\
^^ Prvi slovenski dnevnik v	^^ ^^^^Jk ^P^k. ^^	^^The Lrst Slovenic Daily in^^
Zjedmjenih državah.	I « T H fWl^l If | jf 1 ^^k	the United States.	j
Izhaja vsak dan izvzemši	RHj^^^^^P J^^affc^^^? Jk	^^^Issued every~ day except
nedeij in praznikov.	m >'	Sundayr. and Holidays.
(L^	List slovenskih delavcev #,c>Ameriki	^
NO. 37. — ŠTEV. 37.
Entered u iecond-Claes Hatter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew. York, N. Y., under the Act of Congress of March S, 1879.
NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 13, 1906. — V JOREK, 13. SVEČANA 1906.
VOL. XIV. — LETNIK XIV.
Lincolnov rojstni dan. ; Le deloma praznik.
PRI VELIKIH TVRDKAH IN V VLADINIH URADIH SE JE PRAZNOVALO, DRUGOD SE JE DELALO.
Restavranti in male prodaj alnice so imele obilo posla.
SLABO VREME.
Po vod. im včerajšnjega praznika, Lincol-nov rojstni <lan. smo se .aliko
prepričali, da nase ljudstvo tega praznika .še ne zna tako ceniti, kaUor zasluži. Velike tvrdke in >ličoa pod-jetja so ji čivala, dočim manjše pro-dajalnice imele več p. .sla nejro druge <liu-ve. X Wall S: reel i:i v dolenjem mestu je bilo v -t* mrtvo, toda v okraju prodajah? je hi o zelo žival»n->. Tovarniški Klavci -o praznovali," toda pn -d.i ;a! :ii:».a dekleta - > morala de-lati.
fam-ilm v roji sni da a je najnovejši ni«'.i nagimi prazniki in haš New V ik bi morala l ili una država, ktera ta dan najbolj j-raznuji*. To la prej ali slej luni t i ta prn/.nik splošen, kak r Washing ionov r.>jst:d dan.
no. te zvc.Vr » i <e | <\ - h visi i banketi i t r.' >e atleti.-ne iure. S .le, sodišča in dr -i : i iti ura li so bili naravno zaprti.
Vre i." i i .rodno, kri j-i pred vs. m	• •! ■ \ la.Va i i i meirlano.
dočim je i..lete p. kvaril sne-. ■
Proti naseljevanju. Povečanje davka.
SENATOR PERKINS PREDLAGA, DA SE NASELNIŠKI DAVEK POVEČA ZA OSOBO OD
$2 NA S 20 —o—«
Tudi inačo se mora naselniški zakon • \ izdatno poostriti.
NADZOROVANJE IZSELJENCEV V EVROPI.
Washington, 33» febr. Senator Perkins iz Californije je mnenja, da je sedaj že skrajni čas, da se naselniški zakon izdatno poostri in tako prepreči naseljevanje nedobrodošlih naseljencev.
\ to svrho je uložil zakonski predli'iT, kteri določa, da se davek, kterega mora vsak naseljenec plačati poviša od na $20. Nadalje določa njegov predlog1, da se onim, ki se ne smejo na selili pridodene še ljudi, "kteri so slabe narave in bolehni." Potem mora biti \>ak naseljenec še do gotove meje olikan. Ženam in otrokom tu živečih moyrmeev, se mora naseljen je dopustiti tudi ako ne znajo brati in citati.
Parobrodne družbe, ktere dovajajo -emka.j naseljencc, kterim je obljub-l;"::o, da bo<lo tukaj dobili delo, mo-I rajo t .bičati š-">'M) kazni za vsakega ta-i •: - j : s naseljenca p > sebej. Predlog1 na-lalje tudi določa da vlada nastavi v psaken.u mestu v Evropi od kjer od-i ! a ja jo izšel je r.ci v Ameriko, še po je hieua inšpektorja.
Nepoznane dežele. Mikkelsen jih odkrije:
Pametni nasveti predsednika Dolana,
PREDSEDNIK PITTSBURŠKE O-KRAJNE ORGANIZACIJE PREMOGARJEV SVETUJE TOVARIŠEM NAJ NE ŠTRAJKAJO.
.. In trdi, da pod Mittchelovim vodstvom premogarji še nikdar niso dosegli zmage.
t
POLOŽAJ PREMOGARJEV.
IZDELOVALCI OPEKE PRED ŠTRAJKOM. .
Štrajkali bedo proti zamorcem in za povišanje plače.
Kingston, X. V . 12. febr. Ivo prič no letos zojw't /. izdelovanjem opeke v tukajšnjih opekarnah ob Hudsonu, bodo najhrže delavci štrajkali. Zastopniki opekarske unije so l>ele delavce orga-nizovali in beli delavci sedaj zahtevajo. da se p lične s štrajkom v svrho odslovit ve zamorcev in povečanja plače. Vsako leto namreč prihajajo na delo v opekarnah zamorci iz južnih držav in delajo izdatno ceneje, nego njihovi beli tovariši. Ker jim tudi vročina ne Škoduje tako. kakor belim, jih imajo podjetniki mnogo raje nego bel«-. . c.|*'karnah dela zjutraj od 4 ur«* in se konča se le zvečer ob G.
Dofccdaj -o bili opeparski delavci vedno prisiljeni s rajkati, kadar so hoteli izboljšati svoj položaj, kajti podjetniki jim niso hoteli ničesar dati prostovoljno, dasiravno so njihovi dobički ogromni. .
-o--
Slovenske novice.
p	• i' .. jt v Pitt- Mii-r.i. I'a., dne
10.	\ečana naš rojak gi s<K»d Fran
p„	"i i/. Podtibra na N t ranj-
tske:	v -pieo lj.HT.iso Škrjanček i?
Ku;	-a na Priiuors:era. Bik
Drugi Monte Carlo.
San 1 >iego, t al., 12. febr. Semkaj ie dohitel zastopnik chicaških kapitalistov Hujron Bernani, kteri ima ustanoviti v Tija Juana, onstran mehikan-ske meje, drugi Monte Ckrlo. Razun i_rtalniee zgradili bodo tamkaj tudi ar. no za lx>je z biki in druga zabavišča. Z. tleli so danes pričeli.
Denarje v staro domovino
pošiljam*.
m $ 20.56 ............ 100 t*0**
z* $ 41.00 ............ 200 kr*n»
za % 204.40 ............ 1000 kron,
za $1021.75 ............ 5000 kron.
Poštarina je v&teta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplača je brez vinarja odbitka.
Kaie denarne poailjatve izplačuje e.kr. poitni hranilni nrad ▼ 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $26.00 v gotovini ▼ priporočenem »u regiatrovanem pismn, večje
gntffkt po Domestic Portal Money Order all pa New York Bank Draft.
T RANK 8AKSER, 10« Greenwich Street. New York. Bt Claii St., Cleveland, Ohio.
Rodbinska žaloigra.
Detroit. Mich.. 112. febr. John AVilt. jr. kteri se je že dvakrat ločil od svoje >opr«»ge. je prisege!, da bode svojo 4 letno hčerko Florence dobil od "svoje žene in sicer živo ali pa mrtvo. Radi tega je odšel dne 10. t. m. v stanovanje svoje žene, oziroma svojega tasta. Kakor hitro mu je slednji odprl vrata, je Witt nanj ustrelil in ga smrtno ranil. Xa to je šel v spalno s »bo in tam streljal na svojo taščo ktera je dobila kroglo v hrbet. Na to je otlšel k posteljici svoje mirno speče h-erke, ktero je ustrelil v pi-si tako, da je na mestu umrla. Končno je tudi sebe ustrelil v glavo. Njegova žena se je v času žaloigre mudila pri svojej sestri. Ako bi bila doma, bi brezdvom-no tudi ona morala umreti.
Razdejano mestece.
New Martinsville, W. Va., 13. febr. Mestece Littleton, ktero je minoli petek razdejal požar, najhrže ne bodo več zgradili. Mnogo pogorelcev je namreč izgubilo v veselje še nadalje tankaj bivati in se bodo v drugih krajih nastanili. Zgorelo je 00 hiš in 14 trgovskih poslopij.
Aličino poročno darilo od italjanskega
kralja.
l:nlj«nski kralj Viktor Emanuel poslal je Roosevelt o vej hčeri Aliei kot porot no darilo krasno mizo okrašeno /. itn- ar.skiin mozaikom, kteri predstavlja prizore iz italjanskegn in va-I <keira življenja. Miza je izdelana v i Klorenci.
. Bogate tatice.
Chicago, 111., 12. febr. Sodnik Ca-verlv ie včeraj obsodil gospo Ado Tho-masovo in njeno hčer iz Salema, Mass. radi tatvine v prodajalnicah, vsako v plačilo $20 kazni in povračilo sodnih stroškov. Obe sta zelo bogati, ker sta lastnici krasnega hotela Brunswick v Sal emu, Mass. V njunem stanovanju našla je policija $1900 gotovine ter za $1500 draguljev. V uekej prodajalnici na State St. sta ukradli denarnice v vrednosti $5:85. Kazen sta takoj plačali in odšli iz sodišča.
Nezgoda na železnici.
Roekville Centre, L. J., 13. febr. Proti iztoku vozeči ekspresni vlak je blizo tukajšnjega mesta povozil in u-smrtil gospo Almiro D. Dexterjevo, ko je hotela prekoračiti progo na Park Ave.
Pittsburg. Pa., 12. febr. Predsednik Patrick Dolan od tukajšnjega okraja organizacije premoga rje v. kterega so hoteli njegovi nasprotniki nedavno odsloviti ker je glasoval pri konvenciji v Indianapolisu proti štrajku. izdal je »lanes javno izjavo, z ktero svari premo«?!rje pred štrajkom. Med drugim piše v svoji izjavi:
"Bodimo v tem vprašanju pošteni. Naše plače so bile od leta 185)7 več nego za 100f ; povečane in naš delavni čas se je okrajšal o«l dnevnih 10 na 8 ur. Jeli toraj pravilno, da sedaj zaigramo vse te pridobitve? In potem naj Vas opozorim še na to: Premoga rji naše dežele poil vodstvom John M itehella še niso nikdar dobili kak večji štrajk. Prvi štrajk v okrajih trdega premoga je poravnal pokojni Mark Hanna in predsednik Roosevelt je to storil pri drugem štrajku. V o-krajih mehkega premoga smo pa vse "trajke izgubili. Mitehellijev prvi ve-l'ki štrajk se je vršil na jugo zapadu. Trajal je IS mesecev in se končal z popolnim porazom. Xa stotine dobrih ljudi je zahteval kot svoje žrtve. Drugi se je vršil v Marylandu in tudi tam so bili naši zelo poraženi kar velja tudi o štrajku v Kentuckyju.
"V Ooloradu, kjer je organizacija izdala $500.000 za štrajk, sedaj ni več naše unije v. West Virginiji smo bili poraženi in v okraju Cabin smo izdali za štrajk $300.000 ter ga pošteno izgubili. To velja tudi za okraj Mayersdale kjer smo zaman potrošili $400.000."
Dne .14. t. m. vrši se v New Torku skupna konferenca zastopnikov pre-rnogarjev in lastnikov rovov. Konferenca bode zelo zanimiva, ker sta baje obe stranki sklenili, da ne bodeta odnehali od svojega stališča.
Dubois, Pa., 13. febr. V Punxsu-tawneyu in Reynoldsville vršila so se zborovanja rpemogarjev. Štrajku joči premogarji so sklenili z delom zopet pričeli. Premogarji so štrajkali, ker se družba ni ravnala po določbah v Al-tooni sklenjene plačilne lestvice.
KAPITAN MIKKELSEN JIH BODE Z POSEBNO EKSPEDICIJO SKUŠAL NAJTI.
Vprašanje bode rešil z večletnim potovanjem po večnem ledu.
NA SEVERNI TEČAJ.
io si nanjen
ženo, otroke
ali pa
sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti, piii za. pojasnila in voine cene na: PRANK SAKSl r7i«9 Oreeawich St, New York, N. Y ker tu bodeš na postrden. Fr. Sa! nikvs«h irrautnih
jposteneje in najooije kser je priznani rastop-paro orodnih druiV
Tovarna zgorela.
Tovarna smotk tvrdke John in Harry Swisher v Newarku, O., je zgorela. Skoda znaša $55.000, zavarovalnina t«a le $35000.
Šest oseb zgorelo.
Del trgovskega mesta v Portland u. Dreg.t je zgorel. Sest osob je bilo pri tem usmrtenili in 10 te?.ko ranjenih. Par se jih pogreša.
KURIJOZNA EKSPEDICIJA.
Več nego 200 zdravnikov žele proučiti morsko bolezen in so si v to svrho odbrali v to potrebni materija!. Oni nameravajo napraviti daljše potovanje po morju, pri kterem pričakujejo, da bodo vsi dobili morsko bolezen, na kar bodo preskusili vsa zdravila ktera so sami priredili proti tej bolezni. O izidu te ekspedicije bodo potem poročali zdravniškim autorite-tam v nadaljno preiskavo. Spominjamo se, da so tekom zadnjih let razni ljudje objavili pisma v različnih časnikih da se je na njihovem pomorskem potovanju Trinerjevo ameriško grenko vino izkazalo kot najboljše sredstvo proti morskej bolezni. To je samoumevno, ker to vino vedno poveča želodčevo moč, kakor tudi ono živcev. Ono izposluje, da vsi prebavalni organi delujejo, in poznanih nam je več slučajev, da je to sredstvo želodec prisililo prebaviti jedila, kterih preje ni mogel sprejemati. Vsem je znano
da je eista in bogata kri odvisna od prebave hrane. Radi tega moramo tudi vedeti, da je Trinerjevo ameriško grenko vino jedino sredstvo na ktero se je mogoče zanesti v vseh slučajih. V lekarnah JOS. TRINER, 799 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Washington, 12. febr. Kapitan Ej-mar Mikkelsen, kteri bode vodil anglo ameriško polarno ekspedieijo, obiskal je včeraj predsednika Roosevelta, da inu naznani namen ekspedicije. Mikkelsen ne bode skušal odkriti severne ga tečaja, pač pa bode skušal rešiti vprašanje,, je li med Parryjevim otočjem in Vrangeljevo deželo, še kako veliko otočje ali celo kak kontinent. I'leil mnogimi leti se je namreč v zemlji pisnih krogih jelo trditi, da mora biti kaka dežela severno in za-padno od Beaufortskega morja. Ako ekspedicija najde, novo deželo, razobesila bode tamkaj ameriško zastavo. V ostalem bode pa ekspedicija služila v znanstvene svrlie, kakor v po-množitev zemljepisja. metereologije, hidrografije in etuografije.
Mikkelsena bo;le spremljal Ernest Leffingwell ktei i prevzame vodstvo znanstvenih raziskovanja. Ekspediciji se tudi pridruži enolog Ejnar Ditlev-sen iz Kodanja. Oba sta že bila na skrajnem dosedaj poznanem severu.
Koncem maja nastopita Leffing-weii in Ditlevsen svoje potovanje iz Ed-monstona, brit. Amerika proti 2200 milj oddaljenem ustju reke Macken zie, kjer je sedaj zamrznjenih 11 par •likov loveev na kite. Prvih 1200 milj nameravajo prepotovati v malej ladiji ktera je že pripravljena v zalivu At-habaska. Od Fort Smitha ali Velikega Medvedjega jezera, peljali se bodo z parnikom Hudson Bay Co. nadalje. Pri tem upajo, da bodo odkrili mnogo novega in fotografovali dosedaj nepoznane pokrajine.
Med tem bode kapitan Mikkelsen iz San Frančiška proti Beringovej ožini, Vse za ekspedieijo potrebne predmete so potniki dobili na Danskem in Norveškem.
.Ko ostavi Mikkelsen Beringovo ožino se bode mudil nekaj časa na sibirskem obrežju, kjer ukrca dva sibirska konja, na kar se vrne v severno Alasko, na kar potuje proti iztoku ob Alaski-nein obrežju proti skrajne j severne j meji angleške Amerike tako, da pride v augustu do ustja reke Mackenzie, kjer se snide z Leffingwellom in Dit-levsenom, nakar potujejo skupaj v nek zaliv na Banlcsovem otoku, kjer ustanove svoj glavni stan. Z največjo pozornostjo bode treba tam ravnati z psi, kajti od teh je ves vspeli odvisen. Vsake sani bode vozilo po 20 psov in na vsakih saneh bode po 1000 funtov hrane. Pse bode kapitan podučeval 18 mesecev v vožnji. .
Med tem bodo tudi preiskali Ban-kov otok. v kterem že od leta 1S51 nadalje ni bilo več slišati. Od tu bodo potovali tudi na otok Wollaston. kjer bodo 8 mesecev prebili pri tamošnjih Eskimovcih.
Počet kom pomladi ostavi jo Člani ekspedicije svojo ladijo in odpotujejo nasaneh proti 150 stopinji zapadno dolžino in 75 st. severne širine, od kjer bodo skušali priti na Vrangljev otok. To potovanje bode trajalo 140 dni in pri tem se mora rešiti vprašanje o novci deželi.
Proč z tujci! Nevarnost na Kitajskem.
DNE 25. FEBRUARJA SE NA KITAJSKEM BAJE PRIČNE SPTOŠNO KLANJE TUJCEV.
Washingtonskej vladi je položaj znan. in se pripravlja na vse eventuelnosti.
UKAZI REFORMATORJEV.
Ustrelila svojega zaročenca.
Kansas City, Mo., 13. febr. dova B. Wilsonova je danes ustrelila premožnega farmerja, vdovca Lee Pruntyja, kteri je stanoval v Benedictu. Wilsonova, ktera ima tukaj boardinghouse je bila z Pruntyjem zaročena. Vdovec je prišel zjutraj v njeno hišo. Ker hiša ni bila zaklenjena je odšel takoj v spalno sobo svoje neveste. Slednja se je probudila in ker je mislila, da je Prunty kak tat, je pričela streljati. Sedaj so jo zaprli.
Bele miži v službi mornarice.
V vsakem podmorskem čolnu vojne mornarice imajo po tri bele miši. Fini vonj teh živalic odkrije najmanjše uhajanje gazolina. Ako namreč miši zaduhajo plin, začno takoj eviliti ter talko opozorijo posadko, da nekaj ni v redu.
Cincinnati, O., 12. febr. V tukajšnjem mestu se mudi Wong Fong, bivši tajnik šestih velikih kitajskih trgovinskih organizacij v San Franeisen On povsem odločno izjavlja, da bode sedanja neprestana agitacija proti tujcem provzroeila največje klanje belih, kar jih je bilo dosedaj na Kitajskem. Danes je Wong izdal svarila svojim ameriškim prijateljem. Tako j»* poslal v Seattle, San Francisco in Los Angeles, naslednje brzojavke: "Klanje se kmalu prične. Brzojavite prijateljem na Kitajsko, naj takoj odpotujejo in naj deželo ostavijo do 24. februarja."
Wong je namreč dobil iz Kitajske poročilo, da je kitajska organizacija reformatorjev izdala ukaz naj se u-s m rt i jo vsi inozemei. Z klanjem bodo pričeli dne 25. februarja.
Washington. 12. febr. V vladinih krogih več ne prikrivajo resnosti položaja na Kitajskem, toda nove ustaje >e rti tako hitro pričakovati. Pojedini vladini uradniki so prepričani, da pride do splošne ustaje proti inozemcem dočim zopet drugi mislijo, da se prične te vrste ustaja še le po preteku G mesecev. Poročila, ktera dobiva vlada po pošti od svojih konzulov iz Kitajske, so si deloma nekoliko različna v popisu preteče nevarnosti. Toda, naj bode temu že kakorkoli, vojni oddelek se hitro in marljivo pripravlja na vse eventuelnosti.
Sedaj bodo poslali dva nadaljna pešpolka in dve bateriji topništva na Filipine. Bode li tamošnje vojaštvo zadostovalo, je odvisno od bodočih dogodkov. .
Hongkong, 12. febr. Iz Kantona se poroča, da se je tam sovraštvo do tujcev še povečalo radi pasivnega zadržanja podkralja povodom zadnjih napadov na misijonarjev.
Italija gradi brzo brodovje.
Mornariški krogi izjavljajo, da hoče Italija ustanoviti takozvano brzo brodovje. Nove italjanske vojne ladije grade tako, da so po obliki vojne ladje, po hitrosti pa ne zaostajajo za križarieami.
Že leta 1890 so gradHi na Italjan-skem vojne ladje s hitrostjo 90 morskih milj. a nove ladje, ki jih še grade, "Vittorio Emanuele," "Regina Elene", "Xapoli", in "Roma" so še bolj zanimive in bodo prevozile 22 milj. a letos nameravajo naročiti ladje *"S. Giorgo", "S. Marce", "Ama-ffi" in "Piso" z naglico 220 morskih milj.
Vseh teh osem ladij in še križance "Piemonte", "Agordal" in "Virgi-na" omogočijo Italiji brzo vojno brodovje.
.V vojski z našo državo ali Francosko bi brzo brodovje provzročilo velike u-spehe Italijanom. Niti avstrijske niti francoske večje vojne ladje ne vozijo s tako hitrostjo. Zato bodo pa lahko Italjani sami izbrali daljavo v boju s sovražnim brodovjem. Avstrijsko brodovje ima tudi slabše topove kakor italjansko. Moderni italjauski topovi tudi zadevajo na večjo daljavo, kakor avstrijski.
Zato pa ni izključeno, da bi se ponovilo v boju med italijanskim in avstrijskim brodovjem. kar se je zgodilo pri Cušimi, kjer so uničili Japonci rusko brodovje, ko so streljali iz daljave.
NAZNANILO. Dva zaboja našega stenskega koledarja sta nekje zaostala in smo dobili od železnice obvestilo, da jih dobimo v torek. Far sto naročnikov ga zato ni dobilo Se, a ta teden ga dobe gotovo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Bazne novosti
iz inozemstva,
GOTOVE
denarje najceneje ku
pil pri F. SAKSERJl'
109 Gnmtt Si
Kriza v Algeciras. Neuspešna konferenca.
FRANCIJA ZAHTEVA, DA SE JEJ
NA VSAK NAČIN IZROČI KONTROLA POLICIJE V MAROKANSKIH LUKAH.
Cesar Viljem je zopet za jedno blama-žo bogatejši.
FRANCIJA ZMAGALA. -o------
Paris, 13. febr. V daljšeni clank., se bavi "Matin" s policijsko kontrolo v Maroku in se doti&a pri tem tudi nadzorovanja obrežnih mest. vsltvl kterega se bode konferenca v A/geetra s zaključila brezuspešno. Imc inva ni list trdi, tla Francija ne zahteva kontrole nad vso marokansko polici jo, pač pa hoče imeti mandat y.:\ ona mesta, v iiterih imajo Kvropejci in Američani svoje posesti. Ta mesta so: Tanger, Fez, Mogador, Časa Bia.ica. Rabat in Laraiehe. Z:i policijo Ih.iK rabila Francija 30 francoskih in (5<i lomečih častnikov ter moliamedan-ko možtvo. To zahteva Francija, k : ima v Maroku velike koristi in ker je to zahtevo tudi Nemčija pripoznaia.
Lnndon, l'i. febr. Dasiravno skuša angležka vlada izposlovati meti Nemčijo in Francijo sporazum, je vendar le že izg ubila vso tozadevno nado. Y uradnih krogih.so mnenja, <la - ■ !> 1< konferener. v A jgeeiras Ikoučala še tekom tega tedna in da ostane maro-kansko vprašanje tako, kakorŠno j» bilo pred (konferenco. Da se b It konferenca izjalovila, je zakrivila Nemčija in cesar Viljem sedaj, k • je u videl, da je ves svet na strani Francije. celo sam želi, da ostane konferenca brezuspešna. Anglija vztraja tia svojem starem stališču in podpira Francijo. Slednja bode sedaj čuvala marokansko mejo in zatirala nemire v Maroku. Nemčija bode potem prisiljena te francoske pravice pripo-znati. ali pa poskiti Franciji iilti-matuin.
Požar v tovarni za glasovirje.
Tri gorenja nadstropja tovarne gla-sovirjev na 52 ulici in 10 Ave. v New Yorku so včeraj zgorela. Škoda znaša $ 150.000.
$75.000 škode.
V Texarkani, Tex., je požar razdejal, več hiš in napravil za $75.000 škode.
KRETANJE PARNIKOV.
Dospeli bo:
Armenia 12. febr. iz Hamburga s 100S potniki.
Krootiland 12. febr. iz Antwerpena s 1452 potniki.
Dospeti imajo:
Amsteldvk iz Rotterdama. Philadelphia iz Southamptona. Hamburg 1/ Genove. Statendam iz Rotterdama. Kaiser Wil'helm II. iz Bremena. Barbarossa iz Bremena. Ethiopia iz Glasgowa. Bovic iz Liverpoola. Koenig Albert iz Genove. Graf Wa'xlersee iz Hamburga. Ville de Rouen iz Havre. Umbria iz Liverpoola. St. Paul iz Southamptona. La Bretagne iz Havre. Zeeland iz Antwerpena.
Amerika iz Hamburga. Victorian iz Liverpoola. Rvndam i- Rotterdama. Furnessia iz Glasgowa.
Odpluli so:
Armenian 13. febr. v Liverpool.
Odplnll bodo:
Baltic 14. febr. v Liverpool. Wildenfels 14. febr. v Rotterdam. Bluecher 15. febr. v Hamburg. La Savoio 15. febr. v Havre. Cassel 15. febr. v Bremei.. Philadelphia 17. febr. v Southamptor Lucania 17. febr. v Liverpool. Kroooland 17. febr. v Antwerpen. Koenig AUbert 17. febr. v Genovo. Ethiopia 17. febr. v Glasgow. Hamburg 17. febr. v Genovo. Celtic 17. febr. v Genovo.
MAD JAR I SO PRIPRAVLJENI NA
ODLOČEN BOJ PROTI KRALJU FRAN JOSIPU.
Sumarično postopanje proti ruskim revolucionarjem. — Preganjanje čifutov.
NESREČA NA MORJU. -o—«
Budimpešta, 13. fel;r. Grof Julij Andrašv, kteri je v t. vcj-i času na t>unaju brezuspešno » '»ravnaval s cesarjem Fran .l. -i inu. i/.d. l j; il:'.:irs javno izjavo, kteia .je /...v z:i:;<-:lna
za sedan ji p. 1 . ., 11 - v .. t izjavlja, d.v madj; .;.:,**. '
sedaj. k.. >0 11; . t- .
ne. ne ostane dm; . ...
ternati\a: { .1 < 1 - . 1; .a Ijari se bodo \. .. .. ; i.
Odesa, 13. tvyr.	a . ::ibi -
nattti". general Ka:i'.''ai ». i/ :a . e aro klamacijo, vsled -a •; e >< 1- v s« k d . kteri umori kakega i;;a-.I:iik-». k !• «r skuša izvršiti um. r, "ii pri vseri-m -najde orožje, tak j r.-:ur 1 1. i:i sic. .* brez sodne obravnave. Pn.klamacija it* veljavna /.a ll.-rz nsk-> 11: <>.'a - <■> _i!' .-iti i 1 > ,vš;cv-i I»e.-ara!iijo, Jokate-riti -lav i;i Krim.
Pei regrad, K5. t'-l-;-. VKalaraši, !»esarabijri, s,. p,.!i:.li par Židov.
Be'grad. 13. iV'r. \" S ta rej Srbiji, nedaleč od vasi Niknjan Dragomauci in Celopeik prišlo je med turškim vojaštvom in dvema -rb-kimi četama do resnega boja. Turki, kteri so pričeli z napa.k 111. imajo 40 mrtvili, Srbi pa IS mrtvih in ranjenih.
Dunaj, 13. febr. Avstrijska v ada je pt slala v Abesinijo cesarju Mene-liku jiopolno baterijo pogorskega topništva v dar. Baterijo s., dovedli s križamo Panther v Džibntil. francL'-ska Somali, od kjer bodo pt»slali t )• pove v Adis Abebo. To je storila Avstrija .adi tega .ker je Italija |*>-<larila Crnej gori jedno pogorsko baterijo.
Petrograd, 13. febr. Diploinatično razmerje med Rusijo in Japonsko so zopet obnovili. JajxmsJco poslaništvo je dobilo zopet dovoljenje odpreti v Petrogradu svoje poslopje.
Invergordon, Škotska, 13. febr. — Norveški ribiški parnik Veronica se je na višini Lossiemouth potopil. 10 mornarjev je vtonilo.
London, 12. febr. Naddekan v Londonu, "William Sinclair, je včeraj v Eastborne prepovedoval, da so duhovni — pravi siromaki, radi česar se jt treba v testamentih na nje ozirati. Sinclair trdi, da duhovni zaslužijo le l>o ISO funtov sterlingov na leto, tako da imajo jedva dovolj za jesti. — Da imajo angležki delavci z ve.ikimi rodbinami jedva po 50 funtov šterlingm* letne plače, tega " velečastiti gospod" ni jjovedal.
-o-
Pridobivanje ledu.
Catskill, X. V.. 12. febr. Danes so tukaj pričeli z pridobivanjem ledu, kajti voda. na takozvanih ledenih planjavah ktero so v soboto izpustili iz reke, je lepo zamrzla. Vso minolo noč so led orali 11a Catskill Creeku. Led je debel !) palcev.
Nesreča na morju.
Newport, R. J.. 12. febr. Carinski parnik Deseter naznanja, da se je angleška trojamborna jatlranka Luey Pavne včeraj dopoludne pri Cutlev Hunku potopila, ne da bi bili na njej razobešeni signali za pomoč. Jadranka se je nakrat nairnila in se potopila predno jej je zamogel carinski parnik priti na pomoč. Mornarji so se rešili.
Mectece zgorelo.
V Littletonu, W. Va., je zgorela večina hiš, da je večji del mesteca razdejan. Škoda znaša kakih £300.000.
AMERIKANSKO-SLOVENSKI
koledar
za. leto 1906
Je izl3I. Obsega sedem tiskanih pol
81 slik. Zelo zanimiv. Velja 30 centov s poštnino vred. Dobi Be pri:
1 Frank Sakser
i	109 Greenwich Street, New York
t	1752 St. Clair St., CleveUi»d, O.


"6LAS NARODA"
. TSt slovenskih delavcev v AmerikL
. »wini it:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJAVEC
M-i«.: i k:	Publishcn
FRANK SAKSF.R, Greenwich Street, New York City-
i a leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol J-u.............. 1.50
ta Evropo, ra vse i^to ....... 4.50
44 •• pol leta.......2.50
" " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
"GI-AS NAHODA .*haja vsaki dan iz-vzctnši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
(*' v'oicc of the People")
*Bwed eve.-> day, except Sundays and
Holidayc.
Subscription year.y 10G. Advertisement on agreement.
Za oglase ao deset vrstic se plača 3t centov.
Dopjjji brez podpisa in ojobriosti se ie natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Mon-.y Oraer.
Pri spremembi kraja naročnikov irosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopise.:n in pošiljatvam najdite )HZ iT'*.
"Gre i Naroda" ■09 Greenwic • Stieet, New York City.
T«letv "i798 Cor t. h na.
Konferenca v Algeci= ras.
na-- Kakor barometer v spreminja-jot-tin se i>»ril.-kem vremenu nepres--la:i i pada i.i /..:|»ct vzdijruje, isto-ta.;.i »e -.»retuinja liada o iioncnein izidu mar »ka:iske konference. Brzo-jav ]i >r.n- i v-nki dau dru^rače o jwdo-žaju, ti i.i kak je j»».»ložaj v resnici, li'ju raziKi delegatov v Algeciras in njihovih vlad gotovo nihče ne ve. — Medtem, ■ > :se je minuli četrtek poročalo. da j" kriza že končana in da pride pr.i \ gotovo ilo kompromisa
med Franc jo in Nemčijo, se sedaj zopet ]»ro p »kuje, da se bodo vse ob ravna v«.* v zeeiras izjalovile. Vseli a k«»	<diravnavali prišli sedaj «1«> točke, Utera mora voditi do razlitja, vendar pa še vedno ne smemo -k raj no pesimistično misliti o končnem izidu za Evroi»o tako važne konference.
Francija je izjavila, da odstopi od zahtevane jjoiicij-ke kontrole v Maroku, ako se jej prepusti kontrolo nad projektovano državno banko v Maroku, s ktero dobi v finančnem pogledu popolno vlado v Maroku. Na podlagi tc izjave zamoremo pričakovat i. da b ile Francija se v marsikaj privolila, er se je v novejšem času pričela tudi Nemčija udajati francoskim željam, kar zopet dokazuje, da si želi poravnave.
Naj t »raj položaj sedaj izgleda še tako nevarno, zamoremo še vedno pričakovati. da bode prišlo preje do sporazuma, nego do neuspešnega končanja. kteremu bi najbrže sledilo tudi končanje diplumatienega občevanja med Francijo in Nemčijo.
Kusija, Zjedinjene države in Italija t-4.ušajo z vsemi mogočimi sredstvi jMtsredovati med Francijo ter Nemčijo in uprav čuditi bi se morali, ako bi .se v>a la posredovanja izkazala Im-zuspešnim. V ostalem j>a želita Francija kakor tudi Nemčija, da pride do -j>orazuma.
Ako se t o raj konferenca 'konča uspešno, }»-menjalo bode to francosko zmago. In tudi ako ostaue v Maroku vse pri starem, bode zmaga še vedno na francoskej strani, ker se v tem slučaju v Maroikn ne spremeni ničesar, d asi ravno je to želel cesar Vi I jeni in baš radi tega ]>otovai v Maroko.
iz Balkana.
Belgrad, Srbija, 2o. prosinca.
Službeno avstro-ogrsfco časopisje besu i. (Jrof Gomehowski je dal znamenje in v-i listi, ki mu stojijo na ra*|wlago — in teh je zelo mnogo — fjsujejo Srbijo na najsurovejši način in ji pretijo. da bode obžalovala svojo predrznost, da se upa il slavni" monarhiji opouirati. Na Dunaju so trdno prepričani, da Srbija mora sprejeti vsak pogoj, ki ji ga Avstro-Ogrška stavi in aiko hoče Srbija varovati svoje dostojanstvo kot suverena država, jHitem je to po pojmih sklsanih možganov oholih dunajskih aristokra-lov — nezaslišana predrznost.
Na dnc.ajskem Baliplatzu mislijo in to -je točno — da ima srbsko-bolgars&a carinska zveza bolj nacie-ualno-poiitičen, kakor ekonomski značaj, iu zato je grof Goluobowski napel v«e sile, da to carinsko zvezo uni-in je Avstro-Ogrska taikoj pretrgala trgovinske pogovore s Srbijo, a potem je avstro-ograki poslanik v Bel-gradu o-biskal srbskega ministra zunanjih zadev in je ohoJo izjavil, da »e trgovinski pogovori ne obnovijo, dokler se srbska vlada pismeno ne obveze, da prepusti Avstro-Ogralki, da ona premeni posamezne določbe v pogodbi o srbsko-bolgarski carindri ®ve-aa! Na to impertinentno zahtevo je srbtim vlaida odgovorila, d« se ne stri-
j nja x dostojanstvom srbske države,
j da bi taki zahtevi udovoljila!
In na>tal je resen konflikt. Avstrija je takoj začela z represalijami proti Srbiji in se pri tem poslužuje iu"]R>šU-uih in illegalnih sredstev, ker je za branil a uvoz srbske živine, četudi je dosedanja trgovinska pogodba še v veljavi! — Srbski odgovor na te represalije je bil: da so vsi srbski trgovci, ki so ir^li že zak.ju-eene na-ročbe pri dunajskih tvrdkah, iste brzojavno odpovedali in so naročili blaiio v Franciji, Nemčiji in Angliji.
Bojkot a vstnu -ogrske (nemške) industrije! Avstrija svojih industrijskih produktov ne more skoraj nikamor drugam izvažati kakor na Balkan — a glejmo, Ikaj pripravljajo Srbi tej industriji: Noben srbski trgovec ne bode ničesar kujK>val pri nemških avstrijskih firmah, a ako bi se slučajno našel kak trgovec, Iki se tega ne bi držal, označi ga časopisje kot izdajalca in bojkot bode tak (Srbi so patri-joti!), da v kratkem zapre svojo trgovino. Ker trgovinski agenti nemških linn potemtakem ne bodo imeli nobenega dela, izžene se jih — ako niso si ki državljani — kot brezposelne ljuli iz dežele. l>a se ne bi iz Avstro-Ogrske vtihotapljalo blago v Srbijo, čuvala bode celo mejo vojska, ako bi-finančnih .-iražniliov ne bilo dovolj!
Srbija carinske vojne z Avstro-Ogr-sko ne želi. ali jo sprejme, ker ako bi tudi v začetku trjiela škodo, bode imela pozneje koristi od ekonomske emancipacije >m1 Avstro - Ogrske. — Tako se je izrazil te dni državni narodno - gospodarski svet in tako se izrazi v oboto shod trgovcev iz eele Srbije.
Danes v Srbiji ni več političnih strank, nego .-o vsi državljani samo Srbi, ker >o nastali resni časi. Ca>o-pi-je je jednotiošuo in listi, ki so j »red dnevi še i tesno napadali vlado, danes teira ne delajo, nego so se stavili v njeno službo, da ji j>omagajo v tek re.-nihS »sih. Državni uradniki
sklenili, da odstopijo v slučaju-carinske vojne 20 procentov — višji uradniki celo 50 procentov — svojih plač drža«, ker bi se vsled carinske vojne za ntskaj časa zmanjšal eks-l>ort. kar bi se opazilo pri državnem proračunu, ker bi se dohodki zmanjšali za kakih par milijonov dinarjev na leto.
Gospoda na BallpTatzu so na Balkanu zaigrali še ono malo, kar so do-sedaj imeli, iker od sedaj bodo Srbi in Bolgari še več kakor dosedaj smatrali za največjega svojega sovražnika — Avstro-Ogrsko in se bodo po tem tudi ravnali. Ideja o jugoslavjanski zvezi danes ni več pust fantom in ideal posameznik« v — ona se že približuje re-
alizovanju.	-
* * *
V Belgradu obstoji šoslki muzej in njemu so dali pomoči iz svojih proračunov za leto 1905 smederev^ki okrožni šolski svet 50 dinarjev, -podrinski ■ >kr. šolski svet 200 dinarjev in užiški š.»!ski svet 300 dinarjev — da more Šolski muzej j>ošiljati jxtsameznim šolam učna sredstva brezplačno na raz-[►olago. — Imenovani otrožni šolski sveti ne ostanejo osami jeni, nego sc gotovo tudi drugi povedejo za njihovim primerom, ker Srbi radi in mnogo žrtvujejo za prosvf-to, kar dokazujejo tudi učiteljske plače. Nedavno sem bil z nekim slovenski mučiteljem v t'irotu in sva prišla v dotiko s tamoš-njimi učitelji, pa se je pri tej priliiki govorilo tudi o učiteljskih plačah na Kranjskem in v Srbiji. Ne spominjam se več, koliko plače imajo eni in koliko drugi, ali se spominjam ze.o dobro, da je slovenski učitelj, Iko je izvedel, kake dohodke iinajo srbski učitelji, vzkliknil: to so »krasne razmere; iv-itelji so v Srbiji gospoda! — Narod v Srbiji učitelje zelo spoštuje. V srbski vasi je učitelj ono, kar je v slovenski vasi — župnik! Duhovniku srhslki kmet nikdar ne reče "go-spod", m go samo: ti, popa, — a učitelja ime.iuje vedno: gospodin učo (učitelj), in tudi takrat, kadar z drugimi ljudmi govori, a učitelja ni zraven. Sploh, srbski kmet od vse in-teligeneije najbolj špoštuje učitelja, kar je zelo karakteristično. Kazume se, da imajo tudi učitelji ob takih razmerah veselje do dela.
* * *
Turčija je začela občutno ovirati trgovski promet z Bolgarijo na ta način, da zacarinuje vse blago, ki prihaja iz Bolgarije. Bolgarija je na to odgovorila z istimi represivnimi sredstvi in zacarinuje vse blago turške provenijenc2, eefc zavoje. Te re-presalije so posledica srbsko-bolgar-dke zveze, radi ktere se jezi ne samo Avstro-Ogrska. nego tudi Turška. Te dni je izjavil turški komisar v Sofiji (ker je Bolgarska tuTŠka vazalna država, nima sultan v Sofiji diploma-tičnega zastopnilka, nego samo komisarja), da se čudi, kako je mogla Bolgarska skleniti s Srbijo carinsko zvezo, a da ni predhodni o tem obvestila porie. Bolgarska vlada je dovolila komisarju, da se temu še nadalje "čudi", ali odgovorila mi ničesar.
» * *
Bolgarska vlada je naročila že leta 1904 r Franciji 81 baterij brzostrel nih topov in bi morala te topove po pogodbi dobiti že 1. septembra 1905,
ali so še 1*4. sedaj prispele samo prve
3 baterije in zato 'bo morala tovarna — dosledno pogodibi — pJačati Bolgarski 1 procent dnevne zamude od
dogovorjene ročne liferacije.
* * *
Zdi se, da je nastalo v medsebojni srbsko-boigarski borbi v Stari Srbiji in Macedoniji neko premirje. Že nekaj dni se ne sliši ničesar o kakem delovanju čet, Ikar se razlaga s tem, da je konflikt, ki ga ima Srbija a Av-stro-Ogrsko, deloval tudi na pomirje-nje duhov v bolgarsko-macedonski organizaciji, ki mora spre videti, da se Srbija sedaj ne bojuje samo za sebe, nego tudi za Bolgarsko in bi bilo skrajno netaiktično, da 'bolgarske čete vračajo Srbiji za milo — nedrago.
Volilna vojska.
(Silhuete.)
1.
Ne vem, kaj je to, da so bid naš stari stric začetkom prosinca leta 1906 talko dobre volje. Ze dolgo niso povedali nobene iz starih časov, kterih so včasih imeli polne rokave in jih stresali iz njih.
Sedaj pa so zopet nabasali svoj viv-ček. ki se je že dokaj ogulil med zobmi iu po žepih, sedli k peči, nekoliko |K>mi.slili, se dobrovoljno nasmehnili in pričeli.
"Svet se pa res vrti. ivakor je bilo njega dni, tako je loios prišlo okoli. . . Enkrat je bil kunstav Ribničan, Eri bi bil rad zahajal kij use, pa mu ni hotelo stati. Pripeljal je kij use do vrtnega plota, zlezel je na plot. se zagnal, kljuse je odskočilo, in Ribničan je bil zopet na tleh poleg kljuseta. "Vsi svetniki pomagajte!" zakliče ubogi revež in se zaleti tako, da skoči čez kljuse na drugo stran — zopet na tla. "Preteto", de trudni jahač, "preveč svetnikov je prišlo na pomoč, predaleč so mi pomagali. Polovica naj jih odstopi, pa bodere -/riŠel ravno prav — na konja"!7'
"Če je prišel na konja, ne vem — menda ne" — tako so končali naš stari, stric, "to pa vem, da se dandanes ponavlja isto."
In strie so se sladko nasmejali, drugi pa so jim krepko sekundirali, saj so vedeli, kam pes taco moli...
2.
Časti mu je - manjkalo. Žalosten je bil, (ko ie videl, kako nekteri možje čvrsto delajo za narodno korist; videl je, kako se jih ljudstvo opri jemlje. In mislil si je: "To je častno za moža, če ima ljudstvo za seboj; vse ga spoštuje, vse se mu odkriva. In ee tak mož umrje, ah, kako le, veličasten pogreb !.. . T ml i jaz sem bil nekdaj na konju... jahal občinskega konja. . . dali so mi ga v najem... sedel sem na županskem stoleu. Dovolj časti, za moje skromne razmere! A tudi to občinsko kljuse je poskočilo, te-lebnilo z nepodkovanim kopiteem, in
jaz... oh jaz___jaz sem padel doli
in nezavesten obležal. Kaj hočem? Časti nimam več. Brez časti pa svet za-me ni — nič, niti droben nič."
Te dnhomorne misli so morile njegovega duha, in mislil je in mislil, kako bi zopet zlezel na kakega konja. — V teh tužnih mislih je posedal cele mesece v svoji sobici in bali so se za njegovo zdravje.
3.
"Vojska bode! Ubit mora biti klerikalni zmaj!/' Tako je zagrmelo po vsej bistriški dolini. Meči so bili na-lirušeni, konji premovani... pripravljeno vse.
"Tudi jaz pojdem v boj", si je mislil, "ne sam, dobim nekaj mož. IKtpeljem jih v boj, pomnožim število vojakov, morda v vojski kako šaržo, morda dobim izgubljeno čast. — Ali, za-me bi bilo dovolj. Morda po bitki dobim eelo. kakega ostalega konja, — kako se mi bode podalo, ko grem v boj pešr iz boja pa prihajam na čilem konjičku — pomislite! — kot šarž. Kako me bode vse gledalo! Čast... čast... čast..."
Te misli so mu brale po glavi. Truden na duhu in omamJjen leže spat, ustne pa mu vedno še migajo: čast.. . čast.. . čast___ In ta osodepolna besedica se je čnla čedalje bolj tiho in plavala v črno noč, tako pribuleno, tako potuhnjeno, dokler ni zaspal in spal. Ponoči pa je nemirno sanjal in sanjal o l*!pi gospodični. Časti, ki je kakor vitka grofinja jahala na čilem vrancu vedno dalje in dalje, dokler se ni izgubila v zimski megli, ki je baš isto noč na debelo legla nad ribnoško dolino. Nemirno je stegal svoje trudne roke za njo in krčevito grabil — nočno temo. Osoda!
4.
Lepi zimski dnevi so bili. Solnee — sicer 'brez moči — je vendar ljubko božalo ivnale vrhove Dolske gore. Kako krasen prizor po zimi! Nevcljno se je skrilo solnee za bloškimi vrhovi, ker v bistriški dolini se nihče ni zmenil zanj.
■Bil je namreč nabor za vojsko; shajali so se prostovoljci Prša so se jim
ŽIVIJO
gospod doktor LEONARD L ANDES!
Bračo Hrvati i Hrvatice!
Ako ste bolestni na kakvoj bolesti, obratite se na gosp. dr. Leonarda Landesa.
Ja sem bolovao od god. 1895 od prehladje-nosti i trganja po rukah i nogah što sam za-dobio kod vojnietva i eto ja sam pokušao njega i eto sada vesela i zdrava i lohak kao vre-bac, od mene mu najsrdačnija hvala.
Veleučeni gospodine! Kako sam ja sretan, žto sam vas našao v Hrvatskih novinab Ono trganje po mojih nogah i rukah, to je sve prestalo.
Ali nišam bio uvjeren prije dok nišam sve one ljekove, Što ste mi slao po ekspresnoj kompaniji, potrošio i onda sam i s tom osjeČao, da ne čutim nista. S toga Vam molim, da več šalete samo još jedno boen broj 4 po
Bog Yam platio, od mene Vam najsrdačnija hvala, in srdačan Vam pozdrav.	|
AND KO IVANČIČ
320 E. Front St. Joungston Ohio.
Tako se glasi doslovno pismo katero je pisal doktorju Leonardu Lande-su Hrvat Andro Ivančic, katerega slika vidite zgorej. Pismo je vsakemu na vpogled.
Doktor LEONARD L ANDE S je najznamenitejši sedaj v New Yorkn 140 East 22nd. Street živeči zdravnik.	,
Za vse notranje in zunanje telesne bolezni in za vse tajne spolne možke in ženske bolezni.
ROJAKI SLOVENCI!
Ako ste bolni, ali ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Fas morda le še pokvarili, priporočamo Yam, da se obrnete na doktorja LEONABDA LANDESA, kateri je vsega zaupanja vreden in kateri vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osebno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov:
Dr. LEONARD LANDES, 140 East 22nd St. between 3rd & Lexington Avenues, New York.
Uradne ure so ob delavnikih od 8 zj. do 8 zv. in ob nedeljah od 9 dop. do 3 pop.
Slovensko katoliško
sirila bojnega poguma, semintja je za-oril ta ali oni umebesni : li Na boj!*'
Grajšauu iz Kamna so lioieli že
1 iLiberalna misel je zmagala!"
Tužuo-težki ''oh" se izvije iz njegovih prsi.
" \ ina je bilo v Bistrifi pripravljenega e^le i>olovnjjtr.ce za naše junake, pa posušilo ga je sedem klerikalnih srrl. Ictern so večno suha tam, kjer je kaj zastonj."
"To me bode končalo!" vzdibne z nova, čedalje 'bolj potrto.
•'Telečje jrlave so bile že na mizi za naše junake, a sedaj ni nikogar nikjer". de zopet nov sel.
i4Ah saj naši junaki nosijo telečje glave s seboj", zamrmra on v mrzlični vročniei.
Hudomušnež, ki se je spominjal stričeve povesti o Ribničanu in klju-setu. pa je pokazal v nasmehu svoje bele zobe izpod ernih brk, sikomizgu-joč z ramami, ČeŠ: "Prehudo se je zagnal, zato je skočil čez konja in leži na drugi strani — na tleh."
On pa sedi naprej nepregibno na svojem mrzlem kamnu, ta vitez — brez konja.
Saj tudi res! Varnejše je na kamnu', nego na konju.
DOPISI.
Johnstown, Pa., 10. svečana. Cenjeni g. urednik:—
Že' precej časa je minulo, ikar se nismo nič oglasili v našem priljubljenem listu ler našem edinem dnevniku slovenskem.
Reči moram, da naša naselbina tukaj v vsakem oziru prav dobro napreduje. Naše družtveuo življenje vedno in stalno napreduje in le redko kakšen rojaik «e še med nami nahaja,, da ne pripada k enemu ali drugemu dru-žtvu. *
povezati srce, da mu ne poči navdušenja. — Farovški hlapec je drage vo;je *'špendal'' svoje skromne moči za boj; kaplan Rarfoarossa je semintja hripavo zaječal: "Smrt vragu!"
Tudi farovško kuharico je " gradilo'' neizmerno bojno hrepenenje.— Prišepal je tudi dolenjski dekan in se ponudil, da bode vrtil vsaj brus, ko bodo brusili meče za boj.
Med vsemi pa se je zvijal kaikor je-jrulja graj-.uk iz Kamna v vsej svoji drobni .postavi; rad bi bil šel na boj, samo ko bi ga nihče ne — ustrelil. In tako je bil mož v boju sam s seboj.
Kdo se bo v talkem vrvenju zmenil za ljubko solnee, zato je rajši nevolj-no — zešlo.
---
o.
Težak voz je škripal po bistriških hribih. V njem je sedel on sam, so-druga dekan in Barbarossa. Dobro so pazili na vsako bistriško vasico, tega in onega :;o vprašali to in ono, rekog-noseirali so teren, ali bode pripraven za vojslko na Liberalnega zmaja ali ne. —
Otroci so pogledovali izza voglov, pa zopet zbežali pred njimi, — zopet pokukali pri oknu — in zopet pri špranji na vežnih durih, — in zopet pri ključavnici, — in zopet na drugem voglu.
Oni ipa so jim ponujali bombončke, vinske literčte, piškote in drugo drobnarijo — in vse te stvari so zmetali po bistriških vasicah v treh dneh za 240 goldinarjev.
Od dne do dne so jih gledali Bistri-čani prijazneje, oni pa so jim obetali, da še pridejo in jim prinesejo konjičke s piščalko.
In priklenili so na-se vse Bistričane Ljudstvo prijazno, teren izboren.
Zmagesvesti so se vrnili domov, sa njajoč o — -konjičkih s piščalko.
Tam iz daljave pa se je čul fantovski spev: 14Mica Kovačeva... piva, nič pvačeva..
6-
"Ti, lil-apec, n-oe je. Polnoči je že davno odbila. Jaz sem truden. Tri dni sem premetaval svoje kosti po Bistrici, pa sem še le tukaj; poženi hitro in me potegni do Kamna."
Tako je vojskovoj nahrulil hlapca, ki ga je vozil po Bistriškem; seveda nervozen je bil in emeren — pa noč je- lila.
"Vejo, gospod, jih ne smem dalje voziti, konji niso moji; brez gospodarjevega dovoljenja ne smem dalje voziti. Gospodar pa spi."
"Ali nisem toliko vreden T"
"O, gospod, seveda so toliko vredni, samo nekoliko naj počakajo, samo pol ure. Ta čas denean konje v hlev, jih ogrnem in ohladim, potem pa dobim kaka kol ca in jih bodem sam peljal na Kamen; do dneva bova že tam."
On pa je zaškripal in odnesla ga je temna noč...
Hudirjtva vojska!
7:
[Končan je boj. - •
On sedi na mrzlem kamnu pred hišo in hladi svojo razvneto 'kri. Glavo, težko glavo »kriva v svoje dlani in misli trudne misli
Spominja se, da je bil v boju in druzeg^ ^ič. Prezgodaj je padel, pri nesli so ga doanov — brez šarže.
Sedaj ga tolažijo prijatelji in pri našajo vesti a raodejamega bojneg?
polja.
Q=
podp. društvo
d

svete Barbare

Za Z]edin]ene države Severne Amerike.
Sedež: Forest City', Pa.
dne 3S. januarja I903 -v državi Penn^ytvamt(l
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZAL AR, mL, Box 647, Forest City, Tm. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa
L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa......
II. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL. Box 374, Forest City, Pa Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City. P»
NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City, Fa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W Va. FRANK SUNK, P. O., Lnzern«, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL Z ALAR, Box 23, Forest City, Pa JOHN SKODLAR. P. 0., Forest City, Pa .ANTON BORŠTNIK, P O., Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošaljajo I. tajnikn: Ivan Telban, P. O Box «•? F»r< City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA"
EElPSlSftS
ZD g A VI dEl
DR. J. E. T M O.VI RS ON.
334 W. 29th. St.	INEYV YORK.
U slučaju vsake bolezni in ako Vas drugri ztlnivniki niso mogli ozdraviti, pišite ali pa pridite na to zdravičše in «lol>ili bodete hitro in popolno pomocin najboljša zdravila. E«liuo u tem zdravišču moret« dol)iti za malo denarja ]»opt>lno postiv/.bo in zdravlje in samo tukaj govori se Slovensko. Mi trosimo denarje samo za vtobra zdravila.
sko<i-a drnžtva "PlaLi-nski Raj" v ta isti iiamen^ tla tafeo ponioremo noremu pevskemu dmžtvu <lo dobre podlage in napredka. Program petja pride v "Glasu Naroda'7 v objavi posebej; po končanem pevskem programu pride na vrsto UKtli šaljiva loterija s sto dobitki. Zatoraj ob tej priliki vabimo vsa slavna slovenska dru-žtva, bratsfea hrvatska drrižtva, eon j. rojake in rojakinje in sploh S.avjane iz johnstownske okolice, da nas mnogoštevilno posetiti blagovolite, kajti zabava obljubuje biti vsestransko krasna in bode nudila oibilo humorja.
Končavši moj dopis, ]x>zdravljam rojalke šitom ljudovlade. "Glasu Naroda" pa želim obilo uspeha in napredka!	Prijatelj petja.
OPOMIN.
Vse one, kteri mi kaj dolgujejo v gotovem denarju, prosim, da v kratkem času poravnajo svoj dolg, drugače jih bodem s polnim imenom in rojstnim krajem priobčil v časnikih
FRANK MODIC, (7-2—7-3) Van Houten, N. Mex
Kdo ve, kje da se nahaja rojakinja MARIJA LEVER? Leta 1905 je
•bila v Roslynu, Wash. Za njen naslov bi rad zvedel: Jolm Rauh, 75 Clementina St., San Frauci>eo. Cal. (10-13—2) e
JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland, O.
Izdelovalec (kranjskih in nemških
HARMONIK
se priporoča rojakom za izdelovanje in popravljenje harmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a deio trpežno in dobro. Cene trivrstnili od $22 do $45. Plošče so iz najlwljsejra cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelj a ali medenine. Cena tri-vrstnim je od $45 do $S0.
(10-2—10-8*06 v d)
I»ne IS. prosinca t. I. smo pa še slovensko pevsko delavsko družtvo 'Planinski RajT ustanovili, kar nam je bilo zelo potrebno. Namesto da si naši mladeniči, kalkor tudi oženjeni rojaki zvečer čas kratijo po gostilnah, se sedaj shajajo redno v naši družtve-ni dvorani, ktera je last družtva sv. Cirila in Metoda, ter se podulčiijejo
v	milem slovenskem petju; ostali pa jMTsluSamo radi mile g.asove slovenskih krasnih pesni
Kar se tiče i>etja, isto pod našim pevovodjem g. P. Senoveršnikom dobro napreduje. Pevskih moči imamo dosedaj 15, dočira se še ukaželjni vedno ogiašujo. Podpornih udov šteje novo družtvo do 40. Smelo rečem,- da je družtvu ''Planiriskemu Raju" zagotovljen napredek in gotovo dobra bodočnost. Pevce naše pa bodrim: Le vztrajno ter složno naprej! Zmaga vam je zagotovljena!
Istočasno moram tudi sporočati, da sm.i imeli dne 3 svečana družtveno veselico,, ktero je Obdržavalo tukajšnje slov. podp. družtvo sv. Cirila iu Metoda s sodelovanjem pevskega družtva ""Planinski Raj", ktera se je v finančnem oziru prav dobro obnesla; dobili smo čez 60 dolarjev čistega dobička, ktero svoto je družtveni odbor daroval kot prvo gmotno podporo našemu "Planinskemu Raju" s sledečim motom: "Planinski Raj" naj ži
vi	Bog na vekomaj! za. kar izrdka slovensko delavsko pevsko družtvo Planinski Raj naj iskrene jšo zahvalo zgoraj navedenemu družtvu; zagotavljam, da se bodeano tudi v bodoče potrudili, da se vredni idkažemo vase naklonjenosti ter vas tudi v bodoče hočemo razveseljevati s prekrasnimi •narodnimi kiticami
Omeniti moram še, da bode družtvo t(Slovenija", (postaja St. 8 družtva sv. Barbare v Forest City, Pa., priredilo dne 17. svečana zopet ljudsko veselico s sodelovanjem slov. pevskega delay-
Mazilo za lase.T?
Najbolje, po zdravr.ikih priznano in priporočeno
sredstvo zoper izpadanje las in plešavost je
"CRESCENTE".
Pospešuje rast in daje lasem lep blesek ter prijeten duh.
Veliika škatlja $2.00, tri velike ška-tlje $5.00.
Vsak naročnik dobi knjižico "Kako dobite in si ohranite lepe in goste lase" zastonj. Kdor želi samo knjižico, naj pošlje nekoliko poštnih znamk.
P. FRANK, 229 East 33rd St., New York City.
SLUŽBO ISCE
dobro izučeni harmonika igralec v 'kakem saloonu.
Ponudbo naj se pošiljajo na Frank Smrekar, P. O. Box 117, Jenny Lin d, Ark. (12-15—2)
OPOMIN.
Vse one, 'kteri mi kaj dolgujejo, prosim, da v teku JEDNE6A meseca poravnajo svoj dolg; ako tega ne store, jih bodem s polnim imenom in rojstnim krajem naznanil po vseh slov. časnikih širom Amerike in v starem kraju, in sicer skozi celo leto.
JOSEPH BEITZ, P. O. Box 92,	Holloway, Ohio.
(10-26—2)
Starčevič cigarete
NARAVNA
CALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno in belo vino od 35 do
45 centov galona. Staro belo aH črno vino 50 centov
galona. Reesling 55 centov galona.
Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati.
Orožnik: od $3.25 do £2.75 golona.
Sllvovlcapo $3 galona
Pri večjem noročilu dam
popust.
Spoštovanj em
St«(an Jakže,
P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., CaL
$3.00.
Mi prodajamo 5 funtov starokra-jovskega tobaka za pipo ali 3 funte bosansko-avstrijskega ali turškega tobaka za cigarete.
Kdor naroči za $3.00 blaga, dobi zastonj lepo pipo in importiranega "STARČEVIČ" cigaretnega papirja.
Za $2.00 pošljemo 500 Starčevič cigaret, narejene iz najboljšega staro-krajskega tobaka.
Vsak naročnik dobi 4 odrezke (fira-pone), ktere naj razdeli med svoje prijatelje in naj jkn pokaže nas tobak. Zato prejme dotianik od nas zlato uro In verižico, ali škatljo za cigarete ali tohak z napisom: "Živili Slovenci v Ameriki!"
Pišite na:
SLAVIC TOBACCO CO., 237 East 78th St., New York. N. Y.
(7-2—7-3 v d)
		
Jugoslovanska	S5S&	Katol. Jednota.
		
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
UKADNIK-.
Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mich.,
Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 281, Braddock, Pa.
O lavni tajnik: JURIJ L BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Eibbing, Mina.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZONRNIKI:
FRAN MEDOŠ, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
IVAN PRIMOŽIČ, II nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn.
IVAN KERŽISNIK, m, nadzornik, Box 138. Bnrdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAROB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry Si., Pittsburg, Fa.
MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich.
JOSIP PEZDIRC, IH. porotnik, 1401 So. 13th St.r Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, ILL
Krajevi.a društva naj blagovolijo pošiljati rse dopise premembe udov tr; .1« i.*- hMine na glavnega tajnika: tiEOKUE L. BKOZICH Box 424, Ely, Mina., svojem tajniku in d benein drugem.
bfi ;tm_ j "iiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Jklinn., po 6vojem zastopniku in nobenem draper '/,h -1 ■ | i iiK iki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavneg« tajnika Jednote.
\-t* pritožbe r»i strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov na,] -e posil ajo na predsednika |>orotnepa cdbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4H'J4 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani caorajo biti natančni podatki Tnake pritožbe.
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
0R0BN0STI
ruj« toli vsol pet
KRANJSKE NOVICE.
dela je nad <»IM> delavcev v>Ied v lu.an.i na Joenieah. Le 30 v od teh so sprejeli dosedaj v i» na Javoiniku, drugim se še azalo nolieuo- tlelo. Pričakujejo je, ki b«> določila, kaj naj se tovarno in delavci. Kakor se o v 1 leh mesecih za silo vsaj vrejeno, da se bode moglo na o rto/aru uničenih oddelkih zo-
ti z uelom.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem v Ljubljani Čast je kradel Na šolo v Pirniče pri Medvodah je prišel kot suplent učitelj Maks Iva-netir. Ni se pa še dobro usedel tam, že se je pričela proti njemu gonja in natolcevanje, ker Ivanetič ni klerika-'a Čelu vsemu temu je bil kleri-učitelj M. Kos. ki je bil na do-smledniški župnik Barbo in ednik krajnega šolskega sveta Lap. Kos je skrpucal neko ovad-okrajni šolski svet v Ljubljani in jo dal v podpis Barbu in Lapu. A' ovadbi je mrgolelo obrekovanj, tako n pi\, da Ivanetič pri]>oveduje otrokom neslane in nečedne pravljice, da je za/ujal Kosu, da ga IkhIc oklofutal da ne u<-i otrok, da ni zdrave pameti, da sle pari pri drvih itd. Župnik Barbo je bil tako prevzet divje zovražnosti proti Ivanetiču. da ovadbe še prebral lii ni: pak je kar meni nič tebi nič podpisal. Ivanetič: je vsled tega napel tožbo proti vsem trem podpisancem ovadbe, a je med obravnavo odstopil od obtožbe proti Barbu in Lapu in ie vzdrževal le proti Kosu, ki ni mogel niti ene v ovadbi navedene točke dokazati in je bil obsojen na 5 dni zapora ali 50 kron denarne globe in v pov i nitev vseh stroškov.
Nesreča. Dne 26. jan. popoldne je prišel premogarski hlapec Jakob Po-glič na Dunajski cesti med dva voza, ki sta ga na glavi tako poškodovala, da so ^a morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Tatinska služkinja. Helena J uri še več je kot dekla kradla pri raznih gospodarjih in gospodinjah perilo, obleko, pa tudi blaga se ni branila. Pri aretiranju je o-rožniko nalagala, da ji je ime Helena Grdavič. Obsojena je bila na dva meseca težke jeeejHS
Dobro kupčijo je napravil Peter Turk, posestnice sin v Gabrijali. Pridružil se je njegovemu vozu neki tuji lovski pes, katerega je v Novi vasi prodal za 12 kron. Kasneje se je pa le izvedelo, da je pes ušel župniku v Sturjah. Turk je bil obsojen na 10 dni strogega zapora.
Skrajna surovost. Nekoliko vinjenega in precej glasnega resetarja Štefana Žagarja je ustavil na cesti proti Dobrunjam Jakob Anžič, tovarniški delavec: prijel ga je za suknjič, udaril z roko po glavi in mu velel iti spat. Nato je rekel Žagarjevemu spremljevalcu. naj mu da palico, da ga bo, kar je pa ta odklonil. "Čakaj, bum pa šel po kol," je omenil Anžič, skočil za hišni vogal, priletel za Žagarjem in ga s kolom udaril po glavi in čez levo ramo, tako, da je padel r* varjenec na tla in obležal. Anžič je bil obsojen na 2 meseca ječe.
Boga je preklinjal cigan Jožef Hu-dorovič iz Kalcev, ko ga je orožnik v kuhinji posestnika Franceta Cucka v Spodnji Košani izpraševal kot osumljenca, da je skušal prejšnjo noČ Cuč-ku kobilo vkrastL Obsojen je bil na 2 meseca ječe. .
PRIMORSEE NOVICE.
Oče in hči obolela na pasji steklini.
Na Keki je mestnega carinskega urad nika Kafola in njegovo hčer ugriznil I -tekel iH-s. Oče iu hči sta sedaj obo-j lela na pasji steklini. Prepeljali so ju v Budimpešto, reški magistrat je pa j odredil, da sedaj na Iieki 40 dni ne | sme noben pes na «'esto.
Tržaško prebivalstvo. Po statističnem izkazu mestnega magistrata je imel Trst z okolico vred dne 31. dec. 1905 — 194.749 prebivalcev. V zadnjih petih letih se je piebivalstvo pomnožilo za 10.002 oseb.
Nesreči. Francu Šabeu v Trstu je padla na glavo v tovarni 20 kg. težka bakrena cev, da so se mu pretresli možgani. — Hrizogonu Storiču istotam je pa odtrgal stroj prste desne roke. oba so morali prepeljati v bolnico.
Tat in samomorilec. Nedavno se je -plazil v Trstu v neki hlev kjer pre-
1	orii jejo po navadi kmetje s Krasa, neki neznanec in vkradel nekemu spe-"eniu kmetu 52 vinarjev. Ko se je dru zega lotil, se je ta zbudil in hitel za hežečim tatom z vilami. Vsled vpitja je nekistražnik prijel tatu in ga odve-del v zapor, a moral je med potom pre-cej zaušnic prestati, V zaporu se je [>a tat hotel obriti na vrvico, katero si je napravil iz srajčnih trakov. O pravem času so ga pa še rešili in oddali v opazovalnico.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Namesto z nevesto pred oltar — v bolnišnico. V Bistrici ob Dravi si je zlomil nogo neki Juri Sterner, ko je ravno vozil drva. Drugi teden bi bil imel peljati svojo nevesto k poroki, j sedaj so pa njega peljali v beljaško bolnišnico, kjer bo moral revež ostati najmanj šest tednov. .
Čez skale je padel v Lučah v Savinj , ski dolini delavec Blaž Senica, ki je , spravljal les iz gozda. Padel je več metrov globoko in takoj izdihnil. Senica je prišel lani iz Amerike, kjer si je prihranil veliko premoženja.
Dne 14. jan. je začelo goreti med rano mašo pri J. Vibnjakuv Trbegov-; cill župnija Sv. Jur ob Ščavniei. Ogenj je uničil celo gospodarsko poslopje ra-! zun hiše Pri preiskovanju uničenega j poslopja sta r>ašla orožnika slovaSko t ruplo. Pozneje se je dognalo, da je dotičnik Jurij Korošec iz iste občine. Šel je iz Ptuja pozno v noči in kakor se sodi, se je vsled pijanosti spozabil in šel spat na ta hlev.
KOROŠKE NOVICE.
Ponesrečeni vojak. Celovško vojaštvo je 24. jan. imelo svoje vaje okrog Gospe Svete. Pri tem je padel en vojak tako nesrečno, da se je hudo poškodoval.
HRVATSKE NOVICE.
Velika ladjedelnica. Reka, 25. jan. Tvrdka Vaclav Celigoj je tu začela graditi velikansko ladjedelnico, ki bo obsegala šest zgradb v dolžini devetdeset metrov in bode izdelovala tudi velike vojne ladije.
Narodne gosli — dar cesarju. Domobranec Marko Brežanin iz Spiča v Dalmaciji je napravil in z rezljanjem okrasil zelo lepe javorjeve gosli in jih poklonil cesarju. Ta je bil tega daru tako vesel, da je odredil naj se Brežanin na njegove stroške izuri in izuči v svojem umetnem rezljanju. Ministrstvo za bogoslovje in znanstvo ga je dalo v Ljubljano na strokovno obrt no šolo.
Orjaška zelnata glava. Neki posestnik v Primoštenu (Dalmacija) ima na svojem vrtu zeljnato glavo, ki meri
2	metra, a na njej je še listja 12 do 15
kg. Posestnik pripovedu ?e, da je pobral z glave gotovo že 80 kg. zelja.
BALKANSKE NOVICE.
Finančna kontrola v Macedoniji.
Carigrad, 26. jan. Vrhovni nadzornik je naznanil macedonski finančni komisiji, da je poslal vali jem Soluna, Skoplja in Drinopolja finančni regle-ment z okrožnico, v kateri jih pozivi naj pazijo, da finančni uradniki strogo izpolnjujejo svoje dolžnost L Finančna komisija je pri pregledovanju proračuna črtala razne izdatke za sodišča in davčne dohodke.
Na Bolgarskem je nastala strastna agitacija proti Avstriji napram Srbiji Srbska vlada je vsled tega, ker je Avstrija nasilno kršila še veljavno trgovinsko pogodbo, odredila da se mora vsak Avstrijanec, če prestopi srbsko mejo, izkazati s potnim listom in je prepovedala dovažanje zelenjave iz Zemuna v Belgrad. . Mobilizacija v Črni gori? Cetinje,
2.". jan. Z vladne strani se odločno de-mt.utujejo kot popolnoma izmišljene vse vesti o kakem dogovoru med Črno uoro in Srbijo proti Avstro-Ogrski. Ravnotako neresnične so vse vesti o najetju vojnega posojila v Italiji in o mobilizaciji črnogorske armade v pri sotnosti srbskih i;i italijanskih častnikov. Črna gora nima agresivnih namenov na Balkanu, temuč si prizadeva ohraniti status quo, živeti s svojimi • .
sosedi v prijateljstvu ter posvetiti svo je moči za blagostanje in red v svoji državi.
O Slovencih piše belgradski Slovenski Jug" v svoji zadnji številki: "Za brate Slovence pred tremi leii skoro da nismo vedeli. Danes pa smo ž njimi duševno že skoro združeni. Skoda je samo, da mi v Srbiji še ne čitamo njihovih listov, da bi videli kako oni govore in pišejo, da b videli kako oni delujejo. Nahajajo se v težki borbi 7. Nemci in so v tem boju dosegli že neverjetne uspehe. Slovenci so narodno probujeni; ker nimajo nika-kih velikih pretenzij in zgodovinskih tradicij, čutijo najbolj opasnost prodiranja Avstrije in Nemcev iia Balkanu in so za to navdušeni borilci za idejo ujedinjenja južnih Slovanov — Na Slovenskem je vsa javnost za zvezo jugoslovanskih narodov: stranke in časopisi zastopajo goreče idejo ze-dinjenja vseli Jugoslovanov.
RAZNOTERO STL
Rokopisi iz Kristusove dobe. Kakor poroča neki egipčanski list. so našli nedavno v okolici Jeruzalema v nekem doslej zaprtem grohu stare loko-pis^, o katerih se zatrdil~> sodi, da so iz Kristusove dobe. Na lesu in kamnu najdene napise so primevja'i z najstarejšimi napisi in na temelju teh so mo irli pr-bližno določiti stn1*- »s*. V bližini imenovanega groba je s i več grobov iz liste dobe in bodo tudi te s časoma odpi'i in preiskali. Pravi rezultat in pir.w vrednost grobov in rokopisov so bo pa seveda pokazala šele, ko b.v d > <!• L*nali vsebino rokopisov
!Ji„c*\ V takozvana_£ "Rasengra-ben" ob štajersko-avsmjski mo;i so našli v snegu zakopano umorjeno dekle; baje se je imenovala Mici Matuš. Morilki sta dve dose daj Še neznani ženski, a vsaj ena je najbrž preoblečena v moški.
Močne snežne meteže so imeli na Dunaju, v Šleziji in Nemčiji.
Kaznjenci so se spuntali v Lvovu ter so s sekiro pobili nekega paznika.
Štrajk na češki tehniki v Pragi. Nad 300 slušateljev je zapustilo risal-nico z izjavo, da so prostori nezadostni.
Cesar Sahare protestuje. Jacques Lebaudy, ki se imenuje saharskega cesarja, je poslal delegatom pri maroški konferenci pismen protest, ker ga niso povabili h konferenci.
Nečloveški stariši. V Aljušu na Ogr skem so orožniki zaprli zakonska Boda, ker je nenadoma zginilo njuno par tednov staro dete. Mati trdovratno zatrjuje, da je otroka odnesel hudi duh. Sosedje zatrjujejo, da je izginilo na enako zagoneten način že 12 otrok imenovanih zakonskih, in sicer vselej 2 do 3 tedna po krstu. .
Samomor zaradi obleke. V Šopronu se je ustrelil častniški sluga Josip Konda. Ločil se je od življenja, ker mu ni ugajala montura, ki jo je moral nositi.
Jecljanje pri otrocih se da navadno zdraviti z vztrajno in redno vajo od rane mladosti. Seveda se je treba najprej prepričati, ako niso v nosu, grlu ali ustih posebne spremembe, kakor polipi, izrastki, katari in tako dalje. Na čisto izgovarjanje je treba vedno skrbno paziti. Odrasli naj ne ponavljajo za šalo otroške govorice, .temuč je treba otroka pri vsaki priliki pripravljati, da pravilno izgovarja besede za odrastlim. Včasih pa začnejo otroci brez vidnega vzroka jecljati. To se navadno zgodi, ko dobivajo zobe, a tako jecljanje traja k večjemu le par tednov ter zojet samo izgine.
Srečna dežela. Neki napredni pre-darlski časnik piše: Videti je, da je naša liuba Predarlska pravcati raj — za pobožne brate in sestre. Ne mine leto, da bi ne dobili kakega novega reda, in ko so enkrat v deželi, jih nihče več ne spravi iz nje. Najprej pridejo kot najemniki, potem si kupijo zemljo, potem vile in grajščine. V tem
oziru dela red redu iz roke v m ko. Eden red kupi grajščirio, potem prepusti prejšnje bivališče nasledniku toliko časa v najemu, da tudi ta kajde v bližini kaj pripravnega za nakup. Večinoma so to "beraški" francoski redi, katerim pa ni nobena grajščina predraga, ako se jim zdi pripravna za njihove namene. .
Dežela razkraljev je francoski Al-žir. Že sedaj prebivata tam razkralji-ca madagarska Ranavalo in razkralj anamski Ham Naghi. Sedaj se jima pridružiti tretji kralj brez prestola, bivši kralj Dahomejev, Behanzin. Be-hanzona je imela dosedaj Francija v jetništvu na otoku Martiniku, a odkar je bil na otoku znani strahoviti potres prosi Behanzin . neprestano, naj ga premestijo drugam. In francosko kolo-nijsko ministrstvo je uslišalo njegovo prošnjo ter mu kupilo v Blidu na Alžirskem leno vilo.
VABILO k
DBUGEJ VELIKEJ VESELICI,
ktero prirtdi s3ov. podp. družtvo Slovenija št. 8 s sodelovanjem slov. del. pevskega clružtva Planinski Raj v soboto dne 17. svečana 1906 v hrvatski dvorani na 7. ulici v Cambria City, Pa., jk) sledečem programu:
1.	O mraku. dr. Gustav Ipavee.
2.	Slovanska pesem, dr. Benj. Ipavee.
3.	Razstaneii, Hrab. Volarie, op. 10 št. 4.
4.	Lipa, Dav. Jenko.
-">. Nazaj v planinski raj, P. Seno-vršnik.
Potem se igra šaljiva loterija s sto dobitki.
Med pevskimi pavzami je čas za ples in drago zabavo.
Ker je čisti dobiček namenjen pevskemu družtvu, vabimo vsa bratska slov. druživa ter posamezne rojake i L. rojakinje, da nas inuogobrojno pose t iti izvolijo.
Za dobro zabavo, godbo, iz vrst nt pijače in dober prigrizek skrbel bode
Odbor.
OPOMIN.
S tem opominjam onega rojaka, ki mi dolguje $41 v gotovini, da se v kratkem času poravna z menoj, drugače ga bodem naznanil s polnim imenom in sliko po vseh slovenskih listih, kteri izhajajo tukaj ali v stari domovini.
IVAN DEKLEVA, 506 N. Water St., Sheboygan, Wis (7-13—2)
Ivje je ANTON KOSTREVC? Doma je iz Velikih Bersnie. V Ameriki biva že 15 let. Ker mu imam nekaj važnega za pisati, prosim rojake, da mi naznanijo njegov naslov. Josip Ucman, Box 172, Broughton, Pa. t S-14—2)fl
JOHN KRACKER
iU-W St Clair St., €le»«Un<Xt ft.
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadlkrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
Btideče vino (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono.
NAJMANJŠE rT ARO ČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRIN JE VE C, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 ga-lona. — Najmanje posode za žganje so galone.
Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča
JOHN KRAKER
1199 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
VABILO NA NAROCBO!
Staro leto je minolo, prosimo vse one gg. naročnike, kterim je naročnina potekla, da jo blagovole kmalo poravnati.
"GLAS NARODA'sedaj NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK, velja s» četrt leto
75 centov
ter je NAJCENEJŠI SLOVENSKI LIST. Naročnino je plačati vnaprej.
"GLAS NAHODA" gotovo donaea obilo gradiva in vedno skušamo zadovoljiti naše cenj. naročnike; vsem pa nikakor ne moremo vstreeL Ako dobimo vedno več podpore, bode Ust ie rasžiril, ker vedno "naprej" je geslo.
Upravniitvo "CBaoa Naroda".

„zrm s Piiii se razboli!"
Tak uči sv. pismo knj:<ra modrosti isusa sina Sirahovegs v 18, poglavju na 19. strani.
Ta izrek j3 dobro, da si zapomni naše ljudstvo, kajti ako je komu na svetu potreba nauka o čuvanju zdravja, j3 v prvi vrsd to naše ljudstvo, katero navadno Še le takrat išče zdravniške pomoči, ko bi L. j bolje poklicati duhovna.
Blagor onema, trileri j - ^lrav, a kedor zdravje izgubi, je v nadlogo sebi m drugim. Zdrav Človek je trden in vesel, njemu ne škoduje veter in zima. Jed m pijača mu <l:ii i i d-lo mu je o veselje. Nič ga ne boii in ničesar ne pogreša ter je popolnoma srečen i i zadovoljen.
Zatoraj rojaki! ZAKAJ TRPITE IN BOLUJETE? Ako ste bolni in Slabi, sploh, ako rabite zdravniške pomoči ter želite popolnoma ozdraviti, obrnite se Samo na:	f
Dr. E. C. Collins Medical Institute
Kajti znano Tam ia <-J j » on edin!, Iralori Vam garantira in vas v resnici <lo kraia in popolnoma ozdravi bodisi kutt-re kini boleli kronične ali :ikiiln<> kakor: bolezni na pljučah prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, nithurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne boiez i, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlaien:e m duho, bronhialni, pljučni in prsni k a dj, J aiv^mie krvi, mrzlico, vročino, te; ko dihanio nepravilno Pr^!5a:v*iariie» reomatizem, giht, trganje in bolečine v kri:-.u, hrbtu, ledjih in boku, zlato '-i!o (lune-roide), grižo ah preliv, nečisto in pokvarjeno Kri, otekle noire in telo, vodenico, božjast, brnenje in J tok iz u;es, oglusenje, vse bolezni na cčeh, izpadanja las, Iu>ke ali prhute po -lavi, srbenje li^aje ma-zole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavoboli, kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bcAezni mot>ke ali ženske, kakor tudi vsake tajne Spolne bolezni ill napake. On je prvi in edini zdravnik kateri ozdravi jetiko točno in popolnoma.	J	'
Citajte nekaj najnovejših priznanj, s katerimi re rojaki zahvaljujejo za popolno ozdravljenje.	1
Ozdravljen-: trganja po nogah in	Ozdravljen: tajne bolezni in izpa-
bolezm v prsih m zeludcu.	, . ,
danja las.
J?i> H."i zjiln ala.
Sprixcfield, Ills.
dragi gospod dr. e. c. collins m. i.
new york.
Yarn naznanim, da sem prejel Vaša posljana zdravila za srbeči lišaj in Vam se imam zahvaliti, ker so Vaša zdravila zares uspešna, kajti jaz sem sedaj p:Klinoma zdrav.
Vas pozdravljam s spoštovanjem
J oil an Intiliar,
1917 So. 15th Street,
SPRINGFIELD, ILL.
John duetk, 17 Reed St., North Adams, Mass.
Da bodete bolezen lož je spoznali pišite po knjigo ^ ,,Z(lraije", katero dobite zastonj, uko pismu I priložite nekoliko znamk za poštnino. Ako ste bolni ali slabi ter rabite zdravniški' pomori, na- I tanko opišite svojo bolezen in naznanite, koliko časa že trpi in koliko ste stari in vse glavne I uzroke radi katerih je bolezen nastopila in pisma naslavljajte na sledeči naslov.
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
140 West 34th Street,	New York, N. Y.
** Zavod je odprt vsaki dan od 9 ure zjutraj do 6 ure popoldan, ob nedeljah in praznikih od 10 ure dopoludan do i ure popoludan. **	-
Alex Lombardt,
Glems Falls, N. Y.
Rojakom naročnikom v Kansas City, Kans., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. John Rahijo, 72 N. First St., Kansas City. Ta je po-oVaščen za pobiranje naročnine za naš list, kakor tudi za knjige.
Unravništvo "Glasa Naroda".
NA PRODAJ
ima podpisani TRI HIŠE v Sheboy-g-anu, Wis., ii^ sicer 2 skupaj, št. 51S in 520, tretja pa št. 522 North Water
Street.
Hiše so v pritličju jako pripravne za kako trgovino ali saloon.
Kupcem se nudi lepa in ugodna prilika.
Več pove lastnik pismeno: JOHN GODEZ, 226 Reed Street, Milwaukee, Wis (9-15—2)
BRATOM
Slovencem in Hrvatom
naznanjam, da imam na prodaj izvrstna domaČa naravna vina lastnega pridelka po jako nizkej ceni. Staro belo ali črno vino po 45c., Claret 40c. z posodo vred. Pri manjših naročilih od 50 galon se mora plačati $2 za posodo. Z naročilom se naj do pošlje polovica zneska naprej, druga polovica sr pa plača pri sprejemu vina.
Za obilna naročila se toplo priporoča
Frank Stefanich,
posestnik vinogradov
Box 34 R. R. No. 7 Fresno, CaL
MAX FLEISCHER,
258 Grove St., Memphis, Tenn., Velika trgovina za SODARSK1 LES in FRANCOSKE DOGE. H Dela pogodbe za naprej in daje na plačo pri izdelov&iija dog po sum ah.
Za ArkasBM in Tem potrebuje Teč spretnih in iireibaafli delavcev. Piiite na gori osnaSeoi naslov! (v d — 28 fbr)
Comoapie Generale Transatiantique.
jFrancoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE. PARIZA. ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
F»OSTINI PARMKI SO:
12,(*m> to-,	konjskih moči.
I2,(hhi }}	2.">,»*<») j,
10,(K*)	,,	.
l»>,IMHt v	li;,0lH> m
N"« " „	» „ '.I
h MM)	ihhi
>>	• tr	,»
b.tMHI ,,	!•, O' M •
•LA TOURAINE La Gaseoj^ne •LA LORRAINE
"La Lorraine" na dva vijaka..............
"La Savoie" ,, „ ,, ..............
"La Touraine" „ „ ,, ..............
"L'Aquitaine" ,, ,,	..............
"La Bretagne"..........!.................
"La Champagne" ........................
"La Gascogne"...........................
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odplujejo od sedaj naprej Tediio ol) četrtkih ob 10. pri
dopolndneiz pristanišča št. 42 Korth Rirer, ob Morton St, N. 1. •LA SAVOIE	15. febr. 1906 La B retake	22. marea 1906L
La Bretagne	22. febr. lUOi *LA SAVOIE	29. marca 1906.
1. marca 190» TOURAINE 5. aprila 1906. 8. marca 19W	LORRAINE 12. apr. 1906.
15. marca 1906. La Breta?ue	19. apr. 1906.
Sf^ \Jv%zdo zadamo vani imajo po dva vijaka. Vv. Kozminski, generalni agent za zai»ad. ^	71 Dearborn St.. Chicago, 111.
Nil Ifin zallvalm^ dobivamo vsaki dan, ktere priobčil jemo po HQ I UU časopisih. Zahvalniee dobivamo od onih, ki so si
pri nas naročili najlepši spominek iz Amerike, ker so se prepričali, da pri nobenem nrarju t eelej Ameriki ne morejo dobiti takih rečij niti za deset dolarjev, kakor na primer : Ura s 15 kameni, dobro idoča in trdo pozlačena s 3 pokrjvi in za katero pismeno jamčimo 15 let. Zraven tega tino i>ozlačena verižica in prstan z lepim kamenom poljubne veličine. Vse to stare pri nas samo 4 dolarje.
Rojaki, ki še nimate take ure naročite si ono takoj pri nas, ker se Vam tako lepa prilika ne bode v Vašem življenju nikdar več ponudila. Pri naročilu pošljite v pismu en dolar, a drugo plačate na ekspresu Denar se vrne, kdor ni z blagom zadovoljen
Naš naslov je:
NEW YORK WATCH COMPANY*
447 E. 87th Street, New York.
BABI
kadax ioflpai aa kako poatajov New York in a« v«i kak rrftt k YRAXK lAXSKXnJU F«UgJ ftcrOko S7W Cortland

V Zali,
(Nadaljevanje.)
Tako sva se dobro imela v vrhu že~ šnjevega drevesa ter govorila to in ono. Povedal sem ji vse, kar je bilo treba, in pogum mi je rastel eimdaJje bol , s<i>ebno ko me je neprestano zaljubljeno gledala, kakor bi me sama izpodbujala, da ji ix)vem vse. Naposled sva bila čisto edina. Izrekel sem se, da jo imam prav za prav rad že od tistega <"-asa, ko sem io prvič videl na svetu, lu ona je končala prav tako, rekoč; *•S.ij -;*m te tutli zmeraj rada inu la, Jerna/ fT' Potem sna. pristopila k di ii :irn putii l>nej>em rečem. Dognala sva, da moram res za sedaj v Ameriko, steer bi me zaprli, itj da si prislužim kaj denarja. Pisala si ne bode-va — in tedaj. \ atn pravim, so prišle temu Akratu solsse v oči — ker ni treba da bi ljudje vedeli, kako se imava rada. Kadar pa se vrnem in prinesem kaj denarja, pa se nakupim kje v ravnini, naročim v župnjišču oklice, na Tolminskem pa irodee, in svatba bode, kakršne še ni učakala dolina. In obetala mi je na vse svetnike, da me počaka in če bi čakala do smrti.
"Tebe. ali pa nobenega!" je govorila — to vam pravim, ta ženska je imela iskre v očeh. — "No, sedaj pa že gtv.lo od nauka, in domov moram!'
Kakor veverica se je spustila na tla in ndskakljala poltenem lazu ni-zdolu proti Zaiesnikovi hiši. In tuin-tam j< <»!>-t;ila in obrnila oči k meni, J kn k or bi dejala: "Glej kako težko se ločim od tebe!"
' Preeej časa sem se sedel v vrhu češnje in /h'al nje sladki sad: duša pa se mi je vselila še slajših besed: "Te
"Več nego ti!" odgovorim srdito
in krenem v pivnico. Prinesel je vino na mizo in prisedel k meni. Ves čas pa me je gledal nekamo zeleno, kakor gleda mačka miš, preden jo požre. Do duše mi je bilo zoperno* to eloveče, j in da ga nisem nekoliko pretipal pri tej priči, temu se čudim še dandanes
"Torej denarja si prinesel s sabo!' me je pričel izpraševati ko sva pila,
"Tvoj dom leliko plačam," mu odgovorim oblastno, "in še mi ostane! In tista rebra, ki sem ti jih takrat polomil, ti tudi poplačam, da veš;"
Ni se kazal, da se togoti, in prav mirno je izpregovoril. "Glej, glej! Moja je šla na polje, pa se skoraj vrne Ti bode že kaj se vrla, ker vem, da si lačen od pota. Ali ni prav tako?"
"Prav, saj lahko plačam, kar izpi-jem in kar pojem! To ti pravim!"
"(Jlej, glej!"
Pila sva. In zopet me vpraša: "Sedaj se pa tudi oženiš, in se kje nakupiš. Ali imaš morda že kaj izbranega! lleklet je dosti, domačij je dovolj! ■ V bi se ne oženil takšen človek, kdo bi se pa! Gotovo imaš že kaj izbranega 1''
"Imam, imam", mu odgovorim takoj. "Če si jo ti dobil, pravo čudo bi bilo, da bi je jaz ne!"
"Glej, glej!"
In sedaj je pogledal proti stropu in s prsti bobna! po mizi, da se je vse črno muh vzdihovalo ž nje. Dražil me je tako: "No, takrat, ko si odšel — ee se ne motim, popihal si jo po noči — se je govorilo več reči in pripovedovalo se je tuli, da sta nekaj imela z Zalesnikovo Rezo. No, pa se ni vedelo nič gotovega, in ljudje tudi srovore marsikaj, kar vse skupaj ni nič! Pravili so pa vendar, da sta nekaj imela, ti in Zalesnikova Reza. Pa nisem niko li verjel nikomur!"
In ta spaka se je ob tem ozirata po meni. kakor bi milhotela potegniti iiz telesa. Iti tisti "glej. glej" mi je razgrel kri, in vino tudi, kav v jezi som zlival vase kuno za kupo. TJ-
Hude bolečine v prsih.
Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne z
Dr, R1CHTERJEV1M
SidroPainExpeHerjem
Dr. Goldstein, 134 RivingtonSt.
Koiir V-	• —-_—1 . _ _ I-v t L •• i
v New Yorku izjavlja: Dr. l<i'ch-terjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot naj boljše sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treDa pomočita zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd.
Naša znamka Sidro je na vsaki steklenici.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
F- Ad. RICHTER & Co.
215 Pearl St., New York.
hlajenj«
BAWCKA PODRUŽNICA-
CLEVELAND, O.
1752 St. Clair Street.
Lastnik: Frank Sakser,
109 Greenwich St., Ntw York. Vod^a; Anton Bobck.
....pr«nl:: ju____
parobr»>dnei iistke
za razne pre-iomurske čt te po izvirnih cenah. jj§	— ' o ija ...
denarje v ctaro domovino
O najcencjc in najhitreje.
•;a: il sen1 z roko po mizi, da je \ se za ž. ve i k !:i!< . in zakričal: "Moja je. in res ji- moja! Pa tebi nie do teira, in ■udi to ti p.vem!"
I.fhko mi verujete, da sem se potem ie ! / njo in da sva si pripovedo-
iniava rada in kako se imava. Pa vse, kakor m- -pode!,i. ^u.pod Andrej, ker
lu 1111' .»■'•: i se n h* . natisa ni ziro<jilo ni-i >■-■!, ■:' 11 o r; i .. 11 > me je bdela, dokler se ne v: rnem iz Amerike.
Io - - ! priš ' v A:nt'riko, >:imn ne pi ■ .i. ; vo - ži\el on.li! Tukaj pri nas i. enite. <• zuoste nekaj koškov fi-no.jj na to ali ono reber, da sle ob-di lani Bog ve kaj! Pi to ni toči V
An riki se dela, to je delo! in jaz sem tn.U « 'al. V Mmtani sem živel in res i o se:., ležal ivh- in dan v jami, v inliieni vodi in kopal sem in kopal. Ničvredno življenje je to in vsakogar užene. «• ' ni železnih kosti. Ali jaz sem prebit v>e, in ee je bilo že tako hudo, da sen menil : zdajei poginem, pa sem malo premislil in v mislih sem se vrnil semkaj, domov, kjer je pod slamnato streho zame živelo najgorše dekle, k:i! jih je imela dolina. V nočeh se n i Je s.m jalo o njej, ki je bila moja, in o temni Broni, kjer gnezdijo orli, in o strmih Slajkah, kjer streljamo srne. Vidite tako sem prebil vse *in skion so sei ; živel, in meseci so tekli in za>! ti/.ek se ni i je nabira! v žepu! Tii leta sem prebil in se pehal kakor živina. Ko pa sem že imel toliko, da bi bil leliko plačal vsako imetje in tudi najboljše, kar jih je tukaj v popu,ju, ni me več obdržala dolgočasna Amerika, in s evenkom in žvenkom - odrinil ee z morje nazaj v kraj, kjer so živeli vsi, ki sem jih imel rad
l'»i!o je tistega dne pred praznikom svetih apo-tolov Petra in Pavla. Po beli cesti proti Trati sem t ako rekoč plaval, iu bilo me je zgolj veselje. Ma-Jokd: -,ein pisal domov in svojega pri hoda nisem bil niti naznanil, da bi se tembol j razveselili tisti, ki so me t-a-kali že te/ko. Po zeleni dolini dospem malone do vasi; kar udarijo zvonovi v zvoniku in d dopust je zvonilo, in ni pa bilo takrat v vsej faii človeka, da bi bil teira zvonenja vrednejši od mene Sreeavali so me ljudje — mnogi prejšnji znanei ali šli so molče mimo mene — mojega zarastlega obraza niso s]x>znali. In premišljal sem, ali me spoznajo doma, in ali me spozna tudi Zalesnikova Reza, ker sem bil vendar samo radi nje vpregel svoje telo v delo, kakor bi ga ne privoščil živali. No, hodili so ljudje mimo, ali spoznali me niso! Prišel sem pred Repnikovo hišo, in oblaniee v i see e izpod strehe, so mi pripovedovale, da se tukaj toči dobra pija'a. To itak veste, da si je Repni-kov Tomaž, prevzemši dom po očetu, omislil vinotoč. Ne toliko za druge ljudi, pa«"- pa zase, da je lahko pil vselej in vsak trenutek. Na pragu je stal in videl se mi je nekoliko posvalj-kan, da ne rečem, nekaj raztrgan, prav kakor bi se mu ne godilo predobro!
"llej, Podlesnikov!" je zakričal name, "glej ga no, pa si res, in morda kar iz Amerike.
Razjezilo me je, naravnost pravim, razjezilo me je, da me je spoznala ta dreta, ko me niso spoznali drugi pošteni ljudje!'
'1 Vstopi no, vstopi!'' je hi tel. '' Pa daj za pijačo in povej, kaj je kaj novega v Ameriki!"
Izgovarjal sem se, da se mi mudi domov. Pa me je precej razkačil, rekoč: "Pa morda nimaš denarja t Drugi so pošiljali domov, o tebi pa ni bilo ničesar slišati! Pa morda nimaš denarja T"
Krasen je lov na divjega petelina, bodisi v Zali, bodisi kjerkoli drugje, koder ima orjaški pevec svoja shajališča! Najlepši del lova pa je vendar le spanje! Kadar je vse čedno dogna-no, ki si se z težko pridobljenim plenom vrnil iz temnega loga, tedaj *ti prav skoraj opešajo moči, da moraš leči bodisi na posteljo, bodisi na zeleno mahovje. Kamorkoli pa ležeš, vedno zaspiš mirno in sladko, in zdajei i zaziban v prijetne sanje, ki iznova poslušaš čarobno petje petelina-orja-ka v njih.
(Dalje prihodnjič.)
Išče se
IZURJEN PEVOVODJA
za slov. del. pevsko družtvo "Bled" v Conemaugh, Pa. Za plačo ter pogoje =e dogovorimo pismeno Josip Bricelj,
P, O. Box 91,
Coneinaujii, Pa.
(v d napr)
In zopet je ogledaval svoj strup in •>»et je s prsti drovil po mizi. Takrat j<» prišel nekdo v vežo. in začulo se je ila je odložil breme. Tomaž je mirno \ stal in dejal: "Moja je, živini je prinesla s polja!"
Pristopil je k vratom in jih nekoliko odprl. P< tem pa je poklical: "Žena pojili sem, pojdi! Znanec je tu, in na njega zdravje bodeš pila!'
Tomaževa žena mi je bila pač tedaj leveta briga. Če je že hotela imeti to •gosenico, prav mi je bilo, naj jo ima!
Odprla so se vrata in v pivnico je stopila Tomaževa žena. njegova prava žena.
"Jezus, Marija!" je zastokala — in že je ni bilo v sobi. ."Jezus, Marija!" sem zastokal tudi jaz— Menil sem, da me je zadela strela, in prav čutil sem, kako je zastajala kri v meni. Izza mize sem vstal in — in — in povem vam, da je bila Za-lesnikova Reza! Srečal sem se s To-mažkovim pogledom, s tistim zelenim hudobnim pogledom.
"Glej, glej!"
Tako se mi je rogal, in to mi je vzelo zadnjo pamet. Pograbil sem stol in česnil ž njim Tomažka po glavi, da je takoj butnil po tlaku---
Kaj bi še pravil! — Zvezali so me, v Loko so me gnali, in v Ljubljani so me zaprli, dve leto v ječo med razbojnike in tatove. In gospodje, ki so me sodili, so dejali, da me je to najbolj pokopalo, ker sem, komaj prišedši iz Amerike, pričel z nove prepir z Rep-nikovem Tomažem, in to brez povoda. Pravica je lepa reč, lepa reč je pravica. In pri tem ostanem!
Ko sem prišel iz zapora je bila mrtva mati. je bil mrtev oče. Na domu pa -e je bil oženil brat, in grdo so me gledali povsod. Kaj mi je ostalo? Vdal sem se pijači in skoro sem pognal, kar sem si bil prislužil tako krvavo težko! To je moja povest, in drugega ne vem.
No, pa se tudi Repniku ni godilo bolje. .
Slab gospodar je navadno slab človek, ki nima srca ne za ženo ne za otroke. Takšen je bil Repnikov Tomaž Pil je, dokler je kaj imel, in ženo je pretepaval. Ko je vse pognal, pa je umrl in v dedšeini je pustil ženo in otroke. No, saj veste, kako je! Časih ji malo pomagam! Je res ubožica! Na-cepitn ji drv in donesem ji vode v težkem škafu. Je res ubožica! Tako je bilo, in sedaj pravim: Bog se usmili nas vseh!
Nato ga vpraša gospod Andrej: "Zakaj je ne vzameš, Jernae, sedaj ko je vdova?"
"Zakaj je ne vzamem?" se zatogo-ti Jernač izpod Skale. "Zato ne, ker je vsakdo nespameten, kdor se oženi! In pri tem ostanem!"
Nekoliko pozneje pa pristavi zamolklo: "In tudi ne, ker sem pijanec kakršen je bil oni, ki ga je prej imela, in ker ima otroke, ki bi ne bili moji." .In debela debela solza se mu utrne iz očesa in počasi zleze po rjavem licu ki sta ga razrili pijača in nesreča 1
*
I Skušnja uči!
^ Podpisani naznanjen ro}akomf Ig- da izdelujem
I ZDRAVIMO li^diKO VINO
§ po naiboljšem navodilu. Iz najbolj-•A rož in korenin, ki jih je dobiti v ^ Evropi i j Ameriki, ter is finega. 6 uaravneja vina.
$ Kdor* boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pi-je redno.
Pošilja se v zabojih po 1 tucat £ '12 steklenic* na vse kraie tapadt-i nih držav Severne Amenke. xJ v obilna naročila se priporoča |	JO»>IF» RUS/*.
| 432 South Saata F4 Avt„ Pueblo L.'o-
/Jojzij Cešarek
59 Union Ave., Brooklyn, N. Y.
Pošilja
denarje v staro domovino
najceneje in najhitreje.
Preskrbuje paro brodite listke« (šifksirle) za razne prekouiorske črte.
V zalogi ima veliko število zabavnih in podočljitili knjig.
Rojaki, naročajte se na "Glas Na roda", največji in najcenejši dnevnik!
Velika zaloga vina in žganja I
Matija Grin; I
Prodaja belo vino po 7Dc ga lo:i „ črno „ 50e „
Družni k 4 fr -Hone zn.......8? 1.00
Br;njf\ei; 12 steklen*«*, r i £12.<M> ali 4 gall. (s.xltV-k) za.......31 <».««;»
Za obilno naročilo se priporeč
Mafija. Grillv
1548 St. Clair St.	CLEVELAND. O. |
J
RED STAR LLNJi
Prskomorska f.arcbrodna fcuM „Rudeča zvezda"
posi eduie redno vožnje s poštnimi parniki med
New Yorkooi in AntwerpesoiB * *■ & * * * Phiiadciphijo ia Amwerpe^t



iv
Domače Qodietie. |
Vsak Slovenec ali Hrvat pijo | naj v korist svojega zdrayja | ^Triglav" zdravilno grenko « vino in 4 Ban Jelaeič gren- f
čico" ktero je vse narejeno iz | pristnih želiš« in pravega f vina.	|
Dobi se pri:	f
"Triglav Chemical Works", (
«68	IStH St., |
, CHICAGO,[lLL
&FS&S&& požare & sledočirai rožtnimi parnik* ;
VADEBLAND dva «IJaha 12017 ten, KHuONLAND............12760 ton
........... ...........12730 ten
ZEELAND

305 ton,
FINNLAND
Pri cenah za medkrov~je so štete ss® potrebščine, dobre
hrana, najboljša ptmtreiba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in na (prijetnejših za potnike iz al v Avstrijo s na k ranjsko. Štajersko, k orožko, Prim o rje, Hrvatsko, Dalmacijo ir druge dele Avstrije.
Ia NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto od 10:30 ur" dopo* ludne od pomola štev. 14 ob vznožji Fulton Street. — Iz PHILAOi^L<c PHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street* Glede vpiaSanj ali kupovanja voinjih listkov se js obrniti na:
Čast mi je naznan.ti slavnemu občinstvu v Clucagi, III.. kakor tudi rojakom po Z jed. avžaval^ da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
617 S. Cen'er Ave., Chicago, III.,
blizu 19. ulice,
kjer točim pristno uleža^.o Atlas* p:vo, izvrstni wLi^key. I^a/.LiOipi vina in dišeče smodke so pri meciL na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table).
Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk ie priporoča
L Mohor Mladič,
617 So. Center Ave., Chicago, I1L
Pojdite k najbližnjem agentu po vožnje listke via
The GreatWabasli
železnice.
Vozovi za turiste aH izletnike vsak torek, Četrtek in soboto z iz bornim vlakom
''CONTINENTAL LIMITED'\ kteri ostavi Boston, Masa., ob 1. uri popoludne in je v zvezi istega dne
popoludne v Rotterdam Junction a Continental Limited iz New Torka.
Vozovi s komotno otvarj a j očimi se stoli prostL
Vstavi se v NIAGARA FALLS.
Krasni komfortni vlaki ▼ Detroit, Chicago, St. Louis, Kansas City in Omaha. Direktna zveza s Texasom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Fracisco, Portland, Taeoma in vsemi točkami onstran srednjega polu-dnevnika.
Informacije gledč voinjih cen, oskrbljen j a Pullmanovih ia turiati-ikih vagonov dobiti je pri
H. B. McCLELLAN, O. E. A., 887 Broadway.	Now York,
J. E. BAEET, agent »turiste, 17« Washington St.
tr	=° ° 6
VAŽNO !
Slika predstavlja uro za gospode z zlatom prevlečeno in dvojnimi pokrovi, velikost 16", in je
jamfisna za 20 tet.
Kolesov je j e najboljšega ame-rikanskega izdelka
Elgin ali Springfield na IS kamnov.
Blago se pošilja na zahtr^o
;n Ftane sedaj same
$13.00.
Za obilne narečbe se priporoča m beleži z velespoštovanjem
Jacob Stonich,
72 & MadUon St.	Chicago, III.
GABFATHIA
CUNARD LINE
PARNiKS PLJLUEJO MED
TRSTOM, REKOJNJiEW YORKONf.
PARNIKI IMAJO JAKO OBSFŽEM POKBIT PROSTOR M&fiYV 3U SETANJjK POTMKOV TBETJEWl RiZEED^
odpluje iz Xew Yorku dne G. 111 area.
odpluje iz Xew Yorku due 20. marea.
odpluje iz New York a due 3. a-prila.
CTLTONIA, OLAVOriA m PANN0N1A so parmka ne ava vi->aka Ti pptrniKi so napravljeni po uajno^oišem kroja in zcio prikladjoz m tretji razred JEDILA so uobra in potnikom trikrat na daa pci VE poatrežena
Vofoja dstke prodajajo poctlašč^ n agentj} Id
The Gunard Steamship Co., Ltd.,
m groacJwi? Sew	126 3tate St., Boston,
B7t Dsarnora st, Cnicagf*
DLTONIA
SLAYUNIA
THE FOREST CITY BREWING CO.:
- Jedina Cesko-Slayjanska--
protitrustna pivovarna družba
V Clevelandu, O.
Yari iz najboljšega nmerika:iskes?a slasti in i r. import i-rane^a češkega brnela iz Žatra
pravo plzensko pivo 'Prazdrcj'.
Kdor enkrat nase piro poskusi, ne bo zahteval dru-zega. Radi tega, rojaki, zahtevajte od g>stilnič::rjiv edinole plzensko jiivo «Prazdrcjw. Podpirajte le one, ki vas osvobojujejo od trostove^a jarma.
Naša pivovarna nabaja se na UsiIOK Street, nasproti Wheatland in Homewood St.
-■ iVlatej Bs^Uo, Icolektor.
S)
Rojakom v Milwaukee, Wis., in ckoliei priporočamo našega večletne ga zastopnika Mr. FRANK BAUDE-XA, stanujoč 342 Keed St., Milwaukee. Wis., ali Box 5, Station A. Ta sprejema naročila 2a list, oglase in ima v zaogi raznovrstne slovenske knjige.
Uprav.-ištvo "Glasa Naroda".
NAZNANILO.
Rojakom v Joimstownn, Pa.t in okolici priporočamo našega zastopnika g. Fran Gabrenja. 5191- Power Street, Johnstown, Pa.
Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter ja z nami že več ?et v kupčijskej zvezi.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Rojakom r^n"rgu'Pa-
r.aznaniam, da j, za tamošnji okiaj i:u»j
edini pooblaščeni zastopnik za vse posle
JAKOB ZABUEOVKC,
4824 Blackberry Alley*	Pittsburg, Pa.
Uradne me: vsak dan od i 7. d<> l \ ure, tt r c»b sobotah do 8. ure zvečer.
Kcjakom pa toplo priijorof-ar:'.
Frank Sakser.
t
T
JTif je podpisana pripon iam potujočim Slovencem .in Hrvatom svoj........
SALOON
lui-iuy urccDwku cm V. - . NEW YORK c o
T katerem točim Te dno pivo, doma ^rešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam iz« vratne smodke.
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenca in Hrvatje dob&.............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna..............
Za obilen poset oe priporoča
FRIDAVON KROGE
MM« QMnrkk Street, New Yecfc.
AUSTRC-AMERICAK lil
Regu'arnl potn) pnrrilkl
"FRANCESCA" odpluje 6. marca "SOFIA nOHENBERG" odpluje 17. marca.
^^QIUL-rlA-** odpluje 24. marca.
vozijo med New Yorkom, Trgtom In Reki.
najpnpravnejBB In najcenejša paroorotiDa črta v LjstJJano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljub; Ijane le SO ^centov. Potniki \iospo isti dan na parnik, ko od doma gr<do{|
Železniške cene iz New Orleansa so zelo nizke na vse strani. ^
Cuy. Phone Cent. 1610	Bell Phone: South 143
THE STANDARD.BREWING CO.
isdehsje najboljšo vrsto piv2.
I3T Train St.
Cleveland, O.