey: An analysis on energy use, greenhouse gas emissions and occupant comfort. Renewable Ener- gy, 141, str. 828–846. DOI: 10.1016/j.renene.2019.03.150 Dodd, N., Cordella, M., Traverso, M., in Donatello, S. (2017): Level(s) – A common EU framework of core sustainability indicators for office and residential buildings – part 1 and 2. JRC technical reports. Brussels, Publi- cations Office of the European Union. Dostopno na: http://susproc.jrc. ec.europa.eu/Efficient_Buildings/docs/170816_Levels_EU_framework_ of_building_indicators_Parts.pdf (sneto 11. 5. 2020). Dolinar, M., Vidrih, B., Kajfež-Bogataj, L., in Medved, S. (2010): Predicted changes in energy demands for heating and cooling due to climate change. Physics and Chemistry of the Earth, Parts A/B/C, 35(1–2), str. 100– 106. DOI: 10.1016/j.pce.2010.03.003 Dolinar, M., Vertačnik, G., Bertalanič, R., Dvoršek, D., Nadbath, M., Gar- tner, D., idr. (2014): Podnebne spremembe v Sloveniji, Podnebne podlage za pripravo ocene tveganj in priložnosti, ki jih podnebne spremembe prinašajo za Slovenijo, 1. poročilo (različica 2). Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor RS. EEA (2019): Trends and projections in Europe 2019: Tracking progress towards Europe’s climate and energy targets. Luxembourg. Dostopno na: https://www.eea.europa.eu/publications/trends-and-projections-in-eu- rope-1 (sneto 21. 2. 2020). Esteves, L. S. (2014): Managed realignment. A viable long-term coastal management strategy? Springer Briefs in Environmental Science. New York, Springer. DOI: 10.1007/978-94-017-9029-1 Evropska komisija (2012): Delegirana uredba Komisije (EU) št. 244/2012 z dne 16. januarja 2012 o dopolnitvi Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti stavb z določitvijo primer- jalnega metodološkega okvira za izračunavanje stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti stavb in ele- mentov stavb. Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/ ALL/?uri=CELEX:32012R0244 (sneto 11. 5. 2020). Evropska komisija (2013a): Communication from the Commission to the European Parliament, the Council, the European economic and social com- mittee and the Committee of the regions: An EU Strategy on adaptation to climate change (COM(2013) 216 final). Dostopno na: https://eur-lex. europa.eu/legal-content/EN/TXT/HTML/?uri=CELEX:52013DC0216&qid= 1593164710810&from=SL (sneto: 21. 2. 2020). Evropska komisija (2013b): Communication from the Commission to the European Parliament, the Council, the European economic and social com- mittee and the Committee of the regions: Green infrastructure - Enhancing Europe’s natural capital (COM(2013) 249 final). Dostopno na: https://eur- -lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/HTML/?uri=CELEX:52013DC0249&q id=1593164909303&from=EN (sneto: 21. 2. 2020). Evropska komisija (2018a): Communication from the Commission to the European Parliament, the Council, the European economic and social committee and the Committee of the regions and the European investment bank: A Clean Planet for all A European strategic long-term vision for a prosperous, modern, competitive and climate neutral econo- my (COM(2019) 773 final). Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal- -content/EN/TXT/HTML/?uri=CELEX:52018DC0773&qid=1593165345481 &from=EN (sneto: 21. 2. 2020). Evropska komisija (2018b): The economic impact of climate change. Dostopno na: https://ec.europa.eu/jrc/sites/jrcsh/files/task_14_econo- mic_integration_final_v3.pdf (sneto 21. 2. 2020). Evropska komisija (2019a): Commission Recommendation of 18.6.2019 on the draft integrated National Energy and Climate Plan of Slovenia covering the period 2021-2030 (SWD(2019) 271 final). Dostopno na: https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/si_rec_en.pdf (sneto 21. 2. 2020). Evropska komisija (2019b): Communication from the Commission to the European Parliament, the Council, the European economic and so- cial committee and the Committee of the regions: The European Green Deal (COM(2019) 640 final). Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/ legal-content/EN/T/HTML/?uri=CELEX:52019DC0640&qid=15931651928 97&from=EN (sneto: 21. 2. 2020). Evropska komisija (2020): Fighting and adapting to climate change. Dostopno na: https://ec.europa.eu/programmes/horizon2020/en/h2020- -section/fighting-and-adapting-climate-change-1. (sneto 11. 5. 2020). EEA (2019): Trends and projections in Europe 2019: Tracking progress to- wards Europe’s climate and energy targets. European Environment Agen- cy Report 15. Dostopno na: https://www.eea.europa.eu/publications/ trends-and-projections-in-europe-1 (sneto 21. 2. 2020). Ž. KRISTL, C. SENIOR, A. TEMELJOTOV SALAJ Urbani izziv, letnik 31, št. 1, 2020 49Ključni izzivi prilagajanja podnebnim spremembam v gradbenem sektorju Evropski parlament in Svet (2010): Directive 2010/31/EU of the Euro- pean Parliament and of the Council of 19 May 2010 on the energy performance of buildings (recast). Dostopno na: https://eur-lex.euro- pa.eu/legal-content/EN/TXT/?qid=1593628243477&uri=CELEX:0201 0L0031-20181224 (sneto: 21. 2. 2020). Evropski parlament in Svet (2018): Directive (EU) 2018/844 of the European Parliament and of the Council of 30 May 2018 amending Di- rective 2010/31/EU on the energy performance of buildings and Directi- ve 2012/27/EU on energy efficiency. Dostopno na: https://eur-lex.europa. eu/legal-content/EN/TXT/?uri=celex%3A32018L0844 (sneto 21. 2. 2020). Evropski svet (2017): European Council meeting (22 and 23 June 2017) – Conclusions (EUCO 8/17). Dostopno na: https://www.consilium.europa. eu/media/23985/22-23-euco-final-conclusions.pdf (sneto 21. 2. 2020). Farah, S., Whaley, D., Saman, W., in Boland, J. W. (2019): Integrating climate change into meteorological weather data for building energy simulation. Energy and Buildings, 183, str. 749–760. DOI: 10.1016/j.enbuild.2018.11.045 Freire-González, J. (2018): Environmental taxation and the double divi- dend hypothesis in CGE modelling literature: A critical review. Journal of Policy Modelling, 40, str. 194–223. DOI: 10.1016/j.jpolmod.2017.11.002 Gohari, S., Baer, D., Nielsen, B. F., Gilcher, E., in Situmorang, W. Z. (2020): Prevailing approaches and practices of citizen participation in smart city projects: Lessons from Trondheim, Norway. Infrastructures, 5(4). DOI: 10.3390/infrastructures5040036 Grynning, S., Waernes, E., Kvande, T., in Time, B. (2017): Climate adapta- tion of buildings through MOM- and upgrading - State of the art and research needs. Energy Procedia, 132, str. 622–627. DOI: 10.1016/j.egypro.2017.09.693 IPCC (2012): Managing the risks of extreme events and disasters to advan- ce climate change adaptation. Special report of the Intergovernmental Panel on Climate Change. Cambridge, Cambridge University Press. IPCC (2014): Summary for policymakers. V: Edenhofer, O., idr. (ur.): Climate change 2014: Mitigation of climate change. Contribution of Wor- king Group III to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change. Cambridge, Cambridge University Press. IPCC (2018): Global warming of 1.5°C; Special report. Cambridge, Cam- bridge University Press. Kaplan, G. (2019): Evaluating the roles of green and built-up areas in reducing a surface urban heat island using remote sensing data. Urbani izziv, 30(2), str. 105–112. DOI: 10.5379/urbani-izziv-en-2019-30-02-004 Kershaw, T., Eames, M., in Coley, D. (2011) Assessing the risk of climate change for buildings: A comparison between multi-year and proba- bilistic reference year simulations, Building and Environment, 46(6), str. 1303-1308. DOI: 10.1016/j.buildenv.2010.12.018 Konvencija županov za podnebne spremembe in energijo (2019): To- gether towards sustainable, climate-resilient and vibrant cities. Dostopno na: http://www.energy-cities.eu/covenant-of-mayors-for-climate-and- energy?page=article (sneto 20. 5. 2019). Košir, M., Capeluto, I. G., Krainer, A., in Kristl, Ž. (2014): Solar potential in existing urban layouts: critical overview of the existing building stock in Slovenian context. Energy policy, 69(10), str. 443–456. DOI: 10.1016/j.enpol.2014.01.045 Košir, M., Gostiša, T., in Kristl, Ž. (2018): Influence of architectural buil- ding envelope characteristics on energy performance in Central Euro- pean climatic conditions. Journal of Building Engineering, 15, str. 278– 288. DOI: 10.1016/j.jobe.2017.11.023 Kristl, Ž. (2019): Trajnostni vidiki stanovanjske gradnje. Nova Gorica, Nova univerza, Evropska pravna fakulteta. Kristl, Ž., Temeljotov-Salaj, A., in Roumboutsos, A. (2019): Sustainability and universal design aspects in heritage building refurbishment. Facili- ties. DOI: 10.1108/f-07-2018-0081 Li, X., Zhou, Y., Yu, S., Jia, G., Li, H., in Li, W. (2019): Urban heat island impacts on building energy consumption: a review of approaches and findings. Energy, 174, str. 407–419. DOI: 10.1016/j.energy.2019.02.183. Lisø, K. R., Kvande, T., in Time, B. (2017): Climate adaptation frame- work for moisture-resilient buildings in Norway. Energy Procedia, 132, str. 628–633. DOI: 10.1016/j.egypro.2017.09.698 Mata, E., Wanemark, J., Nik, V. M., in Sasic Kalagasidis, A. (2019): Economic feasibility of building retrofitting mitigation potentials: Climate change uncertainties for Swedish cities. Applied Energy, 242, str. 1022v1035. DOI: 10.1016/j.apenergy.2019.03.042 Matko, M., Golobič, M., in Kontić, B. (2016): Vključevanje rezultatov ocene tveganja zaradi izrednih vremenskih dogodkov v prostorsko na- črtovanje elektroenergetske infrastrukture. Urbani izziv, 27(1), str. 9–26. DOI: 10.5379/urbani-izziv-2016-27-01-001 Moazami, A., Nik, V. M., Carlucci, S., in Geving, S. (2019a): Impacts of future weather data typology on building energy performance – Inve- stigating long-term patterns of climate change and extreme weather conditions. Applied Energy, 238, str. 696–720. DOI: 10.1016/j.apener- gy.2019.01.085 Moazami, A., Carlucci, S., Nik, V. M., in Geving, S. (2019b): Towards climate robust buildings: An innovative method for designing buildings with robust energy performance under climate change. Energy and Buildings, 202, str. 109378. DOI: 10.1016/j.enbuild.2019.109378 Ministrstvo za okolje in prostor (2018): Prilagajanje podnebnim spre- membam. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor. Dostopno na: http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/podnebne_spremembe/ prilagajanje_podnebnim_spremembam/ (sneto 21. 2. 2020). Nacionalni inštitut za javno zdravje (2016): Podnebne spremembe in zdravje v Sloveniji 2015. Ljubljana, Nacionalni inštitut za javno zdravje. Nordhaus, W. D. (2017): Revisiting the social cost of carbon. Proceedings of the National Academy of Sciences of USA, 114, str. 1518–1523. Nydahl, H., Andersson, S., Åstrand, A. P., in Olofsson, T. (2019): Future climate induced cost when assessing building refurbishment perfor- mance. Energy and Buildings, 203, str. 109428. DOI: 10.1016/j.enbuild.2019.109428 Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spre- membe v obdobju 2020–2023. Uradni list Republike Sloveni- je, št. 14/20. Ljubljana. Dostopno na: http://pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=ODLO1993 (sneto: 10. 3. 2020). Olonscheck, M., Holsten, A., in Kropp, J. P. (2011): Heating and coo- ling energy demand and related emissions of the German residential building stock under climate change. Energy Policy, 39, str. 4795–4806. DOI: 10.1016/j.enpol.2011.06.041 OZN (2015): Transforming our world: the 2030 – Agenda for Sustainable Development – Resolution. Adopted by the General Assembly. Do- stopno na: http://www.un.org/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/ RES/70/1&Lang=E (sneto 25. 4. 2018). Slovenski inštitut za standardizacijo (2020): Trajnostnost gradbenih objekov – Ocenjevanje trajnostnosti gradbenih inženirskih objektov – Ra- čunske metode (oSIST prEN 17472:2020). Ljubljana, Slovenski inštitut za standardizacijo. Pasimeni, M. R., Valente, D., Zurlini, G., in Petrosillo, I. (2019): The inter- play between urban mitigation and adaptation strategies to face clima- te change in two European countries. Environmental Science & Policy, 95, str. 20–27. DOI: 10.1016/j.envsci.2019.02.002 Urbani izziv, letnik 31, št. 1, 2020 50 Pérez-Andreu, V., Aparicio-Fernández, C. Martínez-Ibernón, A., in Vi- vancos, J. L. (2018): Impact of climate change on heating and cooling energy demand in a residential building in a Mediterranean climate. Energy, 165(A), str. 63–74. DOI: 10.1016/j.energy.2018.09.015 Pisello, A. L., Rosso, F., Castaldo, V., Piselli, C., Fabiani, C., Cotana, F. (2017): The role of building occupants’ education in their resilience to climate-change related events. Energy and Buildings, 154, str. 217–231. DOI: 10.1016/j.enbuild.2017.08.024 Punch, K. F. (2014): Introduction to social research. Thousand Oaks, CA, SAGE Publications. Rastandeh, A. (2015): Izzivi in potenciali uporabe alternativnih priho- dnosti pokrajin v obdobju podnebnih sprememb: pregled literature in raziskava. Urbani izziv, 26(2), str. 11–30. DOI: 10.5379/urbani-izziv-2015-26-02-001 Ravnikar, Ž., in Goličnik Marušić, B. (2019): Na naravi temelječe rešitve: predstavitev projekta. Connecting nature. Urbani izziv, 30(1), str. 72–74. Salaj, A., Roumboutsos, A., Verlič, P., in Grum, B. (2018): Land value capture strategies in PPP–what can FM learn from it? Facilities, 36(1/2), str. 24–36. DOI: 10.1108/f-03-2017-0033 Sarkodie, S. A., in Strezov, V. (2019): Economic, social and governance adaptation readiness for mitigation of climate change vulnerability: Evidence from 192 countries. Science of the Total Environment, 656, str. 150–164. DOI: 10.1016/j.scitotenv.2018.11.349 Stern, N. (2007): The economics of climate change: The Stern review. Cambridge, Cambridge University Press. Svet EU (2017): Joint statement by the Council and the representatives of the governments of the Member States meeting within the Council, the European Parliament and the Commission: The new European con- sensus on development: ‘Our world, our dignity, our future’. Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/HTML/?uri=CE- LEX:42017Y0630(01)&from=EN (sneto 21. 2. 2020). Svetovna meteorološka organizacija (2017): Statement on the state of the global climate in 2017. Ženeva, World meteorological organization. Temeljotov Salaj, A., Jančar, J., Štritof-Brus, M., in Trpin, G. (2011): The development of the real estate investment fund for the purpose of regional development. Lex Localis, Journal of Local Self-Government, 9(3), str. 265–281. DOI: 10.4335/9.3.265-281(2011) Torabi, E., Dedekorkut-Howes, A., in Howes, M. (2018): Adapting or maladapting. Building resilience to climate-related disasters in coastal cities. Cities, 72, del B, str. 295–309. DOI: 10.1016/j.cities.2017.09.008 Truong, C., Trück, S., in Mathew, S. (2018): Managing risks from climate impacted hazards – The value of investment flexibility under uncer- tainty. European Journal of Operational Research, 269(1), str. 132–145. DOI: 10.1016/j.ejor.2017.07.012 Tvinnereim, E., in Mehling, M. (2018): Carbon pricing and deep decar- bonisation. Energy Policy, 121, str. 185–189. DOI: 10.1016/j.enpol.2018.06.020 Tyler, S., Nugraha, E., Nguyen, H., Nguyen, N., Sari, A., Thinpanga, P., idr. (2016): Indicators of urban climate resilience. A contextual appro- ach. Environmental Science & Policy, 66, str. 420–426. UKCP (2009): UK climate projections user interface. UK climate projects. Dostopno na: http://ukclimateprojections.metoffice.gov.uk/ (sne- to 21. 2. 2020). UNEP (2018): Emissions gap report. United Nations Environment Programme. Dostopno na: http://wedocs.unep.org/bitstream/ handle/20.500.11822/26895/EGR2018_FullReport_EN.pdf (sne- to 21. 2. 2020). UNEP in UNFCCC (2001): Climate change: Information kit. Dostopno na: https://unfccc.int/resource/iuckit/cckit2001en.pdf (sneto 21. 2. 2020). Vlada RS (2019): Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Repu- blike Slovenije. Verzija 4.0. Dostopno na: https://www.energetika-portal. si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/dokumenti/nepn_osnutek_ avg_2019.pdf (sneto 21. 2. 2020). Vlada RS (2020): Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Repub- like Slovenije. Dostopno na: https://www.energetika-portal.si/fileadmin/ dokumenti/publikacije/nepn/dokumenti/nepn_5.0_final_feb-2020.pdf (sneto 11. 5. 2020). Wandl, A., in van der Hoeven, F. (2018) Hotterdam: Mapping the social, morphological, and land-use dimensions of the Rotterdam urban heat island, Urbani izziv, 29(1), str. 58–72. DOI: 10.5379/urbani-izziv-en-2018-29-01-001 Wang, H., in Chen, Q. (2014): Impact of climate change heating and cooling energy use in buildings in the United States. Energy and Buil- dings, 82, str. 428–436. DOI: 10.1016/j.enbuild.2014.07.034 Weng, K. (2017): Performance of UK dwellings in projected future climates. Energy Procedia, 105, str. 3727–3732. DOI: 10.1016/j.egypro.2017.03.864 Wohlin, C. (2014): Guidelines for snowballing in systematic literature studies and a replication in software engineering. V: EASE ‘14: Proceedin- gs of the 18th International Conference on Evaluation and Assessment in Software Engineering, članek št. 38, str. 1–10. DOI: 10.1145/2601248.2601268 Zgonik, S. (2019): Odprto pismo slovenskih znanstvenikov. Mladina. Dostopno na: https://www.mladina.si/194097/slovenski-znanstveniki-o- -podnebnih-spremembah-nasa-moralna-in-eticna-dolznost-je-pozvati-k- -ukr/ (sneto 21. 2. 2020). Ž. KRISTL, C. SENIOR, A. TEMELJOTOV SALAJ