cJ <i/i
o/i Z» Tj
ZAČETKI
Nekdanji trg Mozirje je bil dolgo časa poln lesenih zgradb. Tako je zapisano, da je nekajkrati popolnoma pogorel. Zelo hudo je bilo leta 1580, podobna nesreča pa je trg prizadela tudi leta 1660, pol trga pa je pogorelo leta 1774 in še bi lahko naštevali ognjene ujme. Podobno je bilo tiste čase v vseh naseljih, razen v mestih, kjer so že gradili stavbe in krili strehe z opeko.
Oblasti so opozarjale na potrebno požarno zaščito, vendar pa je v stari Avstriji prišlo do zakonskih predpisov o požarni varnosti šele leta 1825, ko je dvorna pisarna izdala ustrezno odredbo (Požarno gasilska odredba-18; marca 1825). V njej so zajeta poglavja o preprečevanju, hitrem odkrivanju, uspešnem gašenju požarov in navodila za ravnanje na pogašenih požariščih.
Organizacijam gasilstva je tedaj bila dana prosta pot. Zato ni naklučje, da je občinska uprava nemudoma ukrepala. Na račun posebnega prispevka tržanov (predpisal ga je po premoženjskem stanju gospodinjstev kar sam župan) so nabavili dve ročni brizgalni, ena je bila manjša, druga večja. Občinski odbor je imenoval požarnega komisarja ki je moral usposobiti skupino tržanov za gašenje. Slednji so se imenovali "požarniki". Kot navajajo zapisi, so se te skupine trških gasilcev v požarih kar dobro obnesle.
Obveščanje požarnikov so v prvih časih opravljali tako, da so bili plat zvona. Pozneje so poleg tega tudi trobili. Fran Hri-bernik piše v svojih zapisih o tem takole: Kadarkoli je jelo biti plat zvona, je vse zapustilo delo in hitelo na kraj nesreče s posodo za vodo in tudi s prtiči . . .". Šele v novejšem času uporabljajo za preplah sireno, s katero upravljajo gasilci.
Stara lesena uta, ki јз staja pod nekdanjim rotovžem in je služila kot hramba gasilskemu orodju od leta 1826 dalje.
Prostovoljna požarna bramba Mozirje ob razvitju prvega prapora 8. septembra 1906. Na sliki levo od zastave botra Alojzija Šuster, poleg nje sedi načelnik Martin Šuster.
Lahko bi sklepali, da je v Mozirju dobro delovala takšna obramba proti požarom, saj bi sicer že prej ustanovili gasilsko društvo. V letu 1887 so se vendarle odločili, da v okviru takratnega Savinjskega sokola prične delovati posebna skupina "društvenikov — požarnih brambovcev". Takšno organiziranost Sokola je potrdil občni zbor januarja 1888, ko so sklenili ime telovadnega društva Savinjski sokol spremeniti v Sokol, telovadno in požarno društvo Mozirje. V upravni odbor so volih najuglednejše tržane (Štajerski gospodar, 36/1888).
Že leta 1890 se gasilci strnejo v lastno društvo: Prostovoljno požarno brambo Mozirje. Ohranjeni so zapisniki od leta 1906 dalje, iz katerih povzemamo najnovejše dogodke.
Če bi hoteli vprašati, zakaj gasilci že od vsega začetka niso ustanovili lastnega društva, bi obveljal odgovor, da so želeli ohraniti gasilstvo narodnostno injiapredno, kajti tiste čase so bila številna gasilska društva na Štajerskem leglo nemčurstva. Članstvo Sokola pa se je dejansko ponavljalo v samih gasilskih vrstah.
POLOŽAJ GASILSTVA
V stari Avstriji je gasilstvo bilo pretežno v rokah meščanskega sloja prebivalstva. Tako so takrat tudi pri sprejemu v društvo upoštevali še posebne okoliščine, kot gmotni položaj in meščanova veljava v družbi. To je bilo opaziti tudi v podeželskih razmerah in ne le v mestih. Seveda pa je bila morda vrlina prebivalstva v tem,, da so videli v članstvu gasilske orga-
nizacije neke vrste čast. In res je tudi, da so bili med takratnimi gasilci najuglednejši prebivalci nekega kraja.
Druga plat pa je bila v politiki tistih dni. Vsako društvo, ki je želelo podporo oblasti, je moralo biti na Štajerskem raznaro-dovalnega pomena. To je veljalo tudi za gasilce, predvsem v večjih naseljih. Celo v času med obema vojnama ponekod niso uspeli očistiti svojih vrst nemčurskih članov.
Mozirje je bilo vseskozi napredno, tako tudi gasilstvo v njem. Do politizacije je včasih prihajalo, znani so tudi večji spori zaradi tega, vendar pa nikoli ni prevladala med gasilci politika. Mozirski gasilci so bili narodnostno zelo osveščeni. To pove primer, ko je načelstvo leta 1907 na predlog Antona Lekšeta razpravljalo o tem da se z jubilejnih kolajn odstrani napis v nemščini in ohrani le tistega v slovenščini. Sicer pa so imeli slovenski društveni žiq.
Na medalji je napis ' or i na blagoslovljenje zastave Požarne brambe v Mozirji dne 8. 9. 1906. To je bilo prvo gasilsko odličje izdano na takratnem Štajerskom v slovenskem jeziku. Na drugi strani medalje je bil nemški gasilski rek, ki so ga pozneje na medaljah izdolbili in tako odstranili.
Vse do novejšega časa sem se je gasilstvo ubadalo z gmotnimi težavami. Začetki so bili še najtežji, saj je bilo treba najprej zagotoviti denar za nabavo potrebnega orodja. Tu so imeli
Prostovc:; ia gasilska četa Mozirje 50-letnici gasilske dejavnosti. Slika je posneta leta 1937 pred gasilskim domom, ci ie st-" ob ce„ i Droti Nazarjam.
ßotra Marija Miklavc namešča nov trak na gasilski prapor ob 50-letnici društva leta 1937.
mozirski gasilci lažje delo, saj so že razpolagali z dvema brizgal-nama. Kroje so z leti nabavljali, če si ga gasilec ni mogel kupiti na svoje stroške. Tako so se prebijali gasilci tudi v času med obema vojnama. Danes je delež družbe pri pokrivanju izdatkov za gasilstvo zagotovljen, pa tudi prebivalstvo je bolje osveščeno in na sploh pomaga.
V času obstoja so imeli mozirski gasilci krizna obdooja, bodisi zaradi medsebojnih sporov ali tudi zaradi pomanjkanja volje ljudi za sodelovanje. Tudi zunanji vplivi so bili včasih razdiralni, celo na sodišču so iskali pravico, res, največkrat zaradi obrekovanja. Vendar pa so uspeM ohraniti jedro, ki ;<? bilo dobro in prizadevno.
ORGANIZIRANOST
Notranja organizacija gasilskih društev je bila v določenih obdobjih različna. Tako so sprva imeli riačelstva, ki so vodila društva, pozneje so to bili upravni odbori. Prvi načelnik je leta 1890 postal Anton Mlinar in ko je ta leta 1909 umrl, ga je nasledil za dobo osemnajstih let Martin Suster. Takrat so imeli orodničarja, brizgalničarja, vodjo plezalcev in trobentača. To je bila notranja sestava operativnega dela društva.
Prostovoljna požarna bramba je leta 1912 sklenila sprejeti kot svojo godbo na pihala šmihelsko, ki so jo ustanovili leta 1911. Vse godbenike so oblekli v gasilske kroje, žal pa veselje ni trajalo dlje kot eno leto in društvo je moralo spet shajati brez godbe.
Leta 1912 so ustanovili Gasilsko zvezo v Žalcu; tja so se vključili tudi mozirski gasilci.
Med prvo svetovno vojno je društvo delovalo, v omejeni sestavi, saj so bili številni gasilci pri vojakih, ženske enote pa takrat še niso poznali.
Takoj po prvi svetovni vojni so se preimenovali v Prostovoljno gasilsko društvo Mozirje, na čelu pa je bil upravni odbor, ki ga je vodil predsednik. Že leta 1919 so se vključili v Jugoslovansko gasilsko zvezo v Ljubljani.
Leta 1922 šteje društvo 41 "izvršujočih" članov. Vključi se tudi v Gornjesavinjsko gasilsko žuro s,sedežem v Gornjem gradu. Tega leta ustanovijo reševalno pokajo kot društveni odsek. Nabavijo rešilni vprežni voz. Leto kasneje šteje društvo 44 izvršujočih in 19 podpornih članov. Leta 1925 so našteli 46 aktivnih članov, za vodstvo pa so glasovali na občnem zboru "z vzklikom" (z dviganjem rok in z besedo "da"). Določili so tudi ceno prevoza z reševalnim vozom v Celje v višini 50 din. Pripravili so igro Vražji Rudi. Leta 1926 so ustanovni samopomoč za aktivne člane. Član te pomoči naj bi bil vsak gasilec, vendar pa so zaradi plačila imeli velike težave. Leta 1927 so sprejeli nova pravila Jugoslovanske gasilske zveze. Ta so prinesla nekatere nove izraze, kot denimo "četnik" (vodja desetine), ustanovili so prosvetni odsek in zahtevali od županstva zagotovilo za tri pare konj kot vprego za gasilska vozila. Pravila so prinesla obvezen pregled pri zdravniku za vse novo sprejete člane. Te je opravljal okrajni zdravnik dr. Jože Goričar. Uvedli so obvezno zaobljubo za novosprejete člane. Sedaj so tudi z zakonom določili dolžnost občine, kjer gasilci gasijo požar, da nastale stroške društvu plača.
Dolgoletna želja, da se bolje opremijo, se je gasilcem uresničila, ko so leta 1928 dobili prvo motorno brizgalno Rosenbauer. Stala je kar dosti — 61.685 din. Tako so spet zašli v gmotne težave in najeli posojilo pri Gornjesavinjski posojilnici v Mozirju v višini 46.000 din. Za odplačilo dolga jim je trika občina namenila 10.000 din prispevka. Leta 1929 šteje društvo
Takole je bil obnovljen gasilski dom (Vavpetova hiša) leta 1951, ko so qa 17. junija predali svojemu namenu. Zanimivo, da je ob domu bila pod zemljo nameščena cisterna za vodo.
Skupina gasilcev <. orodnim	ki so ga pripravili iz nekdanjega
reševalnega voza. Posneto leta 1952.
44 aktivnih članov. Na občnem zboru glasujejo za tovariško blagajno, v katero vplača vsak član mesečno po 2 din, ta denar pa porabijo za razne izlete. Leto kasneje so uvedli letno članarino v višini 10 din.
Leto 1932 je v znamenju velikih preobrazb v gasilstva pripravlja se novi zakon, ki prične veljati leto kasneje, ko imajo v društvu 37 aktivnih članov. Zaradi novega državnega zakona o gasilstvu skličejo izredni občni zbor. Po novem imajo dva tajnika, in sicer za UO in tajnika poverjeništva. >uitvo se poslej imenuje četa, torej Prostovoljna gasilska četa Mozirje. Poveljstvo prevzame poveljnik čet), lelo i,i naloga društva pa se razširijo na vse vrste reševanja, tudi za primer vojne. Društvo postane tako kulturno in obrambno. Uvedli so obvezno zaprisego članstva pred županom. V Ljubljani je bila ustanov: Ijena Gasilska zajednica dravske banovine. Uvedejo gasilski Dozdrav "Pomoz Bog". Takšen pozdrav so sicer uporabljali v armadi. Vse zakonske spremembe so odraz takratnega političnega trenutka, ko se je družba obnašala bolj vojaško. Tudi župan je v svojem nagovoru na občnem zboru gasilcem dejal, da so poslej bolj vojaško organizirani.
Članske izkaznice so uvedli leta 1935, hkrati pa nidi noVe gasilske kroje, enotne za vso državo. Leto kasneje ima dru tvo 38 aktivnih članov, vendar pa tarnajo, da je premalo zanimanja za gasilstvo med prebivalstvom. Tega leta ustanovijo "naraščaj", to je mladinsko vrsto. V njo naj bi vključevali mlade nri 14 do 18 let. V letu 1936 ima društvo 37 rednih članov. Poudarek dajejo ta čas_ izobraževanju iz prve pomoči in reševanju plonesrečencev. Četa ima znotraj sestava oddelke: plezalcev, brizgalcev, diletantski odsek, naraščaj in razsodišče, vodje posameznih operativnih enot se imenujejo "rojniki".
Junija pripravijo veliko slavje ob 50-letnici društva. Da je takrat žv prevladovala unitaristična misel v državi, je vide tudi iz tega, da so vsa strokovna navodila dobivali pisana v srbohrvašv ni, izdana pa so bila v Beogradu. Leta 1955 je preminil zaslužni gasilec Martin Suster1 gasilci so mu pripravili svečan pogreb.
Leto 1938 je v gasilske vrste vneslo več vojaškega duha. Na izrednem občnem zboru razpravljajo o izgradnji gasilskega doma v Vavpetovi hiši, starega pa bi prodali. Nekdanji rešilni voz predelajo v orodnega. Hkrati pričnejo preurejati gasilski dom in ga tudi prekrijejo za stroške v višini 37.953 din. Stari dom so odprodali Dobeljšku za 18.500 din. Na občnem zboru 1939 ugotavljajo 34 rednih članov. Geta je bila zadolžena, zato so zaprosili srez za dovoljenje zbiranja lesa.
V leto 1940, torej tik pred drugo vojno, so mozirski gasilci zakoračili s 17 "službujočimi", s 16 "rezervnimi" in s 6 častnimi člani. Upravo čete je tedaj vodil Avgust Kranjc, poveljnik je bil Franc Pečnik, njegov pomočnik Franc Babin, tajnik Alojz Novak in blagajnik Vinko Janko. Rojniki so bili Franc Zlovše, Leopold Jurič, Ivan Blažič in Ferdo Marolt. Verjeti je, da so v taki sestavi dočakali drugo svetovno vojno.
Okupator je seveda namenjal veliko pozornost delu gasilcev. Zato je vse člane nanovo oblekel v nemške kroje. Te so potem partizani v celoti zasegli. Leta 1943 so nameravali zgraditi nov gasilski dom na Marofu (sedaj Matjaž), za katerega je naredil načrte julija 1943 dipl. inž. Josip Savšek v Celju.
Prvi avtomobil so kupili leta 1948 v Trbovljah. Nato so ga v ključavničarski delavnici KLO Mozirje preuredili in pre-pleskali. Kot je ziiano, so ga kmalu odprodali.
Kasneje so gasilci naročili nove načrte za pričeti dom delalo pa ga je Okrajno gradbeno podjetje v Šmartnem ob
Ob otvoritvi obnovljenega gasilskega doma leta 1951 je bila v Mozirju velika gasilska parada, v kateri je sodelovala tudi desetina žensk pod vodstvom Terezije Kokošinr.
Slovesnost ob predaji prvega gasilskega (sodobnega) avtomobila leta 1960. Na sliki: z leve (v ozadju Avgust Kranjc, govori Franc Hriberäek, general" Ivan Jan in Hinko Čop).
Paki. Ni pa bilo sredstev, da bi dom zgradili, zato so ga gasilci kasneje v temeljih odprodali.
Leta 1950 so spet govorili o nadaljevanju gradnje pričetega doma na Marofu, ker obstoječega zaradi urbanističnih razlogov niso mogli povečati. Leta 1951 šteje društvo 23 aktivnih članov oziroma vsega 43 skupno z mladinci in s podpornimi člani. Dokončno sklenejo temelje za pričeti dom na Marofu odprodati. Stari dom pa prenovijo in ga 17. junija 1952 predajo svojemu namenu. Leta 1952 so imeli v društvu 36 aktivnih članov, posebno ponosni pa so bili na članice, ki jih je bilo 15. Okrajnega gasilskega festivala v Šoštanju so se udeležili z vrsto telovadcev s sekirami. Pripravljali so se tudi za festival v Ljubljani, ki je bil napovedan avgusta 1952. To leto je bilo uspešno tudi zato, ker so dobili gasilski avto preko Okrajne gasilske zveze. Leto kasneje šteje društvo 35 aktivnih, vseh pa 75 članov. Organizirajo 4 desetine po devet članov in sanitetno ekipo s 5 člani. Od Pogrebnega zavoda v Celju kupijo avto-furgon za 500.000 din. Prav to vozilo je bilo potem še nekaj let kamen spotike v društvu, vse do trenutka, ko so ga končno prodali. Leta 1955 sklenejo nabaviti nov društveni prapor, ki ga razvijejo 11. septembra 1955. Uspe jim tudi odprodaja avtofurgona. V letu 1956 imajo 24 operativnih članov. Dogovorijo se za odprodajo avtomobila S-P-A-, ki ni ustrezal potrebam gasilcev, nameravajo pa kupiti pravi gasilski avto. Po vaseh ustanovijo gasilske trojke za prvo pomoč. Pričnejo z nabiranjem denarja za avto.
V letu 1957 se gasilci še vedno otepajo z gmotnimi težavami, vendar pa kaže nabiralna dejavnost naklonjenost prebivalstva, da pomaga. Aktivnih članov je 39, seh pa 90. Opaziti je velik premik pri izobraževanju članstva. Staro gasilsko črpalko iz leta 1825 predajo Tehničnemu muzeju v Ljubljani. S pomočjo Okrajne gasilske zveze dobijo avtomobil Opel s pri-
klopnikom. V oktobru 1957 je prišlo do večjih pretresov v društvu in skupina sedmih najodgovornejših članov želi odstopiti. Na izrednem občnem zboru zadevo uredijo, vendar pa pride do spremembe v vodstvu.
Novejše obdobje je zahtevalo vse več prilagajanja zahtevnim oblikam delovanja. Za vse to pa so bili prostori v starem gasilskem domu pretesni. Naključje je hotelo, da so stisko kmalu rešili, kajti na mestu, kjer je stal dom, naj bi gradili novo bančno stavbo. Občina je gasilcem zelo pomagala pri gradnji novega gasilskega doma ob cesti proti Nazarjam. Leta 1975 so pričeli rušiti stari dom, med tem časom pa so orodje hranili v hiši Franca Pečnika. Leto dni kasneje so pričeli graditi na novi lokaciji. Da bi si prislužili nekaj denarja za gradnjo in nabavo avtomobila, so prevzeli rušenje nekdanje Pfeiferjeve hiše (danes zelenica pred pošto). Pa tudi sicer so pri gradnji veliko delali prostovoljno. V letu 1977 so se vselili v novi dom Tgjkr;a|; so sicer imeli*t venc!ar Pa so zbrali RMr*bnen«recls«/aoeA 'patooi-!eS»d^p4gaj,34tP,mobila тЈЈДО 2000. Razen stare čr^a^Enfl^rentiaiaef'so i}ti&li> še novo Zieg: ler. Leta 1980 so od GD Slovenska Bistrica kupili avtocisterno, malo za tem pa so nabavili še terensko vozilo. Za potrebe vaških trojk so nabavlili priročne motorne brizgalne TOMOS. Prvo je podaril Franjo Kaiser, ostali dve pa so potem predali na Lepo njivo oziroma Šmihel. Tako imajo tudi v obeh vaseh opremljeno moštvo za nudenje prve pomoči v primeru požara. Kmalu je postal tudi novi gasilski dom pretesen, zato so se odločili za gradnjo prizidka. Z deli so pričeli 1982 in zelo povečan dom dokončali ob visokem društvenem jubileju leta 1987.
DOGODKI
8. septembra 1906 so razvili prvi gasilski prapor v Mozirju. Ob tej priložnosti so imeli velike slovesnosti in narodnostne manifestacije. Leta 1915 so praznovali 25 let dveh brizgalen
Slovesnost ob 90-letnici društva. Listino o pobratenju z GD Dubrava prevzema predsednik Kari Natek. Pri zastavah desno poveljnik GD Mozirje Viktor Lukše.
Desetina mezir-'ih ilskih veteranov med "ajo I»'" 1986. Desetsr [ rane nie. Nu »liki z leve: Kari Natek, Anton PUi, Anton FirJt, Anton Grli«-», Mirko Tratnik in Leon Klemenak.
(nabavljenih 1825). Znana je narodnostna manifestacija ob dnevu Cirila in Metoda leta 1908, ko so prvič v svečanih krojih opravili mimohod na trgu. Leta 1913 so imeli velike slovesnosti in društveni jubilej. Takoj po vojni, ko je bila proglašena nova država (1918) pripravijo gasilci v Mozirju narodno slavje. Leta 1919 je bila ustanovljena jugoslovanska gasilska zveza v Ljubljani. Že leta 1921 se pojavijo v društvu politične razprtije, ki pa jih sami rešijo z utemeljitvijo, da v gasilskem društvu ne more biti politike. Leta 1922 ustanovijo reševalno postajo kot sestavni del društva. Pri tem se zelo navezujejo na izkušnje drugih društev.
Leta 1925 pripravijo veliko prireditev, na kateri odlikujejc številne najstarejše člane društva. Ob tej priložnosti so se zbrali vsi vidni predstavnniki javnega življenja v Mozirju. Morda drobna zanimivost: gasilci so negovali tudi kulturno življenje in so v te namene kupili oder, pozneje pa še klavir. 29. julija 1928 so slovesno predali namenu novo motorno brizgalno Rosenbauer in kronist je zapisal, da so na trgu bile svečano okinčane kar tri brizgalne iz česar se da sklepat, da so razstavili stari, ročni brizgalni in novo motorko. Zelo veličastno so praznovali 50-letnico leta 1937. Junija so pripravili po trgu baklado, zahtevno gasilsko vajo in druge slovesnosti.
Vojna je prekinila razna praznovanja. Takoj po njej pa so spet pričeli delati Franc Pečnik, Franc Babin, Avgust Kranjc, Leopold Jurič, Franc Remšs st. in drugi. Prvi predsednik je bil Franc Pečnik, poveljnik pa Franc Babin. Leta 1952 je bil okrajni gasilski festival v Šoštanju; tega so se mozirski gasilci udeležili, prav tako pa tudi festivala leta 1954. 20. junija 1958 so odkrili na gasilskem domu ploščo v spomin padlim pripadnikom NOG, ki so bili gasilci. Velike slovesnosti so bile ob 90-letnici društva ko so odprli nov gasilski dom (1977).
ZAKLJUČEK
V	dolgem obdobju obstoja gasilstva v Mozirju bi bilo domala nemogoče podrobneje orisati vse dogodke in omeniti vse zaslužne člane skozi čas. Lahko pa trdimo, da je Mozirje desetletja živelo s svojimi gasilci, da so prebivalci vedno prisKočili v pomoč društvu v prepričanju, da gre za dejavnost, ki je vsakomur lahko le v korist.
Če smo ugotavljali, da je nekoč gasilstvo bilo precej zaprta organizacija, da so bili časi, ko delavec ni bil sprejet v društvo, potem je na mestu, da poudarimo spremembo, ki je nastala po osvoboditvi, ko so se vrata gasilskih domov na široko odprla vsem socialnim sredinam prebivalstva.
Gasilsko društvo Mozirje je delovalo ves čas obstoja pri?a devno, čeprav so bili vzponi in padci, ni nikoli prenehalo z delom. Dokaz pripadnosti in notranje moči je dejstvo, da so vse nastale spore kaj kmalu sami razčistili. Vse to je odraz odločnosti vseh tistih številnih ljudi, ki so od samega začetka pa do danes posvečali gasilstvu del sebe in svojega časa.
V	novejšem času, ko prevzema gasilstvo r zelo odgovorne naloge, se je spet pokazala volja do sor.<. i. v i >a meri JeU,\ nimi organizacijami, društvi in prebivalstvom sice> bi ne sta tako ponosno, nanovo prenovljeni in povečani dom ki naj bo tudi vnaprej shajališče ljudi, ki jih kliče človečnost in dobra volja pomagati sočloveku v nesreči.
in ko je že beseda o gasilskem domu, bi bilo prav na kratko opisati, kje vse so gasilski domovi v Mozirju že bili. Najprej je bila gasilska uta pod nekdanjim rotovžem (dom TVD Partizan). Nato so zgradili dom na mestu, kjer stoji danes elektri-čarski blok ob cesti proti Nazarjam Na tem domu je bila lepa freska Florjana in napis: "Kdo trpi ne vprašajmo, kjer treba pomoči, pomagajmo!" Za tem so imeli dom v nekdanji Vavpe-tovi hiši (kjer stoji sedaj bančno noslopje) in od tam so se preselili v sedanji gasilski dom
VIRI
Listini iz Arhiva Kulturne skupnosti Mozirje 5/393 in 5/242, za-pisriki sej načelstva oziroma upravnega odbora GD Mozirje in osebna pričevanja: Mirko Tratnik, Kari Natek, Franc Hriberšek in Stanko Pod sedenšek, vsi iz Mozirja. Uporabljeni pa so bili še članki iz časopisov: Štajerski gospodar. Domovina in Nova doba.
Ob jubileju leta 1987 je društvo vodil upravni odbor. Stane Kranjc, predsednik, podpredsednik Valentin Stiglic, poveljnik Jože Zlatinšek, tajnik Ana Lekše, blagajnik Nada Skruba, člani: Viktor Lukše, Franc Černivšek, Pavel Pečnik, Leopold Zgojzdnik, Sandi Čopar, Mirko Breznik, Anton Piki in Rudi Zager.
Nadzorni odbor so sestavljali: Karel Natek, Leon Klemenak in Tomaž Golob.
iksander Videčnik, lektor Tone Gošnik. Izdalo je, zanj Stane Kranjc, 500 izvodov, tiskala (Velenje. Po mnenju Republiškega komiteja za .oproščena prometnega davka
V1
od Gl	i
UIDECNIK.R.: I
100 let.	s
614.84 (497. 4Moz'i r Je')" 1887/1987" (0829
01 1 1 100
COBISS c
0111100