Prakti^na sloTensko-nemška graniatika. CDalJe.) XV. Popolno sklanjanje elenov, imen in osebnih zaimkov. Obravnaje posaniezne sklone omenili smo, da Xemci sklanjajo svoje imena: a) po šibkem, 6) po krepkem, c) v ed. štev. po krepkem, v množ. štev. po šibkem naeinii. Kako pa se otrokom dopove, da razumejo spreminovanje besede, ali da razumojo , zakaj da se niora postavljati v razne sklone? milsimo da tako, če napeljujemo otroke, da sklanjajn besede v celih stavkib, da jih vprašamo, oni naj pa na vprašanja pravilno v celib stavkih odgovarjajo in besedo sklanjajo. Postavim: Kdo prisluži otrokom potrebni živež? kdo se ves dan trudi za svojo družino ? 1. Kdo neki drugi, kakor moj oče. 2. Čigava hiša ti je naj Ijubša? 3. Komu si dolžen pokoren biti ? 4. Koga moraš spoštovati in ljubiti ? i. t. d. Ravno tako pomanjkljivo bi bilo, ko bi učenik oscbne zaimena kar le izprašal, kako da so v 2. 3. 4. sklonu, in bi tega ne pokazal v celih stavkib. 1. Kdo pa sera jaz? ; Človek, po božji podobi vslvarjen. 2. Česa se Bog usmiljuje ? 3. Koniu je Bog prizanesljiv? 4. Koga Bog Ijubi? Ravno tako se more ravnati z osebnim zaimenora pri 2. in 3. osebi ed. in množ. štev. Takšno razloženje otroku bolj v glavi ostane, kakor sanie gole besede. Kakšno pa je sklanjanje inien v slov. jezikn, to vsak učitelj saj nekoliko ve; tega tudi lnkaj ne bomo razlagali, kajti omenjnjemo sklanjanje le v tem oziru, kako se da otrokom notranji pomen razjasnovati. XVI. Predlogi. Xauk ta pa je dosti težek za učence, veliko se mora učitelj truditi, preden otroci znajo predloge pravilno rabiti. Težavo dela tudi to, da predlogi v nemškem drugačnega sklona žele, kakor v slovenskem. Skusili bonio to reč nekoliko polajševati, ter začnemo naj poprpj spredlogi, kteri v neoiškem žele na vprašanje k j e 3., in na vprašanje kam 4. sklona. Za podlago nam bo tukaj raba predlogov v slovenskem. Toživnega in mestnega žele predlogi v, po, na, ob. Kam grejo ljudje v nedeljih? Kam gredo otroci ob dveh? Kaj vzamem v roko, kadar kaj kupujem? Kje stanujejo kmetje, kje meslnjani ? Kje vise zvonovi? Kje je živina po letu, po zimi? Ravno tako naj se vpraša z drugimi prilogi te verste. Toživnega in storivnega (ki pa stoji tukaj namesto skazavnega) žele predlogi: pod, med, nad, pred. Kam vzame gospodar popolnika? Kam se je usedel ? Kam devam blazino? Kje leži pes? Kje po letu radi počivamo? Kje je klet? Kje koplje rudokop? Ravno tako se ravna z drugimi predlogi te verste. Učitelj lahko tudi poočituje predloge, kazaje na tabli razmerje reči (Verhaltniss der Gegenstande zu einander). Naredim tukaj na tabli krog, in vanj postavim piko ~ 0 Kje je pika? Postavim piko vzgor, Q Kje pa je sedaj pika ? Postavim jo poleg kroga, O* Kje je sedaj ? Tako niore učitelj vse prostore otrokom pojasnovati. Iz tega bodo spoznali otroci, da predlogi povedo razmerje reči med sabo; predloge pa jih ioienujemo zato, ker stoje pred imeni. Bolj na drobno se vidi to poočitanje v nemškem časopisu ,,Oesterr. Schulbote" 1. 1861., str. 195. CD,ije prii,.)