OKTOBER
»P Marija Mar.Al.
19 S Peter Alkant ™ 6 Janez Kant « P Uršula + 22_SJanez Kapis. 23 N 20. pobink: ©
P Rafael J5 T Krispin -6 S Evarist
M s x?'m0n in Juda+
-Narcis 81 p Volbenk + £
IKANSKI SLOVENEC
mvi SLOVENSKI UST ® 'AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico. — od boja do tmagel
GLASILO SLOV. KATOE. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH, >
(Official Organ of four. Slovenian Organizations).
kajstarxjBi
III »AJBOLJ
PRILJUBLJEH SLOVENSKI
LIST y EDRUŽKNIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH,
(NO.) 204.
CHICAGO, ILL., PETEK, 21. OKTOBRA — FRIDAY, OCTOBER 21, 1938
LETNIK (VOL). XLVIL,
v	v
Povratni upor Arabcev v Palestini, bo bržkone prisilil Angleže k umiku. — Angleži po bojih vzeli Arabcem Jeruzalem. — Arabci zahtevajo svojo lastno vlado in Prenehanje doseljevanja Judov.
Jeruzalem, Palestina.— Med
deželami, ki spadajo -veliki britanski imperij, P°vzroČa točasno Palestina gležem največ preglavic.
vor vko Prebivalstvo tamkaj ze dolge mes,ece skrajno ^ vratno uporniško gibanje, j s- je tako globoko zajedlo Aii pPaslo, da 'bo bržkone ^ija prisiljena, napraviti
toj ? Umik pri kontroli nad Sr ,eze_'°» dasi zdaj še z vsemi
'ago ^ -iih ima na razpo-
Pobija in duši to gibanje.
CESKO-OGRSKA POGAJANJA
Ncvi razgovori za poravnavo spora glede ozemlja.
T,J.	uuKi LU giuauje.
U 1 boji so se skozi dva ' v torek in v sredo, vršili
dn:
------
iiiestleSt° J?ruzalem- Stari del I ^ so namreč Arabci doce-^zasedli in le s pravim boj-^ napadom se je posrečilo
itido e?m' ki jim Je P°magala (]0 VsIca Policija, da so v sre-Pr'8nali Arabce.
ltohP°r ^rabcev, katerega se, ■°r Se raore preceniti, ude-»Uje kakih 10,000 oborožena ^ož> gre za tem, da se od-jjj 1 angleška vlada v deželi Dti a.Se prepreči nadaljnje t0v ljevanje Judov- Pred svetlel ° V°jno ->e bila Palestina
fK) ,''rškega cesarstva, toda ces„ Pu miru je razpadlo to satnoltVo v več bclj ali manj
bij j/ j^h Pokrajin, dočim je 8legj,j Palestino priznan an-v l9lr.mandat. Ze prej,namreč Balf0 ,pa Je angleški državnik Pale !!r Proglasil, da se ima • * smatrati kot nekak iti te ni in pravi dom za Jude, \ d/i , e se Je Anglija drža-
izSh ■ ni pred neka'j leti
Arabc nila protestna ro volta Iftert ^' na kar je morala ta
2ariZpremeniti ter si J'e na" ^ se plila novega, namreč,
'Hleftina razdeli v tri
'fielj a "lilc južni del naj bi
•bali v, labci>severni del Judje,
Hlir V sredi Pa bi ostal s tJen.
cijami ' angleški
mi mahina-'iili, Arabci niso zadovo-loti hru da -le Palestina v ce-Vi 0' dežela in mora taka Htfci• Ker so P" Angliji ie ta 1 "a gluha ušesa in ker
Jud
r°ljevala stalni dotok
^abiii Priseljencev tja, so % t.Za orožje. Sprva je \ aJ. VelJal predvsem Ju-•Poi>»iišl-1Z tega se Je izcimilo ^ Ribanje proti Angle-
Ail -Nov^i S° Že lako daIcč na"
>v°jo i '' da so si ustanovili
?'Sov Vlad0^ katere or"
CejGtt1 javno . nastopajo o °Po(|e Palestine in je o-angleŠko kontrolo le >,'kje^Po.sredno okrog
C V°jažk!e nahajaj0 anRle"
i, last garnizije. Tudi
7>i Ay?* sodi&a so si usta jp* ■
*v Siriji;
jSbci.
A]4 j^rabskega gibanja je ^	^eini, "veliki muf-
ki pa je v pre-
H
«ini Ji
p0	Ta je zad-
% °bŽal, • izjav°. da sicer VoJj6 Celjenje in pre-se , Palestini, toda
a b0(lo 0 bo nehala, dokler
VJCev> ki1P°lnjene zahteve v ,h ' Sn, kakor že ome-da se An-iz Palestine in
Budapesta, Ogrska. — Med
Ogrsko in Cehoslovaško so bodo otvorila nova pogajanja za mirno poravnavo spora glede obmejnega ozemlja, katerega zahteva Ogrska. Tako se je izrazil pretekli torek neki višji uradnik zun. ministerstva. Dostavil je, ako ti razgovori ne bodo dosegli uspehov, potem bodo pozvane štiri velesile, ki i so podpisale monakovski pakt, da izrečejo končno besedo. Kakor kaže, ne bodo Madžari pri volji, kaj popustiti od svojih zahtev, kar se lahko razvidi iz raznih demonstracij v tem mestu, v katerih se poziva vlada, naj z orožjem prisili Cehoslovaško k podaji.
-o-
ŽENA MU POMAGALA K ZABAVI
New York, N. Y. — N:eka Mrs. Mary Cusick si je nedavno kupila sedem let stari avto in zadnji ponedeljek zvečer ji pravi njen mož, da bo vzel avto in sle odpeljal z njim na neko veliko zabavo — blowout. Njej pa je zapovedal, da mora ostati doma. Ženski se je zdelo to malo neumno in tako je sledila možu. Ta je u-stavil avto pred nekim salu-nom. Žena pa je prižgala žveplenko in jo vtaknila v ga-solinski kotel, na kar je sledil resnični blowout, da se je komaj imela še sama čas umakniti. Bila je aretirana pod ob-dolžbo po/.ga.
-o-
Z OPERACIJO OZDRAVILI SLEPO OKO
Pittsburgh,Pa. — Neki Walter Van Horn je zadnji torek zadobil nazaj vid na enem očesu, na katerega je bil slep že čez leto dni. Zdravniki so namreč vzeli iz slepega očesa nekega drugega moškega košček roženice in jo presadili v oko Van Ilorna. Izvršilo se je to pred osmimi dnevi in zdaj je Van Horn zadobil vid, ki je sicer še meglen, a je upanje, da se bo zadovoljivo izboljšal.
STAVKARSKI IZGREDI PRED TOVARNO
Sioux City, la. — Solzilne bombe so pokale in policijske palice padale po glavah stav-kujočega delavstva pred tukajšnjo tovarno Swift & Co. zadnji torek zvečer, ko je kakih 1000 piketov skušalo prisiliti nekaj nad 100 stavkoka-zov, da zapuste tovarno. Stavka, ki jo je proglasila CIO unija, traja v tej tovarni od 29. septembra naprej.
POZIV NA
MLADINO
Škof apeliral na boj proti ma-
terijalizmu.
New Orleans, La. — Energičen apel je naslovil to sredo chicaški pom. škof Sheil na a-meriško. mladino, naj reši svet pred pretečo vojno s tem, da se napove končna križarska vojna materijalizmu, ki itak že izumira. Govoril je škof ob slovesni pontifikalni maši, katero je daroval na tukajšnjem evh. kongresu in katere se je udeležilo nad 60,000 romarjev. Vsakomur mora biti jasno, je povdaril govornik, da ima svet izbirati med dvojnim: Ali si izbere duhovno krščanstvo in z njim rešitev, ali pa materija-lizem, kateremu bo -sledila zmeda in pogin. Preteča nevarnost vojne in ekonomski prevrati so izrodek materijali-zma, "ki predseduje pri vodstvu narodov in diktira vso njih glavno politiko".
-o-
SIN VLOŽIL TOŽBO PROTI OČETU
Toronto, Ont. — Na tukajšnjem vrhovnem sodišču je bila vložena tožba proti kanadskemu poslaniku v Zed. državah, Herb. Marlerju, in nekemu drugemu moškemu za odškodnino $300.000. Tožbo je vložil Marlerjev lastni sin,Leonard, pri čemer nav;.ja, da sta ga dala oče in načelnik umobolnice v London, Ont., zapreti v umobolnico ter sta ga tam držala od februarja do septembra in mu s tem preprečila njegovo nameravano ženitev.
-o-.-
GOROSTASNE OBDOLŽITVE PROTI KOMUNIZMU
Washington, D. C. — Pred kongresnim odborom, ki preiskuje neamerikanske aktivnosti v Zed. državah in ki mu načeluje kongresnik Dies, je nastopil kot priča neki Jacob Spolansky iz Detroita. Ta mož je naslikal velikanski komunistični strah na steno ;n i? njegovih izjav bi se moglo soditi, da je on kaka velika diplomatska osebnost, ki so mu znane zakulisne mahinacije raznih vlad, dočim je v resnici le pomočnik detroitskega šerifa. Z
BOLNIKI DOBE LAHKO NOV ŽELODEC
New York, N. Y. — Na zbo-rovanju kolegija ameriških kirurgov je dhnajski zdravnik dr. Hans Finsterer objavil presenetljivo odkritje, namreč, da se more s po'm'ocjo raznih iznajdb doseči, da zraste v bolniku popolnoma nov želodec, ako je od njegovega žielodca o-stal le majhen košček še zdrav in nedotaknjen. Ta košček se prilepi na kak sosednji notranji organ in iz njega zraste potem nov popolni želodec. Ako se bo ta iznajdba izpopolnila, bo to v veliko tolažbo tistim, ki imajo želodec razjeden od raka ali druge podobne bolezni.
KR1ZEMJVETA
—	London, Anglija. — Bivši zun. minister Eden, ki je v februarju resigniral , s svojega mesta v protest proti Cham-berlainovi politiki napram diktatorjem, je zadnji torek predlagal, da ima Chamberlainova vlada odstopiti in. da jo nado-
' mesti druga vlada, sestavljena iz vseh strank.
—	Berlin, Nemčija. — Da še bolj priklopi Poljsko na se, ji je nemška vlada zadnji torek nakazala trgovskega kredita nekaj nad 22 in pol milijona dolarjev. Pred par dnevi je bil odobren podobni kredit Turčiji za 60 milijonov in Grčiji za 40 milijonov dolarjev.
—	Istanbul, Turčija. — Stanje turškega predsednika, Ke-mala Ataturka, je še vedno opasno^ kakor so zdravniki izjavili v svojem poročilu pretekli torek. Predsednik trpi na jetrih.
—	Belfast, Sev. Irska. — Min. predsednik Severne Irske, Craigavon, je zadnji torek v poslanski zbornici povdaril, da bo ta del Irske ohranil svojo neodvisnost in se ne bo združil z južnim delom.
-o--
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
vso gotovostjo je namreč izpovedal, da "ve", da je Stalin sam, osebno, podvzel komunistično propagando v Zed. državah in da je ukazal, da se mora A m e r . del. federacija razbiti.
ZVRACA KRIVDO NADRVGE
Neki govornik povdaril, da so bili odgovorni za tragedijo Čehcslovaške tisti, ki so to državo ustvarili.
Pariz,Francija. — Pred klubom tukajšnje univerze je imel zadnji torek govor S. Lau-zanne, urednik enega vodilnih tukajšnjih listov, v katerem je skušal izbrisati s Francije pečat krivde za tragedijo Čeho-slovaške. Vso krivdo je zvrnil na druge države, pri čemer ni izvzel niti Amerike.
"Dosti smo slišali zadnje dni o 'velikem izdajstvu nad Cehoslovaško'" je dejal Lau-zanne ter nadaljeval: "Edino izdajstvo je bilo tedaj, ko so Cehoslovaško delali" češ, da vsa odgovornost pade na. tiste, ki so jo ustvarili v 1920, namreč na Wilsona, Clemenceauja in Lloyd Georga. Glede pogodb, ki jih je sklenila Francija s Cehoslovaško v 1924 in 1925 za medsebojno pomoč pa je dejal Lauzanne, da so bile te odvisne od Lige narodov in od lokarnskega pakta. Povrhu vsega pa je zatrdil, da ni bila Francija v takem stanju, niti moralno, niti materijalno, . da bi se mogla bojevati za Cehoslovaško in jo rešiti.
-o-
JUNAŠKI PILOT REŠIL 14
ŽIVLJENJ	J
Montgomery, Ala. — Pilot potniških aeroplanov, Dave Hissong, zasluži hrabrostno medaljo in priznanje za svoj junaški čin, ki ga je izvršil zadnji torek ponoči, in za prisotnost duha,ki ga je ohranil v kritičnem položaju. Vodil je namreč neki aeroplan, na katerem je bil 14 oseb in ki je bil namenjen proti New Yor-ku. Nekaj milj od tukaj pa se je užgal desni motor, na kar je zaprl vanj dotok gasolina in se hotel obrniti nazaj na letališče. Nenadoma pa je nato levi motor odpadel od aeroplana, ker je izgubil podporo. Kljub temu pa,da so plameni švigali okrog njega in mu žgali loke, je pilot držal za kontrolo in posrečilo se mu je, da je z gorečim letalom pristal na nekem polju, kjer so se vsi potniki brez poškodb rešili.
Iz Jugoslavije
Produkcija nafte v Medjimurju je zadnje čase prav lepo narastla, zlasti odkar so začeli vrtati petrolejske vrelce z modernimi stroji. — Zopet težko ^prizadeti dolenjski gospodarji. — Smrtna kosa. — Razno.
Veliki vrelci nafte
Judje pa prenehajo doseljeva-ti tja. Obenem je povdaril, da se bodo že zdaj tam bivajočim Judom priznale vse državljanske pravice.
POSTAL ZAGONETNA OSEBNOST
Ljubljana, 30. sept. — Že[ dolgo časa izrabljajo najdene' petrolejske vrelce v Medmur-ju. Spočetka niso mogli dobiti kaj več petroleja na dan. Letos pa se .je produkcija nafte v Medmurju začela naglo dvigati. Medtem ko so lani dobili 240 ton nafte, so je letos že v pol leta dobili 508 ton. Sedaj pa je samo meseca septem'bra znašala produkcija 200 ton. V zadnjih osmih mesecih so samo v vasi Selnica in Peklenica dobili 740 ton nafte.
Kakor rečeno, producirajo v Medmurju petrolej že mnogo časa, že več desetin let. Največ nafte je v okolici Selnice in Peklenice. Koncesije za petrolejske vrelce v Selnici ^n Peklenici ima medmursko pe-trolejsko društvo že 50 let. 'Doslej so se del tega društva udeleževali inozemski kapitalisti, zlasti Nemci, ki so v ta namen porabili kakih 300 milijonov din. Dosedanji nemški finančniki pa so se sedaj umaknili in so sedaj na njihovo mesto stopili švicarski finančniki. Dejstvo, da tukaj že toliko let dobivajo petrolej, kakor tudi nekaj drugih okolno-sti, dokazuje, da je v globobo-činah, tamkajšnje zemlje nenavadno mnogo petroleja, katerega bodo sedaj skušali z modernimi stroji spraviti na dan.
Kakor poročajo, hočejo pri navadnih delih zaposliti zgolj domače delavce, medtem ko bi za sedaj inženirji bili še tujci. Pravijo namreč, da se morajo naši inženirji prej navaditi tega dela.
Kakih deset kilometrov od Selnice leži vas Peklenica. Tamkajšnji kmetje že mnogo let vedo, da iz zemlje teče nekako gosto črno in smrdljivo olje, katero kmetje že od nekdaj porabljajo za kolomaz. Kmetje pravijo, da tisto olje prihaja iž pekla, zato mu tudi pravijo "pekel". Ta "pekel" pa v resnici ni nič drugega kakor nafta, katero so kmetje na svoj način znali izrabiti v svoje namene. Šele pred nekaj leti so začeli v teh krajih z modernimi stroji vrtati petrolejske vrelce. Kakor hitro so prišli na delo moderni stroji, se je produkcija naglo dvignila. Za sedaj dob,ivajo že 200 ton mesečno.
i prijavijo vsikdar obolelosti svinj oblastvu.
-o-
Kača v dvema glavama
Posestniški sin Ludvik Vol-, majer na Rdečem bregu pri Sv. Lovrencu je na polju ujel kačo belouško, ki .je imela dve glavi. To čudo so hodili ogledovat radovedni ljudje od blizu in daleč. Pri tem so bili tako neprevidni, da je eden radovednežev stopil po nesreči na eno glavo in kača je kljub temu, da je imela še eno gla-yo, poginila.
-o-
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrla Josipi-na Indra, vdova Prokcp, rojena Kalmus, vdova po okrožnem zdravniku. — Na Vidmu-Dobrepolje je umrl Valentin Hočevar, posestnik star 80 let. — V Gornji Radgoni je umrl Janko Cirič, predsednik nadzorstva gornjeradgonskih občinskih podjetij.
--o-
Vlom
Neznan vlomilec je pred kratkim vlomil v Koščevo hišo v Rečici pri Polzeli in sicer v času, ko so bili vsi domači zaposleni na polju. V hiši je vse prebrskal, nazadnje se je lotil večjega kovčega, iz katerega je pobral 6000 Din gotovine, last Koščevega mlinarja, kateri si je leta in leta pritrgoval od ust, da si je nekaj prihranil.
Letalec Chas. Lindbergh zadnje mcsece obilno potuje po Evropi, a povod za to se ne izJa v javnost. Sovjeti so ga nedavno obdolžili, da vrši službo agenta fašističnih držav in da je pomagal Chamberlainu, najti vzrok, da je ta lahko prepustil Cehoslovaško Hitlerju. Slika ga kaže, ko je v juliju zapuščal Varšavo, namenjen v Moskvo.
Svinjska kuga
Odkod se je zanesla kužna bolezen, ni mogoče ugotoviti, najverjetnejše pa je, da je kateri izmed mesarjev zaklal prašiča, ki je bil že bolan, a bolezen še ni prišla do vidnega izraza, ter se je nato raznesla daleč naokrog. Oblastva so storila vse, da se bolezen zatre, vendar je to zelo teža\\ no, ker se Še vedno dobe gospodarji, ki v svojo lastno škodo in škodo svojih sosedov ne
Nesreča
Na stavbi pri Sv. Križu v Ljubljani se je delavcu Jožetu Andrejka iz Domžal zgodila nesreča, Strmoglavil je z nad dva metra visokega zidarske^ ga odra na cementna-tla in obležal s prebito lobanjo nezavesten. Na srečo je ostal še živ, pa je vendar preteklo več ur, predno se je zavedel. Odpeljali so ga v bolnico.
■-o-
Protiverski tisk je strup za vsako hišo. Ta strup uničuje blagoslov v družinah, včasih hitreje, včasih pozneje.
DENARNE POŠILJATVE
odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene:
V-Jugoslavijo:
Za: Din:
$ 2.55_______ 100
$ 5.00_______ 200
$ 7.20_______ 300
$10.00....... 420
$11.65________ 500
$23.00........1000
V Italijo:
Za:	Lir:
$ 6.50___100
$ 12.25____200
$ 30.00_____ 500
$ 57.00_____1000
$112.50........2000
$167.50........3000
Pri večjih svotah posebrn popust
Za izplačila v dolrrjih:
Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75
Za $10.00 pošljite ____________$10.85
Za $25.00 pošljite ____________$26.00
Vsa pisma pošljite na:
JOHN JERICH
1849 Wvit Cermak Road CHICAGO, ILL.
2
•AMERIKANSKI SLOVENEC
Amerikanski Slovenec
tii in najstarejii slovens]^ list v Ameriki.
Ustanovljen leta lStli
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po prunikib.
Izdaja in tiska!
pDINOST PUBLISHING GO.
Naslov uredniitva in uprave: J849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon-: CANAL 5544
Naročnina t
„15.00 _ 2.50 1.50
Za čelo leto Za pol leta , Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto__$6.00
Za pol leta - 3.00
Za četrt leta---1.75
posameirnk številka__3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in A merica, Established 1S9L
Issued daily, except Sunday. Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription]
For one year ---
For half a year--
For three months -
_$5,00
_2.50
_ 1.5C
Chicago, Canada and Europe:
For one year ---$6 00
fror half a year -- 3.00
For three months ........ ■■ 1-75
Single copy---3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti deposlani na uredništvo naj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illindis, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
Spomina vredno
Tudi to je le dogodek, episoda, ki preide, pa je vredno spomina, dasi vrlo žalostnega, ker jasno kaže, kakšno je narodno čutenje med Slovani še v 20. stoletju in po 20 letni narodni svobodi. Sprva so Slovaki precej ropotali, ko je stegnil Hitler roparsko roko proti Čehoslovakiji. Ko se je kriza prikazala v vsi resnosti, so se nekoliko streznili, se zdi. Ako ni bilo avtonomije, ne bo niti življenja, ko ne bo Čehoslovakije.
Bolgari so podpisali tik pred krizo balkanski pakt. Mnogi so upali na neko slovansko probujenje. Pa so ostali le bolj Mongoli. Takoj so zahtevali Dobružo. Morda imajo nekaj pravice do tega, kar so izgubili, ko so šli z Nemcem, ampak kriza je nastala za vse slovanstvo, in tu so odpovedali. Kralj je bil seve ravno tedaj pri Hitleru na zajčji jagi.
Iz Jugoslavije do danes (ko je sestanek v Monako-vem) ni bilo ničesar slišati. Morda je le malo zasijalo Hrvatom, za kaj gre, Srbi so v;-lo prekanjeni politiki, Slovenci bi pa prišli prvi v klavnico, le strankarske strasti ne
morejo zatreti.
Pri Rusih se težko govori o slovanskem stališču. Politiko vodijo taki, ki niso Slovani, pa so se le postavili precej korektno, dasi je dvomljivo, da bi mogli vojaško nastopiti, ko doma vse vre. Opomnili so pa Francijo, in Poljakom so zapretili vsaj.
Naravnost sramotno so pa nastopili Poljaki. Poljska manjšina ima gotovo narodne pravice, in najmanj so v slovanski državi, ki navsezadnje ni tuja. Pa so prav prvi šli Hitleru škornje lizat in pripravili nož v hrbet slovenski državi. V Varšavi so uprizorali demonstracije, kakor bi šlo za življenje vseh Poljakov, naravnost perfidno pa so hoteli delati rabuke prav v srcu Francije, kjer so zahtevali — avtonomijo. To meji že na norost. Dela so prišli prosit, ga dobili, in podle duše se pustujo od Hitlera podkupiti s par franki, da priskočijo Nemcem na pomoč. Morda je res Francija v politiki delala napake, ampak v tako kritičnem'momentu zvezati se z Nemcem, ki jih je davil skozi vso zgodovino, to presega vse meje. Naj se kriza obrne tako ali tako, tega madeža si Poljaki ne bodo mogli nikoli izbrisati, saj bodo tudi sami izbrisani, ako so pomagali izbrisati Čehe, in bi bili ti izbrisani.
Vsa čast pa Čehom in tudi Slovakom, ko so se odločili za skupni nastop.
Nad kolhoznike so hodile kazenske ekspedicije, katere so jih mnogo postrelile.
Vi na Poljskem niti pojma nimate, kakšno je duševno stanje Stalinovih "sotrudnikov". Strah in neprestan nemir napolnjuje njihova srca. Kateri so bolj odločni in značajni, prestopajo v opozicijo, a kateri so strahopetni, tisti one izdajajo in jih tožijo Stalinu, da bi se mu prikupili."
"Kakšni so bili vaši načrti? Kaj bi bili storili, če bi se prevrat posrečil?"
"Nekateri so mislili, če bi bil pal blok Stalin-Ježo v, da bi v Rusiji še ostal boljševizem, a bolj zmeren. Toda to bi se ne zgodilo. Če bi armada vrgla Stalina — in to bi mogla storiti samo armada — bi postal vodja naroda tisti, ki bi ga osvobodil. Če bi bil še Tuhačevski živ, bi bil to Tuhačevski."
"Kakšno bi bilo vodstvo države? Kakšen režim bi imeli?"
"Sprva bi bila vojaška diktatura. Pozneje, ko bi uničili rdečo sodrgo, bi se vpeljala republika."
"Kaj pa monarhija?"
"To bi šlo težko. Rusi so utrujeni zaradi "trde roke", bolje bi se obnesel parlamentarni ustroj," je odgovoril bivši agent Čeke.


F

8B91v o f^^^^r^i^m^m^^
K položaju v Rusiji
VSAK IMA SVOJE VESELJE, PRAVI MR. VOGLAR
CenlerviHe, Pa.
Zopet vas moram g. urednik nadlegovati za nekoliko prostora v cenjenem listu, katerega vsak naročnik z veseljem prebira, kot ga tudi jaz sam. Iz tega vidim, kaj se vse po svetu godi. — Cenjeni čitatelji, jaz bi rekel, da skoro vem, da berete tudi druge amerikanske liste, kakor jih tudi jaz. Vse, pa primi katerikoli list v roke, skoro ne vidiš drugega tam, kot Hitler in zopet Hitler. Eni se nanj' jezijo, drugi ga hvalijo in so ga veseli. Zadnjič se je še novinar tam v So. Chicagi obregnil ob Hitlerja; 'Jaz bi mu rekel, naj mu odpusti. Naj dela Hitler kar pač hoče, saj je Hitler avstrijski rojak, kot smo bili mi, kar nas je starih Amerikancev. Naj my novinar privošči, saj vidi, da ima veselje do tega. Vsak ima svoje veselje, jaz ga imam namreč do lova, žandarji v starem kraju pa imajo veselje do ciganov. — Spominjam se, bilo mi je kakih 12 let, ko sem šel z očetom v vinograd. Junija meseca je bilo, ko sva šla cepit trte. Jaz sem cepil kakih 15 korakov od steze, ki je vodila tam mimo, oče je pa vezal mladice ob stezi, da bi ne bile ljudem na potu, ker so že preveč visele čez stezo. Kar naenkrat prisopiha po stezi cela kompanija ciganov starih in mladih, moških, žensk in otrok. Eden ciganov, menda je bil nekak poglavar, stopi k očetu in ga vpraša, če je videl, ali so šli tod žandarji. Moj oče mu takoj pove, da žan-darjev ni videl. Da bi potem dragi bralci videli, kako naglo so jo potem cigani ubrali naprej po stezi, da se je kar kadilo za njimi. Komaj je minilo dobre pol ure, ko jo primahata po stezi žandarmerijski stražmoj-ster in kaprol iz Krškega. —
Dober dan Voglar, pravi straž-mojster mojemu očetu. — Ali ste videli, če so šli cigani tod? — Ej, vrag naj vas vse skupaj pocitra, pravijo moj oče; pred pol ure so cigani povpraševali po vas, sedaj pa vi za cigane vprašujete. Zakaj pa ne bi skupaj hodili, namesto da se tako lovite in sprašujete drug po drugem. — O, saj bi radi skupaj hoclili, pravi stražmojster; pa jih ne moremo dohiteti.
Tako vidite, kot sem že zgoraj omenil, ima vsak človek neko veselje. Pri Hitlerju vidimo, da ima neko posebno veselje, pa mislim, da bo enkrat kmalu končal s tem svojim "biznesom", kajti poleg veselja ima tudi vsaka stvar svoj konec in do konca bo prišel tudi Hitler, prej ali pozne j. — Prijazen pozdrav vsem čitateljem tega lista.
John Voglar -o-
VELIK SHOD V JOLIETU Joliet, III.
V nedeljo 23. oktobra zvečer ob pol osmi uri piirede društva Najsv. Imena naše far.? velik shod v Slovenia dvorani z jako zanimivim programom. Na programu bodo nastopili razni odlični govorniki, ki bodo v zanimivih besedah govorili o sedanjem brezuerskem svetovnem stališču in o položaju katoličanov v t°j borbi. Med programom bodo igrale tudi naše obe šolski godbi, tako da bo •shod ne samo koristen, kajti bomo slišali zares zanimive govornike,ampak bo ob enem tudi v veselo razvedrilo, ko bomo poslušali mlade godbenike. Ta shod je prirejen za vse moške farane, brez ozira, ali so člani dr. Najsv. Imena ali ne. Zato ste prav uljudno vabljeni vsi možje in fantje, da se v polnem številu odzovete temu povabilu. To nedeljo obhajamo praznik Kristusa Kralja. Pokažimo, da smo še vedno
zvesti člani Kristusove armade, da ga še vedno ljubimo kot našega Kralja in da smo pripravil eni vse žrtvovati zanj in njegovo čast v sedanjih težkih časih, ko so se mnogoštevilni kri-voVerci celega sveta zarotili proti njemu in katoliški cerkvi. Zato pridite vsi na ta znameniti shod, da bo Slovenia dvorana napolnjena samih zavednih katoliških mož in fantov in da bomo videli koliko nas je, ob enem' se bodo odlični govorniki in gostje prepričali, koliko katoliško zavednih mož in fantov ima velika fara sv. Jožefa v Jolietu. Naj torej nobeden ne pozabi, ampak prav gotovo pride v nedeljo večer v Slovenia dvorano.
M. H.
-o--
VABILO NA VESELICO PODRUŽNICE SŽZ
ChicagP, ill.
Naša podružnica Slovenske ženske žveze priredi v nedeljo 23. oktobra plesno veselico v šolski dvorani sv. Štefana na Cermak Rd. in Wolcott St. poprej Lincoln St. Vstopnina je samo 25c. Ker gre čisti dobiček pol za cerkev sv. Štefana in pol za zvezino blagajno, gte zato prav prijazno povabljeni vsi iz Chicage in okolice ;South Chicage, Cicero, Berwyn, Aurora, J o 1 i e t, Waukegan, Pullman in Elmhurst, da nas posletite. — Ta veselica bo najbolj zabavna kar smo jih do-f.edaj priredile, ker nas poseti jolietska podružnica s svojim izvežbanim krožkom (drjll team), da bo tudi pri nas nastopil s svojim korakanjem. Kaj takega v naši dvorani še ni bilo, zato vem, da bo vsakega zanimalo to videti. Udeležite se v velikem številu. Zabave in kratkočasja bo na koše. Godba izvrstna, za žejna grla in prazne želodce bo pa skrbel odbor.
Še 'eno posebno povabilo.
Par mesecev temu, sem brala v Amerikanskem Slovencu, da se je nekje v državi Ohio ustanovila Moška Zveza in da so ustanovljene že dve podružnici, tretja se pa ustanavlja in da se je tudi v Chicagi nekdo oglasil za to Moško zvezo. Ker od tedaj nisem videla v;eč nobenega dopisa o tej Moški zvezi, ne vehi, ali ga res ni bilo. ali sem ga morda prezrla, ali je pa vsie skupaj zaspalo. Toda fantje, klobuk nazaj, rokave zavihat in na delo, da vas ne bo čez deset let samo deset tisoč,kakor je bilo Ženska zveze. Želim vam, da bi vas bilo čez deset let petdeset tisoč. Kolikor vas je pa že dosedaj pod marelo Moške zveze, vas vse od vseh štirih vetrov lepo povabim na našo veselico, katero priredi naša podružnica v nedeljo 23. oktobra ob 7:30 zvečer v šolski dvorani sv. Štefana. Najbolje bi bilo, da se kar korporativno udeležite z vašim zvezinim znakom, kajti me bi radie videle koliko vas je že in če nas bote kaj kmalu "bitali". — Tcrej nasvidenje na naši veselici v dvorani sv. Štefana.
Članica
Širite in priporočajte list 'Anverikanski Slovenec"!
OD DR. SV. DRUŽINE ŠT. 1, DSD.
Joliet, III.
Prijazno vabim in prosim vse članstvo našega društva, da se udeleži naše prihodnje seje v polnem številu. Tem, kateri ste bili na zadnji društveni mesečni seji je znano, da je bilo sklenjeno, da se bodo od sedaj naprej vršile naše društvene seje vsako četrto nedeljo v mesecu in sicer popoldne. Ta seja se torej vrši v nedeljo 23. oktobra točno ob eni uri popoldne v navadnih prostorih. Na dnevnem redu je več važnih reči. Med drugim bote tudi slišali poročilo finančnega odbora, kateri bodo poročali o stanju društvene blagajne v zadnjih treh mese cih. — Sedaj je poletna doba pri kraju,zato m'^nda ima vsak dovolj časa in prilike, da pride na sejo. Čim več nas je na seji zbranih, več dobrega se lahko ukrene v korist društva in Družbe. Zavedajmo sie dolžnosti do društva, Družbe in do svojih sobratov in sosester in zanimajmo se za društveno delovanje. To ni samo dolžnost odbornikov ali nekaterih članov, ampak je zadeva celokupnega članstva,saj gre za splošne koristi vsega članstva. Vsi se moramo zavedati, da imamo pri društvu enake pravice in enake dolžnosti, od prvega, pa do zadnjega člana ali članice. Odborniki se trudijo kolikor najbolj morejo za društveni napredek in bi jih veselilo, če bi se vsi člani tako zanimali za to. Čast tem ki se in tako pcm'agajo roka v roki odboru. So pa tudi taki, ki niti blizu ne pridejo, zlasti ne na seje, da bi tam izrazili svoje mnenje. S tem bi mnogo koristili celemu društvenemu članstvu in Družbi. Toda, ne pokažejo se, razun morda na letni seji. Morda za to, da bi prišli v urad? Dragi sobratje in sosestre, kaj mislite, da bi bili taki uradniki v korist članstvu? — Oprostite,da vam moram kaj takega pisati, namesto da se take stvari obravnavajo na Seji. Nimam namena nikogar žaliti, zlasti ne dobrih zavednih članov. Namen je ta, da bi se vsi enako zavedali svojih dolžnosti do društva. Zato vas še enkrat prosim, pridite na sejo. Z veseljem se bo sprejel vsak vaš dober predlog. — Še nekaj vam moram priporočati in sicer, da bi šli malo bolj na agitacijo za nove člane in članice bodisi v od-rastli ali v mladinski oddelek. Pokažite vašo dobro voljo do svojega društva in svoje organizacije. Poleg tega, da pridobite člana za društvo, ste ob enem deležni tudi lepe nagrade. Zavedajmo se, da le v slogi je moč. — K sklepu moram še to pripomniti, da bi bolj redno plačevali svoje mesečne asesmente. Komur je le mogoče, naj čim prej plača. Čast in priznanje tem, ki vedno v redu vse plačujejo. — Bratski pozdrav. Jchn Barbich, taj.
Dogodki
| ms3 Slorend B* m tomutid '
Podlegel poškodbi
Cleveland, O. — Preteklo soboto je v Emergency kliniki podlegel hudim poškodbam'rojak John Poliš z 15613 Sara-nac Rd. V četrtek poprej se je zvečer vračal z dela, pa £a je na 152. cesti zadel neki avto in ga tako poškodoval, da so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je podlegel. Pokojni je bil star 58 let in je bil rojen blizu Novega grada na Primorskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 32. leti. Tukaj zapušča dva sina in tri hčere ter vec sorodnikov, v stari domovini pa brata jn sestro.
Nagla smrt
Johnstown, Pa. — Tukaj je nenadno zbolela Mrs. Mary Lampert. Dne 10. oktobra^ nenadno padla pred hiso tla in izgubila zavest. V soD; to okolu polnoči pa je izdihala v bolnišnici, kamor so ^ pripeljali. Pokojna je bila zavedna katoliška faranka i* sv. Terezije že od začetka. ^ ma je bila od Cerknice. Bodi J ohranjen blag spomfin.
Vest iz domovine
Cleveland, O. -
sporočilo iz stare domovine J-
te dni prejela Mrs. AntoM
Sershen z Edna Ave., da J» _
v Sv. Petru pod Sv. Goran« ,
Štajerskem umrla mati
Hudina v starosti 68 let- _ .
ko j na zapušča v domovini ^
sine in pet hčera, tukaj Pa
gjlld'
omenjeno hčer in enega
Novice z Willarda
Willard, Wis. — Vinska^ gatev, ki smo jo imeli P kratkim, je v vsakem o*^ prav lepo izpadla. — i . J. urna pobožnost v čast o • Telesh je bila nekaj ga. -Vsa župnija je P^^e k mizi Gospodovi. Ure m so se vršile- redno in vse e ^ bilo vernikov, ki so pris. častit Gospoda. Za sklep J s la procesija zuna.i ( bi' prižganimi svečami, kar J ■■ lo nekaj veličastnega. ^ zar, kakor kaže, bo -na s0. zadovoljiv in bo prekat j,, sednje župnije v Greenvv ^ Neilesville. V nedeljo vsi v ^ rano, kjer nas čaka 115 sebnega.
->0---ta pO'
TEŽEK PROBLEM ZA
LICISTE
Za
New York, N.	^
kajšnje policiste se ,ie ^ ^Či" Hežko vprašanje, k^d? na se naj poslužuje.)0- ^
NA PRODAJ piano harmonika, skoraj nova, polne velikosti. Zelo ugodna cena. Jos. Simonelich, 2016 W. 22nd PL, Chicago,

hočejo ustaviti prom^ gyr] vadi je zdaj, da v ^ P dvignejo roko. Proti so pričele dohajati P -e t o zlasti od Judcv, češ, c'
nazijski pozdrav in
g*:

ra odpraviti. Zdaj ^ policisti, kaj naj v b0«- ^
rede v takih slučaji^.^jo
dvignejo nogo,
ušesi proti avtom
obilic
Iz Rusije je ušel čez poljsko mejo agent Ceke (tajne policije) Prokofjev. Sotrudnik lista "Varšavski večer" je naletel nanj in ga je vprašal, zakaj je bežal iz Rusije in zakaj je spremenil svoje prepričanje.
Prokofjev je odgovoril: "Prepričanja nimam nobenega. Služil sem zato kakor vsi, da bi imel jesti in da bi prišel naprej. Mene so moralno ubili in iz tira spravili poslednji umori nezaščitenih in nedolžnih ljudi. Nisem več mogel ne jesti ne spati. Tako zvana vest me je začela peči. Nikdar ne bom pozabil naših lastnih hudobij v kolhozih Belorusije. Kmetje niso hoteli oddajati zrnja; želeli so ga zase prihraniti. Če govorimo po pravici, so ime li prav. Veste, kaj je prinesla prisilna kolektivizacija vi letih 1928 do 1930? Takega gladu še ni bilo v Rusiji. Leta 1985 je bilo že bolje. Kruh so začeli prodajati brez kart. Kolhozniki so dobili pravico, odvišnje zrnje prodajati na semnjih. Poslej se je pa zopet poslabšalo. Sovjetska oblast je začela od kmeta vsn jemati. Na tisoče ljudi je zopet umrlo od gladu, a oni, ki so ostali, so kršili vse predpise, upirali so se, čeprav so vedeli, da gredo v smrt.
"TARZAN NEUSTRAŠENI"

(67.)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BuiTOllghS IP
u vi del, da gre za-;a je ravnokar go-poznal, da se dela mojimi podložnimi, i i glasu, kakor je govoril, je dobro spoznal, da se ga Ka-gundo vendar še boji. Zato pa je sklenil napeti vse sile, da reši jetnike.
i oda kako naj pomaga? Zc je nameraval naglo se spustiti doli na 1110-rilni oder. Morda se mu kako v zmešnjavi posreči oba jetnika spraviti pa dr.cvo, predno bi se divjaki s.ploh zavedli. Ze se je bil pripravil, da skoči z drevesa na velikansko glavo malika, ko je opazil nekaj bolj koristnega.
Kot dober opazovalec narave, koršen ie bil Taraan, je naenkrat opazil, da je začelo sonce izgubljati ni svoji svetlobi. Bližal se je sončni mrk in to je hotel izkoristiti. "Ohranite jetnikom življenje, ce ne, boni odvzel sonce z neba in \ :,e bo mrtvo I Tako govori gozdni vrag Tarzan!"
Kagundo se je pri teh besedah ki jih je govoril gordni vrag nenadno prestrašil. Toda, bil je žc tako daloo s svojimi načrti, da daruje jetnike, da ga niti strah ne bi mogel pripraviti da bi odstopil. Poleg tega tudi ni bil o-pazil na :.oncu nic nenavadnega, zato teče: "Jetniki morajo umreti!"
M 2	d
S.'S	£
£
Vr	.

JMek, 21. oktobra 1938
•AMERi&AttSSU SL6VENEČ'
Stran 8
ttlBO ŠLO TUDI BREZ BENCINA?
Nemčija hoče svoj uvoz ome-J'ti, ne da bi pri tem trpela nje-industrija. Trudijo se, da bi dobili nadomestilo za vse surove. ki jih morajo uvažati iz tujine. Zlasti pa si prizadevajo, Jako bi dobili nadomestilo za bencin.
Sredi široke ceste, ki vodi skozi gozd, stoji avtomobil. ,®anjkalo mu je netiva, motor Je utihnil. Voznik izstopi, gre v in začne nabirati odpadlo % in veje. Ko je nabral, se lrile k vozilu, obrne ročico na Pokrovu motorja ter stlači na-rane veje in listje v posodo na pre(jnjem delu vozila. Potem Potisne na gumb in vozilo, ki je povedalo poslušnost zaradi ma'ijkanja goriva, se začne z Jasnim ropotom pomikati na-eJ- Vozilo ni zgrajeno samo za na bencin, ampak tudi na - na les. bodočnosti? V tej obli-1 Je še sen bodočnosti. Kajti
ki
^ ^a tehnika, ki se trudi, da , ezka vozila ne uporablja , c®a, zdaj ge ni tako daleč, lepe1 m°e'a graditi sposobne in gon °Sebne avtomobile na po-
z lesom, niti ne more bezati
se

v samem vozu priprav
Za va na les in bencin. Toda S' • tovorna vozila so že "Ho ko Pogonsko snov saj^at uporabljali. Pa ne
fetosV plin' amPak tudi
^Uge b °gljeni plin" Pa tudi riv . Uadomestilne snovi izpod-
bencin, zlasti špirit, me-
stare.!n °Sljeni prah. Kot naj-
SepoJsi Nasprotnik težkih voz
l Vg JavlJa lokomotiva in skuša
v5tllj °Vrstnimi novimi napra-
Svojemu nasprotniku pri-
iifj',1 sPomo mesto. Vsa ta
V°Z0\ eVanja' da bi se za težke Htjlj'6 uPorabljal les, ogljeni
'sen ' kot gonilna sila, ima-
^ v;1\'0r: P°manj^anje suro-
. Nemčiji. Zanimivi poiz-
^,lzvirajo iz iznajdb, ki jih
Uporabljamo, in niso da-
feilo^' ampak iz časov, ko je
r%6 VSega v izokiliu> torej iz
jO, dobe in iz let 1925—
^ 0 Pomanjkanju bencina
Hh govora. Nobenega teh
niso zavrgli, da bi se
S osvobodila uvoza ben-
2aJ Zato, da bi se gonilna
% ^ težke vozove pocenila.
HelalaŠnja Nemčijft se je
tovitip starih načrtov in je su

veliki meri izkoristila. J p0skus, ki so ga napra-Se u iztik> ampak razte-^i„:enci»a. Kot na j primer
"1 Se -j .	uajiunuci-
HieK lzkazal špirit, potem .CLanol "■________ i-, • ,
°!io]"
S i5Pirit se lahko prideluje % iz Vseh vrst sadja, kakor
umetni metilni al-
kor
Uze, sladkorne pese, moenromPirja. Surovine bi ^ouL .ma dosti pridobiva-
jo Hi pj.aclaljnja koVist je še ta, ;Hbe, ' Motorju nobene spremit. V , Primešamo bencinu S\ 1; 1925 so ustanovili ?*°Wk01 ''e Pr°dajala novo ^Sebujesnov "manopolin"
- del 100 delov benci-\S '°VL špirita. Za one, ki zadovoljni, pa je
^^^Polin", ki |
vse-
C1'ia in špirita še
m >cola 7 ,
C' ^ ie , a vsakega uvoz->, je KMVaŽul tekoče gorilne C	vrh tega z zalco-
Zp*	da moi •a biti me-
Vi>Cj .	pozneje
C	pogonskih sno-
to? špiritom. Pa tudi C1 gPirit 'anek ll! bil velik.
V ne Pri kot nadomestilna •i.	v Poštev.
kl^bi ri,dokopih se let-OHa n].0gr°mna množina %nT?' ker ffa premalo
tL."o ,A l'kt
pojavila prva težava. Steklenica iz jekla, ki vsebuje 6 kub. metrov plina — kar ustreza sedmim litrom bencina — tehta 76 kg. Rezervoar običajnega težkega voza sprejme 35—40 1 gorilne snovi. To zadostuje za 300— 400 km. Voznik bi moral za odgovarjajočo množino gonilnega plina vzeti s seboj 5 jeklenih steklenic, kar bi znašalo 380 kg. Za osebni avto to ne pride v po-štev. Tudi za težke vozove je bilo znatno, in upravljanje s težkimi steklenicami voznika ni posebno veselilo. Z iznajdbo steklenic iz lahkega materiala se je teža tega bremena zmanjšala na polovico. Taka steklenica tehta 38 kg in ima 7 m3; večja teža spričo enake množine bencina je torej samo še približno 150 kg. Za težak tovorni voz to ni prevelika teža. V Nemčiji imajo že osem takih postaj v /obratu, osem in dvajset jih pa še gradijo. Prihranki na gonilni sili, ki znašajo 25—30%, so za avtomobilski promet, ki bojuje z železnico hud boj, velika spodbuda za" prehod k plinskim motorjem.
Še večji prihranek izkazuje uporaba motorja na lesni plin. Gonilna snov velja tu samo osmino cene bencina. Toda lesni plin se ne daje v jeklene ali iz lahke snovi narejene steklenice. Tu si mora voznik sam pomagati s pomočjo generatorja na lesni plin, ki je vdelan v vozu. Množina plina, ki se pridobiva iz 2 kg na zraku posušenega lesa, je enak delovanju 1 kg bencina. In namesto lesa bi mogli uporabljati listje, slamo, kokosove lupine in kavina zrna. Brazilija bi mogla tako vso svojo kavino žetev spraviti v pristanišča na tovornih avtomobilih, pri katerih bi uporabljali plin, ki bi ga pridobili iz odviš-nih kavinih zrn. V praksi je ves postopek še nekoliko obširen in za osebne vozove neprikladen. Toda. za pogon poljedelskih strojev, zlasti v krajih, kjer je mnogo lesa, bi bilo to izvedljivo.
Tehnična redkost je motor na oglje, ki ga je iznašel Pawlikov-ski, Dieselov učenec. Eksplozivni motor, ki je bil zvezan z meglenim bencinskim zrakom ali s plinom, je nadomestil ogljeni prah. Pawlikovski je moral premagati velike težkoče, da je iznašel uporabljiv stroj. Največja ovira so bili univerzalni zaostanki, ki so se pojavljali pri izgorevanju prahu. Z novimi pripravami so pa mogli ta zaostanek znižati na 1% in neprestani metalurgični poizkusi so dovedli do zmesi, ki zmore 10.000 obratovalnih ur. To je precej več kot more zdržati jermen je in podobno pri današnjih bencinskih motorjih.
Konjska sila stane na uro en cent. Voz, ki prevozi 60 km, bi s to pogonsko silo porabil dosti manj kot na becinski pogon. Seveda, kar se prihrani pri gonilni snovi, za toliko je pa motor dražji, tako da ima prizadevanje Za nadomestilno snov za bencin le ta smisel, da zmaga gospodarstvo po načrtu, kakor ga hočejo zmagati Nemci.
MORAL JE NAZAJ V JEČO
'^di
priroda brez-
D^Ne"'®urovino. Tudi pri-
V°Sove ®8tne*a Plina iz in vni> ravJ?fitiIaeiJ'° je bilo cel,?i Hko sc da iz lesa Vivati I0Znih snovi lahko H!,b«nCin:<;rl',ivc pline. Pre-\>or jensWa motorja na hj '!a Preprosta. Na-k o Zl Potili bencin t v voz nekaj Steklenic. Tu se je
KARDINAL INNITZF.R
19 letni James Godwin, kateremu se je posrečilo, da js pregovoril hčar ječarja Kimela v Lexington, N. C., da je njega in nekega njegovega tovariša izpustila iz zaporov. Bil pa je kmalu zopet ujet in slika ga kaže, ko ga varnostni organi vodijo nazaj v ječo.
DELAVKE IN STAROSTNO
ZAVAROVANJE
62 letni dunajski nadškof, kardinal Innitzer, ki je bil v zadnjih dneh predmet divjaških nazijskih napadov, časopiinih in dejanskih, pri katerih jo bil tudi ranjen.
Ženske delavke so v nekaterih strokah plačane manj kot moški, ki delajo enako. Kar se pa tiče prihodnjih plačil za starostno zavarovanje, so ženske na istem kakor moški. Dasi se zdi čudno, delavke z manjšim zaslužkom imajo nekako prednost pred moškimi delavci. Dasi so plačane manj in delajo krajši del svojega življenja, bodo njihove mesečne pokojnine razmeroma večje, kajti načrt starostnega zavarovanje je tako uravnan, da imajo večjo korist oni delavci, ki zaslužijo manj.
Mies Mary W. Dowson, članica Social Security Board-a, razlaga to stvar v poročilu, ravnokar izdanem za- publikacijo.
"Pokojnine seveda ne nado-mestujejo boljših plač," pravi Miss Dowson. "Nihče ne bi kaj takega rekel. Kar je na stvari, je to, da ženska tudi ob jako nizkih mezdah si more nagroma-diti tak pokojninski zaklad pod zakonom za socijalno varnost, da jo more obvarovati pred revščino, kadar bo stara."
Vzamimo, na primer, dekle, ki gre delat v prodajalnico ali pisarno, čim dovrši višjo šolo, in dela, dokler se ne poroči — recimo pet let kasneje. Predpostavimo, da tekom onih petih let je zaslužila povprečno po $15 na teden. Ako nikdar več ne zasluži niti enega centa, dokler živi, bo vendarle imela pravico dobivati od vlade mesečni ček od $15.75, ko doseže 65. leto starosti, in to brez ozira na to, dali bo tedaj revna ali premožna. In ako se ta mesečna svota prišteje k zaslužku, pokojnini oziroma posmrtnim moža, bo pač nekaj izdala v starih letih.
Celo mezde za delnočasno ali slučajno delo pomenjajo precej' za bodoče mesečne pokojnine. Na primer, ženske, ki delajo v svojem domu za tovarnarje ali kontraktorje — na primer oblačila, čipke, dragulje, igrače, umetne cvetlice in mnogo drugih stvari — so tudi zavarovane po zakonu. Mnoge izmed teh delajo le toliko, da zaslužijo po $200 na leto. Ob takem zaslužku za dobo desetih let, bodo te ženske vpravičene na pokojnine po $120 na leto, v mesečnih plačilih po $10. Ako pa delajo pri takem zaslužku celih 20 let, predno so 65 let stare, bo njihova pokojnina znašala približno $200 na leto in mesečni ček bo znašal $15.89.
Ženske, ki delajo stalno leto za letom, od mladino do 65 let, si seveda nakopičijo boljši dohodek za stare dni, ravno tako kakor moški. Po delu 30 let ob povprečni mezdi od $15 na teden oziroma $780 na leto, bo njihova mesečna pokojnina po 65. letu starosti znašala $32, in to do smrti. Ob povprečni mezdi od $25 na teden bo pokojnina po 30 letih dela znašala $45 na mesec. Povprečni zaslužek od $50 na teden kliče za pokojnino od $63.75.
RAZNE ZANIMIVOSTI
Res je, da to zavarovanje nekaj stane. Nekoliko centov na teden — po en cent za vsak dolar zaslužka za enkrat in postopno več, dokler ne bo pristojbina 1. 1949 znašala po tri cente na dolar, ampak nikoli več kot toliko. To je socijalno-varnost-na taksa za delavce. Delodajalec jo odbija od plače in jo predaje federalni vladi skupaj z enakim prispevkom iz svojega lastnega žepa. Ker delodajalec plačuje pol premije, daje to zavarovanje delavcu dober dobiček za njegov denar.
Primerite pokojnino s tem, kar delavec plačuje. Dekle, ki je zaslužila $15 na teden za dobo petih let, začenši od 1. januarja 1937, plačala je v tej dobi vsega skupaj $46.80 na zavarovalnih pristojbinah. Ako začenja dobivati pokojnino od 65. letu starosti in živi nadaljnih 10 let, bo dobivala po $15.75 na mesec, vsega skupaj torej bo do smrti dobila $1,890. To pa je več kot štirideset toliko, kolikor je ona plačala na pristojbinah. Ako pa bi umrla, predno doseže starost 65 let, bo njena družina dobila enkratno odplačilo od $136.50, kar je skoraj trikrat toliko, kolikor je ona vplačala.
Ženska, ki dela vse svoje življenje, bo seveda dobila mnogo več. Ako je zaslužila povprečno $25 za 30 let, bo njena mesečna dosmrtna pokojnina znašala $45. Kadar doseže 75 let starosti, bo njen pokojninski dohodek že znašal $5,400. Vplačala pa bi le $975 v teku 30 let.
FLIS.
•-o-
SREČA SE JE POŠALILA
Draguljar Giacomo Lupoli iz Rima je rn^d nekim obiskom v Benetkah v igri izgubil 84.-800 lir. Ko je na povratku domov premišljeval o nesrečnem dnevu, ki ga je spravil ob takšno vsoto, si je izm'islil, da bi ši;jl z nesrečnimi številkami v loterijsko kolekturp. Stavil je na datum 22., k,o je imel v igri takšno smolo, in na številki 84 ter 8, ki sta vsebovani v izgubljeni vsoti. Stavil je za 40 lir. Te dni je dobil t?rno in s tem skpraj ves denar, ki ga je bil izgubil. Zadel je namreč 84.500 lir . . .
LETEČI ČLOVEK
Varšavski listi poročajo z velikimi naslovi, da j.s nekemu 28 letnemu tehniku iz Vilne uspelo letati z novim letalom, ki ga je zgradil sam, in z lastno mišično silo 4 km daleč. Izumitelj je aparat zgradil po principu leta žuželk in sicer mu je bil za vzgled sršen. Le-ralo ima spiedaj manjšo in zadaj nekaj večjo dvojico kril. Sprednja krila imajo pogon na pedale, kar nadomsstuje pro peler. Mladi mož je po svojem poletu izjavil, da ni prav nič truden. V zrak se je pognal po načinu jadralnih letalcev z gumasto vrvjo in potem je spravil sprednja krila v delo. Tako se je vrnil do mesta, kj.er se je bil vzdignil. Sadaj namerava zgraditi nov model svojega letala, da bo s svojimi poskusi nadaljeval.
--o-
STEKLA BIKA
Steklina je sicer pasja ali mačja bolezen, ki pa je nevarna tudi drugim živalim in tudi človeku. Na ppsestvu bogatega posestnika Lazarja Budišina pri Kikindi sta pred nekaj časa dva psa ugrizla dva kmetova bika. Nihče se ni za to brigal, dokler 'bika nista nekega dne stekla in nato poginila. Ko ju je občinski konjederec dieval is kož?, se je pri tem sam ranil in čez nekaj dni tudi sam stekel. Napad steklina pri mpžu ie bil čez dva dni že tako hud, da so ga takoj odpeljali v bolnišnico.
Takoj je oblast začela preiskavo ter ugotovila, da sta stekla bika, preden sta ppgini-la, ogrizla tudi več drugo govedi ter dva pastirja. Zaradi tega so sedaj cepili zoper steklino ne le tista dva hlapca, temveč celih 170 glav goveje živine.
pozdravljali s sirenami, kadar so vozili mimo. Za njeno krsto je šlo nad štiri sto mornarjev, sedaj pa ji bodo postavili spomenik, ki jo bo kazal v pozi čakajočo Solveig.
-o-
ZDRAVNIŠKA ZVEZA PROTI OKRAJNI BOLNICI Chicago, 111. — Ameriški kirurški kolegij je črtal zadnji ponedeljek tukajšnjo okrajno bolnico z liste priznanih bolnic. Podoben korak je napravila ameriška zdravniška zveza že prej, namreč v juniju. Vodstvo bolnice je izrazilo o-ster protest proti temu, &ešr. da ni bilo nobenega povoda za to. Kaj stoji v resnici za celo zadevo, se ne ve, ker zdravniške oblasti niso dale nobenega pojasnila.
-o-
OTROK SEDEM MESECEV NEPRESTANO SPI
Chicago, 111. — Zadnji ponedeljek je Mary E. Reardon, ki živi s svojimi starši na 5152 76th Ave., E 1 m w o o d park, praznovala svoj tretji rojstni dan, ne, da bi se kaj zavedala bodisi tega dogodka, bodisi sama sebe in okolice. Deklica namreč neprestano spi že od 25. marca naprej.
-o-
FILM AND FOLK SONG PROGRAM OF YUGOSLAVIA
SCHWABOVI BOOSTERJI VABIJO
Chicago, 111.
Ni ga skoraj rojaka v naši slovenski naselbini, ki bi ne poznal Jacka Schwaba. Saj ga lahko takorekoč vedno vidimo na cesti, vedno pripravljen, da gre sem, da gre tja, in to vedno v službi naših ljudi, da postreže in napravi kako u-slugo temu in onemu. Da pomaga rojakom, to si smatra on v dolžnost, kot mož v javni
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Našim naročnikom in vsem Slovencem v Greenwoodu, v Marshfieldu, Owenu in Bright-su, Wisconsin, sporočam,o, da je sprejel za tamošnj.e okrožje zastopništvo za list "Ameri-kanski Slovenec" in za mesečnik "Novi Svet" Mr. Joseph Rakovec iz Greenwocda, ki j.e pooblaščen, da sprejema naročnino za imenovana lista, kakor tudi za knjige naše knjigarne in druge zadeve. Vsem rojakom ga priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo širiti naše liste.
Uprava Amer. Slovenca in Novega Sveta
NAJVEČJA KATEDRALA
Liverpool bo i;n.el največje, katedralo na svetu in dve največji katedrali na Angleškem, ko bosta dokončani katedrala Jezusa Kristusa, to je katoliška. in katedrala anglikanske cerkve. Katoliška katedrala bo veljala 3 milijone funtov šter-lingov in bo večja kakor je cerkev sv. Petra v Rimu, ki je dosedaj največja na svetu. Njen arhitekt je sir Edwin Lutyens. Zgrajena bo v renesančnem slogu. Anglikanska katedrala pa je zamišljiena v modernem gotskem slogu. Njen arhitekt je Giles Scott, ki je katoličan. Začeli so jo zidati 1904, leta in bo končana po načrtu leta 1950. Katoliško katedralo so začeli zidati 1933. in bo popolnoma dokončana v sto letih. Gradbeni prostor zavzema pet hektarjev.
---o--,
ZVESTA ZAROČENKA
V Savannah je nedavno umrla nenavadna ženska, Florence Martus. Sličila je kakšni postavi iz starih narodnih pesmi. Pred 44 leti je nje fant odšel na morje in se ni vrnil več. Florence pa je verjefa vanj. Čeprav je postala stara in so ji lasje osiveli, ga je pričakovala. Ob vsaki ladji, ki je vozila po reki navzgor, je stala pri oknu in je mahala podnevi z ruto, ponoči s svetilko. Vse ladje in vsi m'ornarji so poznali to zapuščeno mornariško nevesto in parniki so jo
Yugoslav-Americans of Chicago and their friends will witness a picture of Yugoslav life with all its beautiful scencry and colorful peasant costumes when a tehnicolor film of Yugoslavia is shown on the screen at the Croatian National Hall, 9620 Commercial Avenue in South Chicago, Sunday afternoon, Octobcr 23. The occasion is the celebration of the 35th anniversary of Palandech's Serbian and Yugoslav newspaper publishing and radio, broadcasting, which will be attended by many prominent citizens from Chicago and the middle west, including the Yugoslav Consul General, Dr. Pero I. Cabrič.
This film was taken recently by Mr. Eric Scudder of Chicago, who traveled all through Yugoslavia and visited many of the places made famous in Louis Adamic's "The Native's Return". The most interesting parts o( Yugoslavia and the beautiful and J biti Oglase.
službi. Mr. Schwab je namreč slovenski Precinkt Captain v 27. precinktu 21. warde. Prav je torej, da se tudi Slovenci odzovemo, kadar nas ta mož Vabi, da mi njemu kaj pomagamo. In priliko za to bomo imeli to soboto, 22. oktobra, zvečer.
Mr. Schwab ima v svojem precinktu organiziran svoj krožek ali klub pod imenom "Schwabovi boosterji", kateremu predseduje on sam. In ta klub priredi to soboto v dvorani sv. Štefana svoj sedmi letni ples z veselico. Natančni spored, kaj se bo vršilo, in druge zanimivosti glede kluba samega in njegovih članov se razvidi j o iz programne knjižice, ki jo je izdal za to priliko Mr. Schwab in ki ima obširno obliko. Šteje namreč celih 100 strani. Izdelati tak velik program, ni malenkost, ako se pomisli, kako težko je d^nes do-Toda Mr. Schwab
picturesque Yugoslav peasant life is shown in the film. It covers all three groups, the Serbs, Croats and Slovenes in several reels of charming scentry of such famous places as Bled, Dubrovnik, Zagreb, Ljubljana, and Sarajevo. Mr. Scudder also visited and photographed many of the quaint and historical cities on the Dalmatian r'v:eras and the Adriatic islands.
In addition to the travelogue there will be group singing by the "Branko Radicevich" Singing Society under the direction of Professor Alexander Savine. This society recently won the Michael 1. Pupin silver cup as the best Yugoslav singing society in the United States.
Among other professional and local talent who will appear in dancing acts and the folk music program will be Marilyn and Tommy Blazina, the talented child acrobats, the Savine Quartet, Robert Nogulich, Alex Dr-a-govich, Mary Šinkovec and Jenny Urban; Joan Zigich and Nick Br.bich, accordionists; Mary Ann Lalich and Dorothy Mae Duffy, song and dance team; and Marion Skciich. popular soprano.
The features of the musical program will be George Kacar's Tam-buritza orchestra "Lira", the Popo-vich Brothers Tamburitza orchestra and the Yugoslav String orchestra, which will furnish kolo and folk music, while the Klasna orchestra will play for the ballroom dancing,
zmore tudi to, kajti v svojem okrožju ima veliko število prijateljev in znancev m?d trgovci in drugimi uglednimi možmi.
Kakor omenjeno, se Mr. Schwab zelo trudi, da v vsakem slučaju, kjer je potreben, pomaga rojakom, bodisi pri davkih, na sodnijah, ali v drugih slučajih. Priporočati je zato, da se ga zdaj njegovi znanci in prijatelji spomnijo in pol-noštevilno posetijo njegovo veselico to soboto zvečer. Mr. Schwab obljublja, da bo zabave dovolj za vsakogar. Za ples bo igral orkester Johnny and His Merrymakers, ki bo igral komade za stare in mlade. Na svidenje torej v soboto, 22. oktobra v dvorani sv. Štefana. (Ogl.) Slovenski velilse
Samo enkrat bo morda bral tvoj sin ali hči, kar uči brez-verstvo o svobodni ljubezni itd. in strup bo učinkoval po svoje.
ČESEN-PETRŠILJ pomoč za VISOK XRVNI PRITISK
Zdravniška poi-OŽila pravijo. <1* Jcsnov-petršiljski koncentrat tvori dvojnr, delovanj" pri znižanju visokega krvnega pritiska. Prvič, deluje, da sc razrahljajo otrjenr »'le. OvuRic. konča ali prepreči razkrajanje odpadkov v črevesju, kar je pomožni vzrok za visok krvni lu-iti.sk. Da dobite koncentriran česen in pet HM j v obliki bre'. duha in brez okusa, vprašajte svojega drugista za A.LLtMIN esenco česnovih-pctršiljskih tablet. Velika Skatlja oOc; povečan zavoj za varčevanje denarja 51.00. ALLIMIN uporabljan ponovno v lednih presledkih pomaga pri znižanju kf vnega pritiska olajša, glavobol ter omotico povzročeno v slad izredno mnogega branja. Da ugotovite, kaj dviga vaš krvni pritisk, m za zdravniško zdravljenje, se posvetujte s svrjim zdravnikom. Za brezplačen vzorec in knjižico z informacijami velike vrednosti o krvnem pritisku, pišite na
VAN PATTEN CO., 51 \V. Illinois, Dept. F, Chicago
I z BORNO MONARCH PIVO
Ledeno mrzlo; četrt sodčka $4.25; osminka sodčka $2.25
MONARCH pivo je izdelovano skrbno in natančno in vsebuje vse najboljše kakovosti, ki napravijo pivo dobro in okusno. Vedno pazite kako pivo se vam servira. Na zapadni strani mesta Chicago razpečava MONARCH pivo
BEER DEPOT
Joftia Koehevar
WEST SIDE DISTRIBUTOR OF MONARCH BEER 2215 W, 23rd Street Tel. Canal 6177 Chicago, Illinois
Tovarna novega človeka
i v * fc
POSLOVENIL LEOPOLD STANEK
www m w w WW wwwww wi w
ZAHVALA
Pisatelj Kuznecov je bil nenavadno suh in bled, kar je delalo njegovo že samo na sebi grdo obličje še grše. Izraz njegovega obraza je bil skoraj vedno žalosten in njegove velike, železnosive oči so venomer gledale v daljo, tudi če je s kom govoril. Govoril pa je rad in mnogo. Večere je prebil največkrat pri profesorju Orlo-vu. Sedel je tam na stolu, držal daleč od sebe iztegnjeno desno nogo, ki je bila od, rojstva trda, ter dolgo govoril s tihim, enoličnim glasom. Radi so ga poslušali, kajti kadar je govoril, je prevzelo poslušalce lahno, zadovoljivo čustvo otožnosti. Posebno ženske so rade poslušale njegove besede; znal je tako dobro, tako lepo in tako navdušeno govoriti o junakinjah svojega romana . . .
"Boris Ivanič," je nagovorila Ana Iva-novna pisatelja, "povejte nam danes vendar kaj o svojem romanu, o njegovih junakih! Vi ste eden izmed maloštevilnih, ki znajo o ženi govoriti dobro in lepo. Res je zame kot balzam, če vas slišim govoriti o takih stvareh."
Smehljaje je pogledal pisatelj Ano Iva-novno, s katero je prav posebno simpa-tiziral, ker mu je vedno pomagala v vseh mogočih malenkostih življenja. In s svojim lahno zastrtim pa zelo izrazitim glasom je začel govoriti:
"Da, že dolgo me boli srce za rusko ženo. Prepričan sem, da doslej v ruski zgodovini ni bilo dobe, v kateri bi bilo ruski ženi tako hudo kot sedaj, čeprav ni nikdar ležala na rožicah. Vedno je bila plemenitejša, pravičnejša, dragocenejša kot mož; vsa ruska književnost je polna takih dokazov. Težko najdeš ruskega pisatelja, ki ne bi poudarjal njene dejalnosti, tega svojevrstnega nagona po delavnosti, po ustvarjanju vrednot, ki obsegajo več kot lastno malo osebnost.
Toda, na tej svoji poti si trdovratno išče učitelja, vodnika — in v tem je njena tragedija. Zakaj preveč ženske je v njej, da se ne bi njen vodnik izpremenil zanjo v ljubimca, in tem večje je potem razočaranje, ki ga mora doživeti na njem; kajti vedno in vedno se izkaže mož kot slabejši in kot manj dragocen! Potem pa še nekaj : kar moram pri ruski ženi najbolj občudovati je njena brezmejna požrtvovalnost. Življenje večine ruskih žena je kri-žev pot. To je pot neskončnega etičnega dejanja, odpovedi lastni sreči, pot, za katero je treba potrošiti ogromno volje, značajnosti in vztrajnosti. Ta brezmejna vdanost trpljenju za bitje, ki je sla-bejše, revnejše kot ona, ki je niti ni vredno, ta vdanost jo obsoja na popolno osa-melost. In kaj prenaša žena težje kot osa-melost?"
Sočutno je gledal pisatelj Ano Ivanov-no, ki so se ji svetile solze v očeh. Potem je potegnil iz žepa kos umazanega papirja in bral z glasom, ki se je tresel od ganjenosti:
"Dostojevski je dejal nekoč: 'Ruska žena se hitro stara; njena lepota je kot blisk. In v resnici ni vzrok temu le etno-grafična posebnost njenega plemena, temveč okoliščina, da odkritosrčno, brezmejno ljubi. Ce ruska žena ljubi, da vse — vse hkratu: trenutek, svojo usodo, svo-
jo sedanjost in svojo prihodnost. Gospodinjiti ne zna, ne zna varčevati za prihodnost in njena lepota hitro mine za tistega, ki ga ljubi . . .'
To so besede Dostojevskega. Pa še nekaj je, čemur se prav posebno čudim: to je njena sposobnost, da ostane kljub ljubezni, kljub svoji popolni vdanosti vendarle ona sama, da ohrani polno vrednost svoje osebnosti. Spomnite se, kaj pravi v 'Mladeniču' Verzilov, sijajni kavalir, svojemu sinu in svoji ženi, nekdanji preprosti tlačanki: 'Popu&tljivost, prilagodljivost in ponižnost in vendar zopet stanovitnost, sila in resnična moč — to je značaj svoje matere . . . Čudno je, da nisem mogel vplivati nanjo. Ženam je to dano. Živeti morejo pod pogoji, ki so njihovi naravi popolnoma nasprotni, in vendar vedno ohranijo svojo bitnost. Možje tega ne moremo'!"
Pisatelj je skrbno zložil papir, ga spravil in iskal v drugem žepu drug listek. Pri tem se je pokazal konec vrvice, košček starega kruha in zmečkan časopisni papir, toda tega, kar je iskal, očividno ni našel. Vse svoje zaklade je spravil v žep in je čez nekaj časa nadaljeval:
"Pri nas je zdaj v modi trditev, da je ruska žena pozdravila revolucijo kot svojo osvoboditev. To je tudi prav, zakaj nihče na vsem svetu pač ni tako hrepenel po svojem človečanstvu kot ruska žena. Toda, če si našo sovjetsko-rusko književ-» nost in našo resničnost natančneje ogledate, boste začudeni spoznali, da so menda vsi pozabili, da ruska žena ni samo človek, ampak tudi žena! Odprli so ji vse poti, vsako opravilo ji je dostopno, toda vzeli so ji možnost, da bi ljubila svoje de-. te, da bi skrbela za ljubljenega moža. Žena, ki skrbi za domače ognjišče, je zdaj le še predmet zasramovanja in zasmehovanja. In kdo je tega kriv? Moški! Sploh sem izsledil, da je nastopila doba, v kateri vlada izključno morala moškega. Med vsemi idejami, ki tvorijo bistvo komunistične miselnosti, ni niti ene ženske ideje. Moški je boljševik po svoji naravi, žena pa to ni!
Še nikdar ni moški žene tako ponižal in ji vzel vse pravice kot vprav zdaj. Spomnite se vendar zgodbice znanega humorista Zoščenka. Dokazuje, da je treba ženo ceniti prav za prav niže kot posla. Ce se hočemo iznebiti žene, tedaj kratko malo podamo izjavo; če pa se hočemo osvoboditi posla, moramo držati odpovedni rok, razen tega pa imamo vsakovrstne sitnosti s stanovskim zaščitnim društvom.
Seveda je danes mnogo žena, ki se trudijo, da bi sledile moškemu v njegovih idejah in po njih živele. Mislite samo na junakinje v povestih Kolontajeve. Tu je na primer žena, ki zaradi preobilnega dela za stranko nima časa, da bi imela otroka in ga ljubila ..."
Zopet je pisatelj krčevito iskal v svojih žepih. Ker pa zopet ni ničesar našel, je čez nekaj časa*govoril dalje:
(Dalje prih.)
Indianapolis, Jnd.
Iskreno zahvalo izrekamo najprej članicam podružnice št. 5, SŽZ. Hvala predsednici in tajnici ter blagajničarki. Enako hvala vsem članicam, katere so prihitele in kuhale za najino svatbo. Posebna hvala Mrs. Medvešček, katera je vodila kuhinjo. Hvala vsem, katere ste pomagale kuhati toliko okusnih jedi. Bilo je okolu 800 ljudi na svatbi. Upam, da so liili vsi zadovoljni. Torej, najlepša hvala kuharicam, pa tudi dekletom, ki so stregla in nosila jedila na mize. Rada bi napisala imena vseh. pa se bojiva, ua bi katero pomotoma izpustila, i\ ar bi seveda ne bilo prav. — Iskrena hvala Mr. Frank Velikanu, Mr. Jerry Stampfel in Mr. Rajmun-du Medvešček, ki so veliko pomagali pri mizah. — Srčno se zahvalim sosestram podružnice št. 5, SŽZ., katere so mi dale kot darilo krasno zlato zapestnico z uro, soprogu pa tudi krasno darilo, poleg tega obema še lep šopek belih lilij, katere mi je podala hčerka predsednice. — Iskrena zahvala Mr. in Mrs. Anton Kos, katerih hčerka Ema mi je tudi podarila šopek krasnih cvetic ter nama iskreno častita-la v lepi slovenščini in končala svoje častitke z veselim vzklikom: Živijo! Še enkrat lepa hvala za cvetice in častitke. — Prejela sva tudi več brzojavov in častitk od tukaj in od prijateljev iz več oddaljenih mest. — Hvala Mr. in Mrs. Prisland iz Sheboygana, Wis., za brzojav in častitke. — Iskrena hvala za krasna darila katerih sva dobila toliko, da bova morala še eno sobo napraviti, da bomo imeli kam spraviti darila. — Posebna hvala Mr. in Mrs. Joseph Donas iz Pittsburgha, Pa., za dragoceno darilo. — Nikdar ne bova mogla darovalcem povrniti kra-fsnih daril. Zagotavljamo pa vam, da nam ostanete zapisani za vedno v najinih hvaležnih srcih. — Prisrčna zahvala Mrs. Mary Kos in Mrs. Ivani Besko-pec, ki sta šle okolu članic in zbrale skupaj lepo svoto, da so
DR. J. E. URSICH
ZDRAVNIK IN KIRURG
1901 W. Cermak Road
CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah, fiezidenžni telefon: La Grange 3966
Uradni telefon: Canal 4918
PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
mi kupile zlato zapestnico z uro, okrašeno z dijamanti. Tudi soprogu so kupile zlat okrasek za ovratnico. To vse nama je izročila predsednica Mrs. Bajt na poročni gostiji. — Res, ne vem, kako bi se dovolj zahvalila dobrim sosestram. — Kar vedno mi je še vse v živem spominu. Še vidim, kako je pristopila hčerka predsednice ter mi z lepimi besedami izročila krasni šopek belih lilij. Solze veselja so me polile, vsa sem bila ginjena in presenečena. — Iskrena hvala Mr. in Mrs. Anton Kos, ko je kmalu za predsednično hčerko pristopila njuna hčerka in mi zopet izročila krasen šopek cvetic ter nama v lepi slovenščini tako lepo častitala. Srčna hvala mladima deklicama, ki sta se potrudili in se naučili tako lepe častitke v milem materinem jeziku. — Bog plačaj vsem skupaj kar ste nama dobrega storili. — Iskrena zahvala pevcem in pevkam, kateri so se potrudili in peli lepe slovenske pesmi pri najini poročni maši. Tega sva bila jako vesela in sva vam vsem iskreno hvaležna. — Hvala našim čč. gg. duhovnikom Rev. Father E. Buchold in Rev. Father Hartman, ki sta tudi po-setila rtašo gostijo. — Istotako hvala Mr. Jeriču, uredniku Am. Slovenca, za poset in darilo. — Enako hvala vsem prijateljem in udeležencem. — Hvala go-spem iz Sheboygana, Wis. Mrs. Josephine Kamnikar, Mr. in Mrs. Zupančič, Mrs. Antoinete Zore. — Hvala vsem za prijazen poset in ustmene častitke, kakor tudi darila. Spominjala se vas bova s hvaležnim srcem. — Živeli! Pozdravljeni!
JOSEPH in MARY GAČNIK (Ogl.)
-o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA
ROJAKI SLOVENCI!
Kadar želite o. krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam I
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in zs cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 2 - 4787
Najpripravnejši
MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE:
SLAVA MARIJI
(Spisal P. K. Zakrajsck.)

Katoličan brez katoliškega časopisja je kakor vojak brez puške.
Tiskan v mastnem tisku, kakor so te dve vrste v okvirju.
Naročila za stenske koledarje
"AMERIKANSKEGA SLOVENCA" za L1939
sprejemamo do 1. novembra 1938
Na tisoče ameriških Slovencev naroči vsako leto STENSKI KOLEDAR "Amerikanske-ga Slovenca" svojim domačim, ali prijateljem m znancem v stari kraj. Naročite ga tudi Vi.
KOLEDAR STANE S POŠTNINO SAMO 20 CENTOV,
kar lahko pošljete v Money ordru, znamkah ali gotovini. Zraven pošljite pravilni naslov in ko bo koledar iziel, ga bomo odpravili na dani naslov.
Naročila sprejemamo za JUGOSLAVIJO in vse drugo dele sveta. Le za Italijo ne, ker tam je dostava slovenskih tiskovin zelo netočna. — Naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
Vsebuje tri maše; raznevrstne molitve; križev pot; več litanij, pesmi in skupne molitve, ki jih rabijo društva pri skupnih obhajilih. Je zelo praktičen molitvenik.
Molitvenik je vezan na tri načine in stane:
Vezan v umetno usnje, zlata obreza............$1.00
Vezan v pristno usnje trde platnice,
zlata obreza ..............................................$1.25
Vezan v fino usnje, vatirane platnice,
zlata obreza ..............................................$1.50
Pri naročilih vedno omenite, katere vrste vezavo želite in za isto pošljite potrebni znesek, kakor navedeno v cenah.
Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
Pisan® poljje
—B«—
J. M. Tnmk
Mir.
Chamberlaina silno hvalijo, da je svetu ohranil mir in ga obvaroval pred klanjem. Kako je svet obvaroval, je drugo vprašanje. Ako bi bil Hitler res počel z vojevanjem in bi sledila nova svetovna vojska, je dobro, da se je ohranil mir. Kaj naj počnejo Cehoslovaki sami, in med Slovani bi bili 'skcroda sami. Poljaki bi jih bili sunili prav v hrbet, kakor 1. 1916 Bolgari Srbe, pomoč od strani Jugoslavije je dvomljiva že radi Hrvatov, Bolgari so zopet pokazali, kaj jim je kaka pogodba, dasi so namignili le na Dobružo, pa so mislili tudi na Macedonijo, Rusi poznajo še vedno le komunizem, znajo paradirati in "čistiti", in v najboljšem slučaju bi morali Rusi računati tudi s spopadom daleč tam ob Tihem morju. Odpor zoper Ilitlerevo strahovito vojno mašino od strani Slovanov bi bil malenkosten, Čehi bi bili lahko v par dneh strti.
Zdaj prihaja tudi na dan, da je bila tudi Francija hudo slabo pripravljena, ker so se le med seboj grizli, ne pripravljali, kakor so se Nemci, in vsaj na dve strani, zoper Nemce in zoper Italijane, bi Francija ne biki vzdržala. Dalje pravijo, in utegne biti precej resnice na tem, da Anglija sploh ni bila pripravljena, kar je verjetno. Toraj je bil položaj tak, da od Slovanov nič, cd drugih pa tudi nič zoper najbolje pripravljenih 70 ali še več miljonov Nemcev. Ako je toraj Chamberlain le vplival na Hitlera, da ni udaril, in se je s tem mir ohranil, Chamberlain ne bo brez zaslug in ga ne hvalijo zastonj. V tem slučaju zasluži nekaj hvale tudi naš predsednik Roosevelt, ker je spregovoril za mir.
Drugo je seve, da je morala Čehoslovakija plačati račun. Vsekako pa utegne le še nekaj Cehoslovakije ostati, ako je Hitler ne zasužnji, in nekaj je bolje ko nič. Značilno je pri tem, da poročilo o razmerah na Češkem, katero je podal lord Runciman, natVezuje vso krivdo le na predsednika Beneša. Poznamo Angleže, ko gre za nekaj slovanskega.
Chamberlain je igral vlogo silno pohlevnega leva. Ako so bile razmere take, mu nihče ne more zameriti, res je ravnal modro in previdno, da je ukrotil rojovečega Hitlera s kosom Cehoslovaške, ki ni noben angleški kos.
Vidim pa tudi sodbo, ki Chamberlainu zameri, da ni »mignil z repom in zarjul, kakor bi bila levova navada. Ba-je bi se bil Hitler rjovenja u-strašil in bi ne bilo treba češke in slovanske žrtve, in bi se bil ohranil mir, morda še boljši mir. Sodba je težavna. Ako res niso bili dani pogoji za uspešen odpor, da bi se bil Hitler rjovenja ustrašil, bi bilo težko kako rjovenje pomagalo, saj Nem'ci niso na glavo padli, da bi ne bili videli, kako je z odporom.
Na slovanski strani ni bilo
j odpora, to je jasno ko beli dan. | Ako tudi pri Franciji in Ang i-i ji v sedanjih razmerah ni bilo. 1 misliti na izdaten odpor, jece' jška in slovanska žrtev vredna ; dojenega miru. Lahko bi se trdilo, da so le Hitleru pote' ■ gnili kapo čez glavo, če m u" ! daril. Saj ni še vseh dni konec, i Prvič sedi Hitler na bajonetih. kakor pravimo, dasi večina , Nemcev zanj nori, ampak ca*
utegne prinesti precej
bi
strežne-
nja, v Avstriji ga je že dosti,
in če Hitleru spodleti doma.
so Nemcem vse karte zmešane-
Drugič bo deloval čas, ako s
Hitler tudi vzdrži in se je
zdaj okrepil. Recimo, da Fia^
čija in Anglija nista bili V1 ^
pravljeni za odpor, kakor z®
trj ujete; potem bi bilo dosi
dno, da se pripravite, ako ^
čete živeti. Nič ne pomaga,c
1)6*
bo šlo oboroževanje v ^ izmerne dimenzije,ako jima ^ svoboda več od nemškega ženjstva. In pripraviti bi -•morala tudi Amerika, kei ^ tudi ona prišla na vrsto ^ nemški žakelj, saj naziji ' zdaj tu hudo rujejo in zevajo radi nekaj miljonov M cev kar vso Ameriko. .
Vsaj meni se pa zdi, daj, vzdihovanje radi nemogoč'1 odpora in pomoči Cehom n . hinavsko. Cehe so kratko®" vrgli Hitleru v žrelo. par dneh navrh pišejo, « . pogajajo za "sporazum > naj bi obsegal Anglijo, * f cijo,-Italijo in Nemčijo. ^ je tudi zavil oči, in vz'di da bo med Anglijo in Nein "večen" mir. Ce vsaj Fran in Anglija verujete na
'zadev«'
godbe, da ne bodo papirja, je pač njih
Vsekako pa na Slovane "J
ne misli, ne le Cehov, vse ^ vane žrtvujejo, saj morda Jer ne bo sklenil pogodb- da
hodu,. nem1
in
Slovak
verni.
za io so zuuj . ni Cehov ni več, Po^jj
bo več gledal proti vz
pozabil na tisti znani
"Drang nach Osten".
Naj bo že tako, ali tak«;
Slovane pomoči ni bilo
tudi ne bo. Ako naj se . ^
obranijo nemškega suženP ^
se ga morajo ubraniti sa® •
gledi za to so zdaj sil'10 . j,
■ |aM
Bolgari bodo še naprej ^ z nožem, Jugoslavija J® ^ ček in stoji na vulkanu, ^ bj pa pozna le komunize® tega vsilila Slovanom, P0"^, la bi težko slovanskemu z ^ ako bi tudi mogla. ^lipa to le ugibanja, in.ca^np»l' ko marsikaj izprenieni, ^ v prid Slovanom ne bo ® ^ dosti izpremenil, akose a ni sami n:e izpremenijo z no obrambo.	• pre
Jaz sem bil že od neK« p Pričanja, da bi priš-1 ^ t>i Evropo in za ves svet, . $ se vsi Slovani sporazu" ^ tvorili eno falango
pr bi bil"
nakanam zapada, kei j,9li da bi se ^
ker
to taka sila, vsi, in mir bi bil br^
in vojskovanja.
San.le-
oo^
t o
le
kdo. Seve so dandan«* m hočeta KOl.
sanje, utopija, ce
pa gre tako naprej, ^]oVfli# ne bo prišlo do te J sile, pa nikomur n' t0 pr>fl njati o - suženjstvu^, lahko brez sanj ze
Učbenik
Angleškega
jezika
Vsebuje SLOVNICO iu kratek SLOVAR.
Zelo praktična knjiga. Žepne oblik«.
TA NOVI SLOVAR
ima posebno poglavij« o glcSčinl. Slovar je prir^U "J j£ znani profesor J. MulaČek, ^ $ več let v Ameriki. - Knjig<1« stranL


. CENA: - j jO
Trdovezan v platno-' ? ' .
Broširan mehko...........*
Naročila s potrebnim zneskom je poslati na-
Knjigarna Amerikanski SlovC^
1849 West Cermak Road,	Chicago,