A, Mcumski dem ŠtCV. 22 V Jjubljaiu, 28. januaeja I93fi leto l. Ob kraljevem pigubu so se sestali državniki Ob kcaljroi krsti it londcnu sc prale evropska politika London, 28. jun. Včerajašnji dnn so v London prispeli vsi suvereni in vsi državniki, ki bodo zastopali svoje vladarje in svoje države pri pogrebu pokojnega kralja Jurija V. število teli je zelo \|eliko. Razumljivo je, da so spričo napetega položaja v Evropi in na svetu inozemski diplomati porabili to priliko, da stopijo v stik s svojimi angleškimi kolegi. Tako je London ob pogrebu kljub vsej oficijelni žalosti postal pozoriče zelo razgibanega življenja in sc je vršilo že več važnih razgovorov, zlasti glede položaja v srednji Evropi. Pletel obiskal Mousella Tako sta zastopnik Francije, zunanji minister Flandin in mornariški minister Pietri kon-ferirala z več uglednimi osebnostmi. Zlasti pa so vsi opazili dejstvo, da sta obiskala tudi angleškega zunanjega ministra Edena in prvega lorda admiralitete Monseln. Obvestil o teh razgovorih, ki so na zunaj doccla zasebnega značaja, ni bilo nobenih, vsi pa vedo, da je šlo pri tem za to, kakšno stališče bo zavzela nova francoska vlada do angleškega stališča proti Italiji. Zato smatrajo včerajšnji razgovor med temi štirimi vodilnimi politiki za najvažnejše dejanje zadnjih dni. Staeltembeeu eešuje CrfititffTittffl1 Knez Starheinberg, ki ga je avstrijska vlada zaradi njegovih zvez z angleško aristokracijo poslala na pogreb v London, je imel važen raiz-govor s Chamberlainom ter z guvernerjem angleške narodne banke Monta^u Normanom. S tem sta razpravljala o zadnjih ukrepih glede popolne sanacije Crcditanstalta, čigar vprašanje v avstrijskih financah še zdaj ni' likvidirano. Zdi se, da sta prišla pri tem do končnoveljnvn,ih zaključkov in da sc bo avstrijski vladi posrečilo dobiti za dokončno sanacijo tega velikega bančnega koncerna angleške kredite, ki jih tako zelo potrebuje. Helnuuelit je sp te menil slnlište do MZ. Veliko pozornost je vzbudil tudi razgovor princa Starhemberga s Titulescom. Potrjuje se razlaga, da je tn razgovor v zvezi z obiskom kancelarja Schuschnigga v Pragi, saj je iz tega dejstva razvidno, da je Starhemberg kot voditelj Heinnvehra zdaj zavzel čisto drugo stališče Po niških rotitvah Atene, 28. jan. Življenje in vrvenje po atenskih ulicah je še vedno enako nedeljskemu volilnemu razpoloženju. Pred volilnimi lokali se še vedno zbirajo množice, ki nestrpno pričakujejo definitivnih rezultatov volitev, ki polagoma prihajajo iz bližnjih in daljnih provinc. Pričakovanje radovednih množic je tem hujše, ker zaenkrat še ni jsano, kakšna bo podoba bodočega parlamenta. Vsi volilni rezultati oznanjajo porast vcnizeli-stičnih glasov, ki opravičujejo domnevo, da bo Venizelos dobil najbrže enako število poslancev, kakor vse ostale monarhistične stranke in dosegel morda tudi absolutno večino. Atene, 28. jan. Izid nedeljskih volitev je vzbudil največjo potrtost v krogih populistične stranke, katere voditelji niso pričakovali tako hudega poraza in obenem tako velikega Števila venizclistič-nih glasov, kakor jih javljajo volilni rezultati. Po teh rezultatih bo Tsaldaris privedel v parlement najbrže le dobro tretjino poslancev od onega števila, ki jih je imel doslej. Nasprotno pa je na račun populistične stranke pridobil največ Kondilis. Radi bojazni, ki jo je v obeh teh skupinah vzbudila zmaga liberalne stranke^ sta tako Tsaldaris kakor Kondilis izrazila prepričanje, da se bodo monarhistične skupine znašie pri skupnem sodelovanju, da preprečijo prevzem vlade od strani liberalne stranke. Toda Šef liberalne stranke Sofulis je izjavil časnikarjem, da volilni rezultati, ki so prinesli zmago liberalni strani, potrjuje potrebo po vladi narodne s’oge, v kateri naj bi sodelovale vse stranke, ki so voljne podpreti stremljenje kralja Jurija za popolno pomiritev v notranjosti države. Nove volitve... London, 28. jan. m. Tukajšnje časopisje v svojih poročilih iz Aten izraža veliko presenečenje, ki da ga je izzvala v grški javnosti velika zmaga ve-nizelistične stranke. Politični položaj se zaradi tega smatra vse bolj zapjeten, ker imajo republikanci in monarhisti približno isto število mandatov. Po Atenah se že sedaj širijo glasovi, da bo narodna skupščina v kratkem razpuščena in da bodo v kratkem nove volitve, da bi tako dobili večino v parlamentu. V monarhističnih krogih se celo govori o namerah venizelistov, ki da pripravljajo znova puč, da bi se na ta način prikopali do oblasti. Če v resnici Venizelos pripravlja kak pui, o temi dosedaj še ni ničesar znanega. Ueemenska potočila Kranjska gora, Ratečc-Planica: +1, barometer miren, pooblačilo se je, 20 cm južnega snega. Vršič, Krnica, Tamar: 70 cm južnega snega, dobra. Zelenica: —4, jasno, mirno, na 140 cm podlagi 24 cm suhega snega, smuka dobra, do češke in do vse Male zveze. Vsem je še v spominu, da je bil prav avstrijski podkancclar nnjodločnejši nasprotnik tega, da bi sc položaj v srednji Evropi reševal v smislu intcncij Male zveze. Verjetno jc, da bo ta razgovor preti vodilnima državnikoma imel važne posledice v najnovejši avstrijski politiki. Knez Starhemberg je govoril tudi s princem regentom Pavlom. Ta razgovor pa je bil zgolj vljudnostnega značaja. I/. vseli teh dejstev jc moči sklepati, da je na vidiku zbližanjc med Avstrijo in med državami MZ. Spoeed pel speevodu London, 28. jan. V žalnem sprevodu za krsto pokojnega kralja od Westminsterhalla do pading-tonske postaje l>odo šli najprej člani kraljevske rodbine, potem Karl Adhlone, švedski prestolonaslednik, norveški kralj in Karl Harewood, ki spadajo v bližnje sorodstvo agleške kraljevske rodbine. V drugi skupini bodo šli predsednik francoske republike Lebrun, kralj danski in kralj romunski. V tretji pa kralj belgijski, bolgarski, princ Piemontski in princ regent Pavel jugoslovanski. Do včeraj je defiliralo pred krsto pokojnega kralja nad pol milijona ljudi in je bila vsa Anglija pri žalnih službah božjih, ki so se vršile po vseh cerkvah Anglije. Cantcrburski nadškof je včeraj imel govbr na čast pokojnega kralja. London, 27. januarja. AA. Nemški zunanji minister baron v. Neurath je danes obiskal v družbi nemškega poslanika britanskega zunanjega ministra Edena. London, 27. januarja. AA. Poštne oblasti so pripravile vse potrebno za kar najobširnejše radijsko poročanje o jutrišnjem slavnostnem pogrebu kralja Jurija V. Poročila bodo oddajali na samo v angleščini, temveč tudi v več tujih jezikih, zlasti v Irancosščini in nemščini, po možnosti pa tudi v španščini in holandščini. Naša delegacija o londonu London, 28. jan. AA. Sinoči je angleški kralj EdvaTd Vlil. priredil v Buckinghamu veliko večerjo na čast inozemskim kraljem in šefom tujih držav ter predstavnikom kraljevske oblasti. Te večerje se je udeležil tudi Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle v sppremstvu maršala dvora Antiča, ki je večerjal z ostalimi ministri. Po večerji je bil v Buckinghamu prirejen sprejem, na katerega so bili povabljeni predstavniki inozemskih delegacij. Jugoslovansko delega- . . , POST OFFICE . * F.«" - ’ TELEGRAM r * - ^ -:mmmgm* . 2 Xl'U Pft 16«m l 3.411! 1 » A" MFPU GfilEVtD to !«F0R« TOU ttffr FE LOV £4'^ fATHER THF KIIJ6 PASSO *WiY priCtFMtlV-1 Brzojav, s katerim jo princ VValeški javil smrt Jurija V. londonskemu županu. Kralj Edvard Vlil. v civilu. 1 * ■s, t cijo skupščine in senata so zaslrpali predsednik senata dr. Tomašič, narodni poslanec Vujič, angleško poslaništvo je zastopal jugoslovanski poslanik v Londonu dr. Slavko Grujič, jugoslovansko vojsko pa armijski general Belič. General Čolak Antič je bil pri sprejemu v svojstvu prvega adjutanta Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla. Za časa bivanja v Londonu je bil jugoslovanski parlamentarni delegaciji od strani zunanjega ministrstva dodan poseben uradnik. Prav tako je angleško vojno ministrstvo dodelilo jugoslovanski delegaciji vojne in mornarice določeno število častnikov na razpolago. Jugoslovanska delegacija je bila v Londonu predmet posebne pozornosti, tako od Angleških merodajnih činiteljev, kakor tudi od občinstva in jim gre z vso možno prijaznostjo na roko. Svet v dogodkih Poplave I/. l5u<-nos Airesu- \ mnogih krajih Argentine so divjale strašne. nc\ihte I/ pusume/.mli kra jev javljajo velike poplave, ki so .povzročile ogromno škodo. Promet je im mnogih mestih prekinjen. I udi v Maroku so velike poplave, .posebno v pokrajini Ouessnn. 1 tonilo je K) oseb. poplave so zajele tudi španski del Maroka V pokrajini Srednjega Atlasa neprestano sne/i, tako močno, da je sneg ponekod dosegel že. višino 80 cm. Avto o prepad Iz Mcksikc: V bližini Guadalajara v Meksi-ki je strmoglavil v prepad tovorni avto, ki se je z njim vračalo v mesto okoli 30 izletnikov, šest oseb se je ubilo, drugi izletniki pt so nevarno ranjeni. Preiskava-jc dognala, da je bil šofer pijan in da je vozil z divjo brzim;. Za gradnjo zrakoplovov I/ Wushingtona: Odbor znanstvenikov je izročil mornariškemu ministru poročilo o ameriškem letalstvu, v katerem zagovarja nadaljnjo radnjo zrakoplovov, ki jih je vlada USA po atastrolah »Macona« in »Aerona« ukinila. E Konfeceiua sebijaa-ske opozicije Belgrad, 28. jan. V stanovanju Ljube Davidovima so sc včeraj zbrali prvaki srbskega dela združene opozicije in sicer: Ljuba Davidovič, Joca Jovanovič. llogdun Markovič, Milan Grol, Božidar Vljijič in dr. Milan Gavrilovič. Na konfcrcnci so ti prvaki obravnavali splošno politično situacijo in pretresali predloge za tesnejše sodelovanje s hrvatskim delom opozicije, o katerih so Davido-vičevi odposlanci pred tednom dni razpravljali v Zagrebu s zastopniki dr. Mačka. Ta konferenca je trajala več kot tri ure in za javnost ni bilo izdano nikako poročilo. Vendar sc jc moglo izvedeti, da se jc poleg odnosov s hrvaško opozicijo pretresalo tudi vprašanje razmerja med demokrati iu zemljoradniki. Abesini)n poziva svoje pcebivnlstvo na skeaine želve fot z orožjem, drugi z darovi, bolni - z molitvijo Addis Abeba, 28. jan. Rp. Včeraj je abesinska vlada izdala na vse prebivalstvo proglas, v kateter poziva ljudstvo na skrajno požrtvovalnost pri pripravah za odločilni vojni spopad z Italijani. Proglas poziva zlasti na to, naj Abesinci po italijanskem zgledu žrtvujejo v blagajno čim več zlata, da bo država lahko povečela svoje obveznosti v inozemstvu. Te obveznosti zaradi vse mogočnejšega in vseintezivnejšega oboroževanja naraščajo od dne do dne. Le tako bo mogoče, pravi proglas, uspešno zavarovati ozemlje domovine ter mirno pričakovati kakršnega napada. Zlato, dragulji, aaklti... Proglas pravi dobesedno: Bolje je, da izgubimo svoje osebne imetje, kakor da bi izgubili svojo domovino. Zato je naloga vseh državljanov, da se posveti obrambi domovine in šele potem posvete svojim osebnim koristim. Nekateri morajo domovino braniti z orožjem, drugi z darovi, bolniki in starci pa z molitvijo. Naše abesinske žene morajo ponoviti dejanje, s katerim so se tako izkazale Italijanke. Naj žrtvujejo domovini svoj zlati nakit, naj žrtvujejo dragulje in novce in dokažejo s tem, da jim je korist domovine vredna več kakor vse drugo. S tem naj dajo svojim možem, ki se z orožjem bore za svobodo svoje zemlje, dokaz, da so tudi one z njimi ne le v duhu, marveč tudi v dejanju. Ta poziv abesinske vlade je naletel na zelo ugoden sprejem in so takoj včerajšnji dan že prinašali ljudje ogromne množine zlata,' bodisi surovega, bodisii nakita, bodisi zlatega denarja. Verjetno je, da bo Abesinija na podlagi tega proglasa zbrala naravnost nezaslišane množine dragocene kovine, kakor doslej temu nimamo primera še nikjer v zgodovini. Silne žrtve bombardiranja Dcssie, 28. jan. V zadnjih 12 letalskih napadih italijanskih avijonov je na južnem abesinskem ozemlju izgubilo življenje najmanj 500 civilnih oseb in to samo zadnje dni. Abesinska vlada jc te številke podprla z uradnim poročilom. Italijanski avijoni kur naprej bombardirajo nezavarovane vasi, kjer so poleg ljudi pobili dozdaj tudi okrog 2500 govedi. V Abesiniji prav zaradi teh dejstev ogorčenje nad italijanskim - silovito raste in napadi na nezavarovane kraje bodo abesinsko prebivalstvo še bolj združili v strastnem odporu proti tujim osvojevalccm. Italijani zavzeli brezžifao postajo Asmara, 28. jan. Rp. Potrjuje se vest, -da so italijanske prednje čete zavzele brezžično postajo rasa Deste, s katero je dirigiral svoje operacije na raztegnjeni fronti, s katero je vzdrževal zvezo z Addis Abebo. Ta izguba je abesinsko armado precej močno zadela. Dalje javljajo, da so Italijani bombardirali abesinsko vojno ambulanto in z njimi Makale ter ranili pri tem 5 bolniških strežnic. Sef ambulante je bil avstrijski zdravnik Spicler. Ta je s svojimi asistenti poslal delegatu medna- Po Beških volitvah: rodnega Rdečega križa brzojavko in ga prosil, naj posreduje pri Društvu narodov. Koloniji izvajajo sankcije Ženeva, 28. jun. Rp. Francoska vlada je generalnemu tajniku Društva narodov Avcnolu poslala obvestilo, v katerem izjavljajo njene kolonije, zlasti tiste, nad katerimi ima Francija mandat, da se pridružijo sankcijam proti Italiji. Kolonije, ki so sc izrekle za sankcije, so naslednje: Tunis, zahodna Afrika, ekvatorijalna Afrika, Indokiua, Madagaskar, Martinique, Guadclupc, več otočij v Tihem oceanu, Libanonska republika, teritorija Togo in Kamerun, (»lede Maroka, i/. katerega Italija uvaža zlasti veliko umetnih gnojil, pa se francoska vlada še ni odločila in bo Zvezi narodov svojo odločitev sporočila naknadno. Venizelos in Scfulis v ospredju Boj za absolutno veilno Atene, 28. jan. Včeraj do 12 opoldne so dospeli v Atene rezultati iz 1745 volišč od skupno 3600 volišč. Po teh rezultatih so venizelisti dobili 330.000 glasov, general Kondilis 191.000 in Tsaldaris 140.000 glasov. Od manjših strank so dobili komunisti 26. 000 in republikanci 16.OOO. Iz rezultatov se kaže vedno jačja tendenca porasta venize-lističnih glasov, po katerih sodijo, da bo liberalna stranka odnesla ne samo relativno, temveč tudi absolutno večino. Vlada narodne sloge! Atene, 28. jan. V javnosti že krožijo vesti, da bodo vse antivenizelistične stranke primorane opustiti nado na samo svojo vlado, temveč jim bo radi venizelistične večine možno le sodelovati v vladi narodne sloge, ki ji bo po vsej verjetnosti načeloval kot nevtralna osebnost dosedanji ministrski predsednik, univerzitetni profesor Demcr- džis. S to kombinacijo bi bili po izjavah vodje liberalne stranke Sofulisa zadovljni tudi venizelisti. Atene, 28. jaH. Definitivni volilni rezultati dosedaj še niso objavljeni. Po dosedanjih podatkih so volitve izpadle sledeče: Venizelosova liberalna stranka je dobila 124 mandatov, populistična Tsal-darisova 65 mandatov, koalicijska stranka Kondi-lisa in Teotokisa 60 mandatov, komunisti 16 mandatov, stranka Metaksasa 7 mandatov, republikanska stranka 12 mandatov, stranka g. Konsumanisa pa 4 mandate. Karakteristično za te zadnje objavljene rezultate je, da so ti prilično neugodni za stranko Kondilisa in Teotokisa, ker sta sedaj padla celo na tretje mesto. Razdeliti je treba samo šc 12 mandatov. Definitivni izid volitev bo znan šele jutri popoldne. Atene, 28. jan. Ministrski predsednik Demer-džis ie sprejel sinoči zastopnike časopisov ter je izjavil, da po najnoveiših vesteh o volitvah niti ena stranka, niti druga ni dobila absolutne večino. Min. dr. Krek o gospodarski krizi Poročali smo že o shodu, Id ga je v nedeljo zjutraj imel v Št. Vidu nad Ljubljano minister brez listnice g. dr. Miha Krek. G. minister je govoril o važnih aktualnih vprašanjih, kakor n. pr. o učiteljskih premestitvah, o zadržanju državnega uradništva, o volilnih borbah ob priliki občinskih volitev, itd. Danes prinašamo izvleček iz njegovega fovora, v kolikor se je nanašal na sedanjo gospo-arsko krizo, posebno z ozirom na vojno v Afriki. O. minister je dejll: »Govorim danes v- času neizmerne gospodarske krize. Predvsem smo veliko gospodarsko pogorišče že podedovaPi. Pet let zapravljanja in raz-troševanja za vse mogoče strankarske prireditve, pet let korupcije in nesistematičnega gospodarjenja z javnim denarjem, vse to se mora poznati tako, da bi že samo to zelo povzročilo gospodarsko krizo, čeprav bi svetovne krize ne bilo. Ampak svetovna kriza je prišla in našla državo v nekem režlimu popolnega nezaupanj*. Režim nezaupanja pa je stvoril nezaupanje tudi v gospodarstvu. Zato ker podjetnik in človek, ki je imel sredstva, ni zaupal, da mu politični režim ne prekriža gospodarskega načrta, ker se je bal, da mu režim stranke odvzame koncesijo in ker se ni zanesel v javno upravo in na red in mir, je vsak tak človek, ki navadno hoče svoj denar investirati v prospeh svojega podjetja, denar skril in ga odtegnil javnemu prometu. Tako je nastalo iz političnega nezaupanja gospodarsko nezaupanje, iz gospodarskega nezaupanja pa strahovita denarna stiska, ki je povzročila zastoj vsega našega denarstva. Takrat pa je tudi državna uprava delala ravno nasprotno, kakor bi morala. Mi imamo državno banko zato tukaj, da takrat pomaga v gospodarskem in denarnem življenju, kadar je stiska in potreba velika. In takrat, ko je začelo rasti to nezaupanje in so ljudje začeli dvigati denar iz zavodov, bi bila dolžnost državnih zavodov — to je bilo_ posebno leta 1933 — da zasebnim zavodom postrežejo s toliko gotovino, da bi lahko izplačali vloge in da bi na ta način nezaupanje izginilo. Kako so delali pri nas Pri nas pa je bilo ravno narobe. Tukaj v naši deželi so kupovali podružnico propadlega dunajskega Kreditanstalta in desetine milijonov so morali poslati v inozemstvo zato, da je ljubljanska podružnica dunajskega Kreditanstalta prišla v roke tedanjih Marušičevih prijateljev. Državna banka pa je potegnila svoje kredite nazaj. To je bil za-četek zla. . .. Danes je mobilizacija finančnih in zadružnih zavodov neizmerno težko vprašanja. Zato smo skušali predvsem obenem z redom in mirom v političnem življenju ustvarjati tudi zaupanje v gospodarski red, da bi vsak naš zavod lahko mimo in zanesljivo ustvarjal svoje gospodarske načrte in riskiral investicije v največji meri, kakor so njegovi zamisli najkoristnejši. Zato vlada z vsemi svojimi silami izvablja denar iz skrivališč v javni promet. Tozadevni ukrepi niso vsi predmet javne razprave, ampak si od trenutka do trenutka izrablja vsaka prilika, da bi se to zgodilo. 'Bili so že razni znaki gospodarskega okrevanja. Imeli smo že n. pr. v naših železnicah prejšnje mesece povečan promet in je bila n. pr. sušaška luka tako natrpana, da se bo začelo nekaj živahnejše gospodarsko obratovanje. Posrečilo bi se dvigniti naše gospodarstvo, če k temu ne bi prišla sila, ki je mi ne moremo obvladati. To je italijanska vojna. Vojna, ne sankcije Jaz pravim: vojna ne sankcije. Tukaj se bistveno razlikujem od dnevnega govorenja Italijanska vojna sama na sebi je na nas vplivala tako, da smo kot najbližji sosedi bili podvrženi novemu gospodarskemu trpljenju. Je namreč čisto vse eno, ali bi Italija zaprla meje, ali pa bi jih ne zaprla, razlika je samo v tem: ker so meje zaprte, mi nismo mogli pošiljati v Italijo blaga in nam je ostalo blago radi tega doma. Ce bi pa bile meje odprte, Slavnost na univerzi V proslavo spomina Sv. Save so vsako leto na dan 27. januarja razdeljene na univerzi nagrade dlijakom, ki so predpisane naloge najbolje napravili. Te nagrade je ustanovil pokojni kralj Aleksander. Tudi včeraj so se dijaki zbrali ob 11. uri v rektoratu univerze, kjer jih je nagovoril rektor dr. Maks Samec, in jim čestital k uspehom. Ko so dijaki vzkliknili kralju »Živel kralj«, je rektor objavil imena nagrajencev. Nagrajeni so bili s filozofske fakultete: Mastnak Maks za temo: Razvoj terciarja med Savo in Tržiško Bistrico. Geslo: »Miocen«. Kerševan Marija s. Justa za temo: Avt. Tom. Linhart kot histo-rijograf. Geslo: »Selovan«. Mešane Herman za temo: Čutno in umsko dojemanje. Geslo: .»Psihologijo lahko smatramo za osnovo duhoslovnih znanosti«. Žogat Cene za temo: Deskriptivna in genetična analiza senzitivnega in noetičnega spoznanja. Geslo: »To on legatai pollayos«. — Z ju-ridične fakultete: Flere Janvid za temo: Borba proti pavperizaciji kmečkega sitanu. Gesto: »Kmečko gibanje«. Pezdirc Josip za temo: Krški statut. Vsebinski in primerjalni prikaz. Geslo: »Vrbniče nad morem, visoka planina«. Stare Egon za temo: Pravni in družabni položaj gostilničarjev pri antičnih zavodih, zlasti Rimljanih. Geslo: »H is tor ia vhae magistra«. — Z medicinske fakultete: Gabrov- bi mi pošiljali tja doli blago, denarja zanj pa ne bi dobili. To se vidi posebno v Avstriji, za katero so bile meje v Italijo odprte. Izvažala je vsak dan vlak za vlakom, avstrijski trgovci pa so potem izvoz blaga sami ustavil, ker zanj niso dobili nobenega plačila. Sedaj so oni toliko na slabšem, da nimajo ne blaga ne denarja, dočim je nam ostalo vsaj blago. Naši lesni industrijalci imajo v Italiji ogromne zneske vezanega denarja. So to terjatve še iz dobe pred sankcijami. Sedaj še celo ta denar z velikimi mukami počasi vlečemo iz Italije, v kolikor glede tega splon obstoja možnost med našo in italijansko banko. Torej že ta denar je tam takorekoč zmrznil, kako grdo bi šele zmrznil vsak denar za blago, ki bi bilo poslano v Italijo pozneje, ko Italijo vsak dan vojne v Afriki stane milijone lir. Mi vemo, da je kriza v dravski banovini tako strašna, da n. pr. logaški srez živeti ne more, ker tam so ljudje živeli samo od lesne trgovine. Vemo, kako je v drugih dolinah in vemo, da je to strašna mora in pokora. Zato se trudimo, prosim vas, verujte, da se trudlimo, da bi našli mesto italijanskega kako drugo tržišče. Trudimo se, da bi našli trg v | Angliji, Holandski ali Nemčiji. Vi veste, kaka je kurzna razlika med našim denarjem in denarjem ! teh držav. Iščemo novih trgov z vso močjo in z i vso skrbnostjo in Bog daj, da bi jih čim prej našli. Mi morda to bolj želimo, kakor tisti, ki pod silami razmer trpe. Javna dela Vlada je napravila načrt javnih del in po tem načrtu bi se moralo v dravski banovini začeti in deloma že letos dovršili taliko javnih del, kakor še nikdar, odkar obstoja država. Ce se nam ta načrt posreči, upamo, da bomo lahko zaposlili na stotine delavstva pri zgradbi novih cest, pri napravljanju vodovodov v brezvodnih krajih. To je načrt, ki ga je vlada sprejela, ki ga bomo slovenski ministri branili in držali z vsem mogočnim vplivom in upam, da bodo letos nekatera dela izvršena, druga pa začeta. Mislim, da nisem rekel nobene besede preko meje, nobene obljube preko tega, kar vem. To so načini, s katerimi skušamo rešiti sedanje težko gospodarsko in finančno stanje. Na čem so Mariborčani bolehati in od česa so umirati »Goepa, hčerko bom rešil jaz po lestvi, vi pa kar okoSite na cesta Maribor, 26. januarja. Mestni fi-zikat je izdal statistiko bolezni in smrti v lanskem letu. Iz nje je razvidno, da je Maribor tudi v lanskem letu ohranil star sloves, ki ga uživa, spada med najbolj zdrava mesta v naši državi. V preteklem letu je bilo zabeleženih na fizikatu samo 712 slučajev nalezljivih bolezni. Odstotek je tedaj prav neznaten in zato je umljivo, da teh bolezni v življenju skoro nismo niti opazili. Na prvem mestu je nedolžna gripa, na kateri je lani bolehalo 477 ljudi. V resnici je bilo na gripi bolnih gotovo mnogo več, ker se večina, ki se zdravi sama, ne prijavi. Od nevarnejših bolezni pa smo imeli: škr-latinke 79 slučajev, davice 63, ošpic 56. Gripa je razsajala najbolj v februarju, davica in škrlatinka pa sta se lani združili ter sta divjali v oktobru. Radi nalezljivih bolezni je mestni fizikat moral razkužiti 197 stanovanj in 60 šolskih prostorov. Prijavljenih je bilo tudi 44 ugrizov od psov, vendar v nobenem slučaju ni bila ugotovljena steklina. Zanimivejši kot bolezni pa so vzroki smrti, kfi je kosila lani v Mariboru. Zal vidimo zadnja leta, odkar se Maribor industrializira, kako leze v ospredje jetika. Lani je bila med boleznimi že »a prvem mestu ter je zahtevala samo na mest. področju 92 smrt. žrtev. Koliko jih je bilo v predmestjih, kjer je v delavskih naseljih pravo leglo te morilke, je težko ugotoviti, vsekakor pa so številke visoke. Druga morilka je pljučnica, ki pa je navarna le starim ljudem. Pobrala jc lanii 56 oseb. Od škrlatuike je umrl samo 1, od tifusa 4, na posledicah ran 36, od tega 21 zaradi zastrupljenja krvi, 3 pa od tetanusa Influenca je zahtevala 2 smrtna slučaja, spolne bolezni 4, gripa 3; med naravne morilke spada tudi kap, ki je zahtevala 50 žrtev. Običajne starostne bolezni so oslabelost srca in bolezni žil, na ka-terih je umrlo lani 122 ljudi, slučaje naravne smrti od starosti pa je bilo 109. Radi poškodb po naključju je umrlo 33 ljudi. Od tega 9 zaradi opeklin III- stopnje, 2 zaradi pretresa možganov, 1 radi zmečkanega prsnega koša, 2 radi preloma lobanje, 1 radi preloma vratnih vretenc, 3 radi preloma hrbtenice, 1 zaradi vbodljaja, 2 pa sta utonila. Samoumorov je bilo lani 12. Največ smrtnih kandidatov si je izbralo smrt na vrvi, in sicer7, zastrupili so se 3, in 6icer 1 s solno, 1 z ocetno, 1 pa z lizolovo kislino. Ustrelil se je 1, 1 pa si je zasadil'nož v srce. Nasilna smrt od tuje roke je zahtevala lani 5 življenj. Od tega 2 slučaja umora, ko je Zloglasni krojaški mojster Šušteršič v Gregorčičevi uHci zastrupil svojo ženo in hčerko, troje življenj jra je končal rabelj v jetnišnici, ki je obesil razbojnika Laknerja, Pančurja dn Juhanta. Bilanca SK Železničarja Najbolj znana železničarska športna edinka v naši državi, mariborski SK Železničar je polagal sinoči račune o svojem sjx>rtnem delovanju. Klub ima 7 sekcij. V nogometni je lani igralo I. moštvo 30 tekem, dobilo jih 24, izgubilo samo 3, neodločene pa tudi 3. Goli 112:52! — Teniška sekcija je lani nazadovala, dobro pa je uspevala lahkoatletska, ki ima 118 verificiranih članov. Table-tenis sekcija jih šteje 27, kolesarska pa 15. Veliko je klub pridobil z postavitvijo krasnega stadiona z veliko tribuno, ki je bil lani blagoslovljen. V odbor so bili izvoljeni: predsednik ing. Gruden, I. podpredsednik Jošti, II. podpredsednik Mozetič, tajnik I. -Fišer, tajnik II. Artič, blagajnik Podpečan, gospodarja Cof in Belšak, odborniki: Ilovar, Prebil, Svarc, Klinar, Soršak, štubl, Steinbitehler m Hudžer. Sekcijam načeljujejo: teniški Mazi, kolesarski Rozman, table-tenis Radaj, šahovski Vidovič, zimskošportni Gladnik. V nadzorstvu so Pregel, Bačnik, Zavadlal in Paar, v razsodišču pa šef delavnice Jovič, ing. Hinterlechner, ing. Završnik, ing. Debevec in dr. Korenčan. I Nesreča in laivina Kamnik, 28. januarja. Nesreča nikoli ne počiva. To je občutil tudi posestnikov sin Luka Pestotnik iz Hriba pri Tuhinju v soboto dopoldne, ko je podiral drevje v gozdu. Njihov gozd se nahaja takoj nad hišo, pa ga je 'poslal oče v gozd posekat nekaj starih kostanjev, ki jih je nameraval odpeljati na žago. Luka je nekaj kostanjev podrl, obse-kal veje ter vlačil debla na kup. Ker se mu je pa zdelo premalo posekanega lesa,_ je ponovno prijel za sekiro, podsekal drevo, a še predno se je utegnil umakniti, ga je vejevje posekanega drevesa podrlo na tla, da si je pri padcu zlomil nogo. Zaradi groznih bolečin je vpil in klical na pomoč domače, ki so pritekli vsi preplašeni in ga hitro odnesli.domov. Potem pa so ga peljal} z vozom v Kamnik, kjer ga je za silo mjvezat zdravnik dr. Polc. Zdravnik je ugotovil, da ima nesrečnež nogo ne samo zlomljeno, temveč zdrobljeno. Poklicali so Rodetov avto. ki ga je odpeljal v ljabljaBsko splošno bolnišnico. Mlad pokvarjenec Star je šele U let, pa je naredil že mnogo tatinskih dejanj. Pred nekaj tedni so ga izpustili i/ poboljševalmce v Ponovičah domov na dopust. Komaj je prišel domov, se je takoj začel klatiti po gozdovih, nastavljati 'zanke divjačini in krasti kmetom različne stvari. V soboto popoldne jr nekemu kmetu iz bližnje okolice Kamnika ukradel 6 golobov ter jih prinesel svoji sestri, da ran jih shrani. Oškodovani posestnik je pujavil tsvino ter so mladega tatiča začeli takoj iskati. Poli- šek Jože za temo: Kapilarna analiza seči. Geslo: »Mi gremo naprej!« Dimnik Rat»el za temo: Kapilarna analiza seči. Določitev sladkorja. G**lo: Ouidauid agis libenter agas et respice finem. Rupert Marija za temo: Trebušni ostenje in hermje. Geslo: »Plenus venter non studet libenter.« Derganc Kristjan za temo: Trebušno ostenje in her-nije Geslo: Vita brevis ars langa«. Vojska Vlado za temo: Trebušno ostenje in herniie. Geslo: »Ad gloriam naturae«. — S tehniške fakultete: Modic Roman za temo: Hydroliza aryhroamyloze, Fouar-dovega škroba itd. Geslo: »Amylum«. Duhovnik Jože za temo: Piračiški grobi (tufi) petrografska karakteristika itd. Geslo: »Naša domovina«. Dover Marjan za temo: Vpliv mlenja na kaloidkemične lastnosti škroba. Geslo: »Sonce, zrak, voda«. — S teološke fakultete: Mikuš Metod za temo: Odnos sv. Cirila in Metoda do Fotija. Geslo: »L 873«. Dolinar Franc za temo: Duhovni lik Luke Jerana. Geslo: »Sv. Alfonz Liguori«. Dolenc Jože za temo: Duhovni lik Luke Jerana: Geslo: »Jeranov problem«. Nagradi društva »Pravnik« sta prejela: Ska-berne Borislav, stud. jur. za temo: Katere smernice daje naša ustava za civilno in kazensko pravo, ter Skala Hugo za isto temo. Nagrado Zveze nabavljalnih zadrug v Belgradu je dobil stud. jur. Uršič Andrej za temo: Kreditne zadruge in gospodarska kriza. Nagrado češkoslovaške vlade pa Urbančič Boris za temo: »Češki pripovedniki v slovenskih prevodih«. cijski stražnik g. Zobavnik ga ie našel pri njegovi sestri ter ga odvedel s seboj. Ko sta bila oddaljena kakih 20 korakov od njihove hiše, je tatič vrgel golobe na tla in zbežal Stražnik se je takoj spustil v tek za njim in ga končno v neki ozki ulici ujel. Piše se Adlešič Ivan in je pristojen v občino Domžale, kjer bivajo tudi njegovi starši. Pravi, da je zato ukradel golobe, da bi si kupil nove čevlje, ki da jih je zelo potreben. Je pa tako zvit, da je slekel svojo srajco, zvezal rokave in skril v-njo ukradene golobe. — Ker se je mladi nepridiprav ž% predolgo mudil doma, ga bodo takoj poslali nazaj v poboljševalnico. Rodos utrjen do skrajnosti. Karambol na cestnem f • W • M w hrtztscu Prijetna je vožnja z avtomofcilom, ni pa prijetno, kadar vožnja ne »izteče« tako, kakor potniki želijo. Neprijetnosti vožnje so včeraj gotovo čutili potniki v dveh vozilih: v enem avtobusu in enem osebnem avtomobilu. Obe ti vozili sta se srečali okrog 14.30 na križišču Vrhovčeve in Fiig-nerjeve ulice. Avtobus je prihitel po Vidovdanski cesti, avtomobil pa po Vrhovčevi ulici. Ker sta tako avtobus kakor avtomobil vozila precej hitro, je prvi moment kazalo, da je karambol neizogiben. Toda oba šoferja sta — da karambol preprečita — zasukala volane s ceste. V tem pa sta s tako silo naletela na železno ograjo, da sta zvila debele železne drogove te ograje. Vsa stvajr bi potekla brez kakih posebnosti, da se ni nahajal v tistem trenutku na pločniku 62 letni železniški upokojenec Luka Bašlja. Tega je eno izmed vozil podrl po tleh, da je zadobil poškodbe na čelu. Ljudje so takoj pokjicali reševalce, medtem pa je že privatni avtomobilist zapeljal Bašlja v bolnišnico kjer so mu na kirurgičnem oddelku nudili prvo pomoč. Avtomobilista sama med seboj sta se sicer pobotala, ker si najbrž nobeden od njiju ni v sve-sti krivde, posebno v sveti pravilnosti brzine, ki jo je pri vožnji uporabljal, pobotati pa se bosta morala še z Bašljo, ki pač ne razume, kako ga morejo avtomobilisti preganjati celo na pločniku. Po 62 dneh stradanja se vrača v življenje Danes že slavni Svetozar Lukič, o katerem smo že poročali, da je izredno žilavo in vztrajno kljuboval življenju ter se postit 62 dni, je dobil te dni zopet veselje do življenja in je začel sprejemati hrano, ki mu jo v majhnih količinah dajejo kaznilniški zdravniki. Rekord, ki ga je na dosmrtno ječo obsojeni Lukič dosegel s stradanjem, je vzbujal med medicinci veliko zanimanje. Lukiču so že bili opešali vsi notranji organi, ugasnil mu je že tudi vid. Pravoslavni škof Benjamin, ki ga je bil kot zadnjo nado pozval kaznilniški zdravnik, je stradajočega prepuščal o nesmiselnosti njegovega sklepa in ga s tolažilnimi besedami zopet navdušil za življenje. Sestradani Lukič sprejema že vsa zdravila in predpisano količino hrane, ker so mu dali zagotovilo, da se bo na sodišču izposlovala revizija sodbe, na podlagi katere je bil Lukič obsojen na dosmrtno ječo. Kakor smo ze poročali, je Lukič lansko leto ubil svojega soseda, s katerim sta živela v večnih sporih radi drevesa, ki je metalo senco na nekaj bornih pedi njegove zemlje. Strup za podgane v segedinshem golaža Maribor, 28. jan. Mariborska policija preiskuje skrivnostno afero, ki kaže na zločinski poizkus proti tujemu življenju. Pred nekaj dnevi j« prišel na policijo neki pekovski {»močnik iz Maribora in izjavil, da je jedel zastrupljeni segedinski golaž. Skuhal je to jed neki 62-letni pekovski pomočnik Ignac P. Oba sla nato jedla ta golaž vsak iz svoje posode. Ovaditelju je postalo takoj po zavžltju golaža slabo. Za- čel je bruhati, dobil je straše želodčne krče in šele čez dolgo časa mu je toliko odleglo, da je lahko poklical mojstra, ki mu je prišel na pomoč. Oba z mojstrom sta potem ugotovila, da se je nahajal v golažu strup za podgane, ki ga je mojster nastavljal v svoji delavnici. Kako je strup zašel v jed, ki jo je skuhal tovariš, mu ni znano. Na podlagi te ovadbe je policija aretirala Ignaca P., ki pa odločno taji vsako krivdo. Policija je aretiranca oddala sodišču. Pogreb cigana Ob 1 ponoči na ponedeljek je umrl v bolnišnici cigan Ivan Breščak, ki ga je na Vrhniki pred nekako 10 dnevi brcnil konj v trebuh. Poškodbe so bile tako težke, da jim je cigan kljub zdravniški pomoči podlegel. Ko so cigana položili na mrtvaški oder v mrtvašnici tukajšnje bolnišnice, so se prihajale poslavljat od njega cele trume ciganov ter so se nudili v mrtvašnici pred pokojnikovim truplom prav svojevrstni prizori. Danes ob 11 je mestni pogrebni zavod opravil pogreb, ki se ga je udeležilo kljub slabemu vremenu veliko število ciganov. Pogreb jc bil tako svojevrstno ciganski, kakor jih ima Ljubljana priliko videti prav redkokdaj. Shod v skladišču pranega Sarajevo, 27. jan. Včeraj je nekdanji predsednik vlade in narodni voditelj g. Bogoljub Jevtič imol v Sarajevu dolgo pričakovani in dolgo pripravljeni politični shod. Shod se je vršil v skladišču premoga, ki je last trgovca Metoda Pujiča, lastnika lista »Jugoslavenska pošta«. Na premogu je bila postavljena tri: buna Jevtiča, kjer so ga pričakali njegovi najintimnejši sodelavci, 18 narodnih poslancev, dva senatorja njegove skupine in pa prireditelji shoda. Na Ulici kralja Aleksandra je 309 do 460 mladih fantov navdušeno pozdravilo Jevtiča z enoglasnimi klici »Živela svoboda! Živijo dr. Maček! Dol Bogoljub Jevtič!« Jevtič in njegovo spremstvo so mislili od daleč, da veljajo manifestacije njim in so se zato v teej naglici privozili do skupine mladine. Toda študentje so jih pozdravili poleg klicev tudi z gnilimi jajci in tako doka; zali, da ne prirejajo Jevtiču ovacij, marveč demonstracije. Shod je otvoril neki narodni poslanec, za tem pa je začel govoriti Jevtič, ki je dejal, da ga veseli prisrčni sprejem, in pa dejstvo, da vidi okoli sebe zbranih toliko pristašev unitaristične misije. Pozval je vse po svoji navadi na složno nacionalno jugo-slovensko delo ter se je nato vrnil na reSitev našega kmeta. Pri tem ni pozabil omeniti nekaj svojih predpetomajskih reklamnih sanacijskih načrtov. Izjavil je, da razon hrvaškega vprašanja obstoje še druga plemenska vprašanja v tej državi, kar je bilo v očitnem nasprotju z njegovo unitaristično himno v začetku zborovanja. Dejal pa je, da se vsi Ju; goslovani strinjajo v enem, da bi namreč vsak Jugoslovan brez razlike vere in stranke rad boljše živel kakor zdaj. Po shodu so po sarajevskih ulicah mladi ljudje spet prirejali burne demonstracije proti Jevtiču in proti njegovemu pojmovanju svoboue ter u-reditve države. Jevtiču se kljub vsem pripravam ni posrečilo, da bi se rehabilitiral, če- Srav so njegovi prijatelji iz Sarajeva 900 metom v dežele plačali vožnjo in vse stroške, da so prišli na shod. . , Belgrad, 28. jan. m. Za včeraj ob 2 popoldne je Bogoljub Jeftič napovedal svojo konferenco v Brčkem. Ker je pa bil odziv za to konferenco minimalen, Jeftič na to konferenco ni prišel, temveč je tjakaj poslal samo nekoliko svojih poslancev. Megan Taylor, angleška drsalka, ki je pri evropskem prvenstvu v Berlinu zasedla i{. mesto. Športna kavarna po debati, kako bodo izpadle tekme v ligah. Ljubljana danes Koledar jamo. Radio Dva mojstra v drsanju sc pogovarjata: Sonja Hcnje in Ernst Baicr v Ga-l’a. Evropsko prvenstvo V soboto in nedeljo se je vršilo v berlinski Športni palači evropsko prvenstvo v tiniet; nein drsanju. Zanimanje in udeležba s strani tekmovalcev je bila zelo velika, saj bo evropsko prvenstvo najbrže precej točno pokazalo vrstni red tekmovalcev na zimskih olimpijskih igrah. Program je obsegal tekme gospodov in dam v obveznih likih, drsanje v dvojicah in proste like za dame in gospode. V obveznih likih je bilo zastopano 9 narodov s 16 tekmovalci. Sodniški zbor je bil sestavljen iz sedmih mednarodnih sodnikov pod predsedstvom Šveda Ulrich Salchov, ki je bil večletni svetovni in evropski prvak v umetnem drsanju. Favorit za evropskega prvaka je vsekakor še vedno Karli Schaffer ki je pa tudi takoj pokazal, da je nada, ki jo je Avstrija položila vanj, popolnoma opravičena. Njegovo točno drsanje obveznih likov in brezhibna drža sta pokazala, da mu bo najbrže nemogoče iztrgati svetovno prvenstvo. Takoj v početku se je postavil na čelo in je v drsanju o obveznih likih dosegel 258,4 točke. Njemu je sledil Anglež Sharpe 249,8; tretji je bil zopet Avstrijec Kaspar 245,5. Sledijo še Baier (Nemčija) 245.3; peti Tertak i (Madžarska) 232,3; šesti Mikkanen (Finska) I v umetnem drsanju 231,4; sedmi Katayanoa 224,3, Zeebrocek (Belgija) 222.8. V drsanju v dvojicah sta si pa drugič zagotovila evropsko prvenstvo nemški par Herbert— Baier. Nemški par je pokazal s programom samim, z gotovostjo in harmonijo izvajanja tolikšno prednost, da bosta svojo zmago ponovila prav gotovo tudi v Garmi-schu. Z mestno številko 7 sta dosegla 11.5 točk. Njima sledita zakonski par Cliff (Anglija), z mestno št. 18 in z 10.5 točkami. Tretja sta bila madžarski par — brat in sestra — Szckrenyessy. Sledijo nemški par Dravvitz— Weis, Poljaka Kalus in Belgija Contamile— Verdun. V nedeljo so se tekme nadaljevale. V prostem drsanju je Karl Schaffer svoj naskok še povečal in si je z 432,2 točkami ponovno priboril evropsko prvenstvo v umetnem drsanju. Vrstni red je ostal isti kot prejšnji dan, edino Kaspar (Avstrija) in Baier (Nemčija) sta zamenjala svoji mesti. — Končni rezultat: Shanpe (Aglija) 413,7, Baicr 403,2, Kaspar 407,7. O damskem umetnem drsiftiju si je Sonja Hc-nle desetič priborila evropsko prvenstvo. Zaenkrat je še vedno nedosegljiva in je dosegla 434.6 točk. Sledijo Coolidge (Anglija) 417.2 točki, Taylor (Anglija) 413.9, Landbeck (Belgija) 403,6, enajstletna japonska prvakinja Inada je bila deveta. V teh dneh se ponavlja že 40tič prvenstvo v umetnem drsanju. Prvo tako m-venstvo se . Danes torek, 28. januarja: Ildefana. Jutri, sreda, 29. januarja: Sv. Frančišek. Lekarne: Nočno službo imajo mr. Leustok, Resljeva cesla 1, mr. Baho\ec, 'Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič. * Danes ob 20. uri v Del. zbornici Brucovshi večer Akad. zveze NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI. DRAMA (Začetek ob 20) Torek, 28 .januarja: Zaprto. Sreda, 29. januarja: Pesem s ceste. Red C. Četrtek, 30. januarja: Dies Irae. Premijera. Red Četrtek. OPERA (Začetek ob 20) Torek, 28. januarja: Kraljičin ljubljenec. Red A. Sreda, 29. januarja: Carmen. Red Sreda. Četrtek, 30. januarja: Madame Butterfly. Gostuje primadona sofijske opere Jovovič-Kowačenska. izven. Opera Primadona sofijske opere gospa Jovovič-Ko-vvačenska gost v naši operi. Prikodnji četrtek on nedeljo gostuje v naši operi primadona iz Sofije gospa Jovovič-Kowačenska, in sicer v Puccinijevi operi »Madame Butterflv« ter v Massenetovi open »Manon«. O odlični bolgarski pevki spregovorimo več prihodnjič. Gospa bo gostovala v vseh treh glavnih gledališčih naše kraljevine. Kaj bo iutri Po vrtovih Nemčije, Holandske in Belgije nas bo na svojem predavanju jutri, v sredo ob 19 v predavalnici mineraloškega inštituta na univerzi vodila predsednica Kluba ljubiteljev cvetlic g. Andreja Ključenikova. Med prijatelji vrtov tudi po svrašanj industrializiranega Celja. Poučna predavanja za gasilce. Celjska gasilska Četa bo priredila v februarju in marcu predavanja za gasilce vsakih 14 dni. Prvo predavanje bo v sredo, dne 29. t. m. ob 19 v Gasilskem domu. Predaval bo namestnik drž. tožilca g. dr. Albi Juhart o kriminalnih požigih. Dostop k predavanju imajo tudi negasilci. Celjski šahisti so zborovali. V petek zvečer je polagal Celjski šahovski klub obračun o svojem delovanju v preteklem letu. Občni zbor je bil v klubovi sobi v hotelu Evropa ter se ga je udeležilo 30 članov, ki so z zanimanjem poslušali poročila in se živahno udejstvovali v debati. V preteklem letu je CSK zaznamoval lepo uspele matche proti drugim, odličnim šahovskim klubom. Zborovalci so se spomnili tragične smrti akademika Svetozarja Likarja in se zanimali za zdravstveno stanje častnega predsednika in pobomika šahovskega življenja v Celju, g. dr. Schvvaba. Premoženjsko stanje kluba je zelo povoljno. Klub zastopa v odboru Slov. šahovske zveze g. ing. Sajovic. Veliko vrednost za klub predstavlja tudi izredno bogata knjižnica šahovske vsebino. Ob priliki zborovanja Slov. šahovske zveze ,ki bo letos v Celju, bo skušal klub organizirati večjo šahovsko prireditev. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. dr. Čerin, v odbor pa Še gg. ing. Pipuš, ing. Sajovic, Petrak, Grašer, Kocmur in Diehl. Kaj bo danes Bela dvorana hotela Union: Ob 16.45 v okviru »Tedna Danice« predavanje vseuč. prof. dr. Vebra: Krščanstvo in filozofska misel. Samostanska dvorana: Kat. prosv. društvo za frančiškansko župnijo ob 20 redni sestanek. Predavanje dr. Valterja Bohinjca: Sueški prekop. Dvorana Kodeljevo: Zenski odsek salezijanske prosvete ob 20 sestanek. Društvena dvorana Vič: Sestanek fantovskih odsekov ljubljanskega okrožja. Programi Radio Ljubljana j Torek januarja. 12 Nekaj veselili dometih na-m.v/vii (nločifipV — 12.45 Vremenska napoved, poročila. P TNap^ved ^sa' <>bjav.a sporeda, obvcHtUn. - «.« Iz francoskih oper (Radijski orkester). — 14 Vremensko poročilo, boTOni točaji. — 18 Amalran ples. (Večer vesele S'l.ar;11‘' h .sodelovanjem jara-kvarteta tem propagirajo med domačini hitlerizem. Sam sem se vozil že s takim kočevskim krošnjarjem, ki je navdušeno dopovedoval našim revnim ribniškim kmetom v vlaku sladkosti hitlerske Nemčije. Te krošnjarje so Nemčiji že spretno predstavili njihovi voditelji v narodnih nošah in s trakovi na rokah z napisom »Gottscheer Bauer« ... Seveda spadajo tudi Kočevarji kot oni vojvodinski Nemci zdaj pod »nemško izseljensko skrbstvo« in se tega politično radi fioslužujejo. Gottscheer Zeitung« je v novoletni številki pozdravila priključitev kočevske mladine dem Schvvabisch - Deutschen Kulturbund« in pohvalno priznava njeno vnemo in delo za ohranitev nemštva (»fiir Wahrung deutscher Sprache, Art u. Sitte«) in je priobčil omenjenim krošnjarjem posvečeno pesem (»Sie griissen ihre Briider — Dahier im Mutterland — und bringen deutsche Griisse — Aus ihrem I leimalland«). Pripominjamo, da je šlo v Nemčijo lelos hkrati kar 300 Irdih Kočevarjev in pristavljamo vprašanje, kaj bi storila n. jir. sedanja avstrijska vlada, če bi zaprosilo toliko koroških Slovencev za »kroš-njairjenje« po naši državi Pa tudi pri nas se je zgodilo — kar smatramo lahko za značilno —, cla jc ob novem letu krošnjar-Kočevar dejansko napadel našega slovenskega krošnjarja, ki si je iskal zaslužka med Slovenci v Kočevju. Takih primerov deložacij, 'odpustov in drugačnih napadov na mirno naše slovensko prebivalstvo je zlasti v zadnjem času, ko Kočevarji bolj živo narodno in prosvetno delujejo, več, kar seveda upravičeno vzbuja odpor. Zadnji čas je, da se Slovenci na Kočevskem in sploh vsi Slovenci oprimemo narodne politike in ne lovimo nemških glasov, na drugi slrani pa, da začnemo z načrtno narodno obrambo našega prebivalstva proti kočevskemu ponemčevanju na naših tleh. Predvsem pa je treba, da zasede vsa mesta, ki so dama, res naša inteligenca, ki bo s svojimi zmožnostmi, vplivom in s |>oznavanjem kočevskega vprašanja mogla kljubovati nemški akciji na Kočevskem. Škodljivo se je izkazalo doslej to, da se je ta stalno menjavala in je bila tudi sicer socialno zavisna, tako da je tu trpela narodna obramba, dočim so Kočevarji delali neprestano in po dobro premišljenem načrtu. Seveda pa je tudi potrebno, da se za to naše narodno - obrambno vprašanje zanimamo vsi in še predvsem Slovenci izven Kočevja. Smatrajmo pa to kočevsko vprašanje za zelo važno, ker Kočevarji bi kaj radi izstavili s tega svojega jezikovnega otoka most. ki naj bi vezal njih brate z našim Jadianoni »(Drang nach Adrien!«)... U 38 Pustolovščine nemške podmornice v svetovni vojni >To je moja slvar, gospod kapitan, za denar odgovarjam jaz, ne vik »Nisem vprašal, kdo odgovarja za denar, temveč, kaj počnete z njim? Zakaj ste zaboje odprli in denar razdelili?« Djemala je to nekoliko neprijetno dirnilo, a odgovoril je ostro: »Jaz sem, kol sem vam že povedal, odgovoren za denar in prav zalo sem ga raidelil. Lahko se pripeti, da se vaša orehova lupina, vaš rešilni čolniček, prevrne in če bo zlato v zabojih, se bo vse potopilo na dno. Če pa ga razdelim, bo v tem primeru vendar nekaj ostalo!« Ostro sem ga pogledal: »Čujtc, gospod, za t«* da bo prišel denar varno na suho, bom že jaz poskrbel, vas pa ta stvar prav nič ne briga!« Skočil je kvišku in mc jezno gledal. »Kaj pa vse to prav za prav pomeni? kako...« Jaz sem ga mirno, a ostro gledal in molčal. »Če mislite, da sem zagrešil kaj nepravilnega, potem vas moram opozoriti, da sem jaz častnik, kot ste vi in da bi morala urediti z orožjem v roki to zadevo, kot je to običaj med častniki in poštenjaki.« Odgovoril sem mirno: »Djemel, prav gotovo ste videli spodaj, kjer spite, težke železne uteži, ali ne? Da? Če tu na podmornici ne boste takoj na besedo izvrševali vseh poveljnikovih ukazov, vam ukažem privezati eno teh uteži na noge in vas vreči v morje!« Godrnjaje, ne da bi me še kaj pogledal, je odšel nazaj v podmornico. Wendlandt mi je sporočil, da so Turki spet spravili denar v zaboje. Ko smo pristali• in je naš čolnič prispel do brega, je skočil vanj neki zamorec v uniformi in vprašal v čisti nemščini, kdo je tu poveljnik. Nato sc mi je predstavil in mi poročal v izvrstnem berlinskem narečju, kakšen je njihov položaj na bojiščih. Nemogoče mi je bilo zapomniti si vsa imena, katera so bili osvojili. Črnec, ki je tako lepo govoril, je po svoji stopnji bil enak turškemu majorju., kot sem pa mogel razvideti, ga drugi Senuzi niso smatrali za bogve kako resnega častnika. Odkod je znal tako izvrstno berlinsko narečje, nisem vedel, bržkone je bil pred vojno v kakem bcrlin-| ske varicleju. j Na obali pa nas je čakal tudi neki belcc, i' zanimiv mož z močno zagorelim obrazom in z j belo tropsko čelado na glavi: gospod Nlannes-mann. la mi je potrdil, da so Senuzi v resnici do-' segli velike uspehe. Toda teh uspehov najbrž ne bodo mogli dolgo vzdržati, kajti Angleži so opremili veliko kazensko ekspedicijo in uporni beduini sc bodo morali gotovo umakniti. Za podmornice je nastopila nova doba v vojni, ko jih niso uporabljali le za boj, temveč za vse mogoče priložnosti, kakor uporabljajo ponekod požarno brambo. Podmornice so postale torej nekaka požarna bramba v vojski. »Podmornica 3S« je po brezžičnem brzojavu prejela nalog, naj potem, ko opiavi svojo nalogo pri Sunezih odpluje proti Carigradu. Te smo tudi storili. V Carigradu smo videli več parnikov, ki so v višini vodne gladine imeli prevrtane boke. To so bile ladje, ki so jih v Črnem morji: napadle ruske ali v Marmorskem morju angleške ali francoske podmornice, pa so vendar srečno prispeli v pristanišče, ker njihove stene niso bile povsem predrte. Te luknje so mc zelo zanimale, Kajti dokazale so, koliko slabse razstrelivo se nahaja v njihovih torpedih kot v naših. Med luknjami, ki so jih napravljala naša torpeda in pa (led temi je bila približno taka razlika, kot med podnimi vrati in med vrati kake sobe. Enega izmed teh parnikov, po imenu »Ma-deleinc Rickmers«, so nam podmorničnim kapitanom določili za stanovanje. V Carigradu jc bilo namreč več podmornic, zlasti malega tipa, ki so jih gradili v Kielu; bile so tako sestavljene da so jih lahko vzeli narazen, potem pa z železnico razposlali po svetu. »Madeleine Rickmers« ni bil potniški parnik, temveč tovorni. Zato so bile njegove kabine zelo majhne in sploh ni bilo nikake udobnosti na tem parniku. Mrgolelo je stenic in bolh. Poleg mene so stanovali le mladi častniki, prav vesela in prijetna družba, ki ni imela v Carigradu nobenega nadzorstva in jc uživala življenje, kakor je bilo le mogfcče. Jaz za svojo osebo nikakor nisem čutil za dolžnost, da bi nadzoroval le mlade tovariše. Tudi nisem imel nikakega naloga za to. Najprijetnejša točka vsega dneva na »Ma-deleine Rickmers« je bila zame zajutrek. Tedaj smo sedeli vsi na krovu v pižamah in zbijali šale; nad nami, se jc razprostiralo sončno nebo, krog nas pa modro široko morje. Opoldne in zvečer smo obedovali na potniškem parniku »Generul«-u. kjer je bil tako rekoč glavni nemški stan v Carigradu. Včasih smo pa obedovali tudi v Carigradu, lam je bila lepa restavracija z imenom »Tokat-lian«. I o restavracijo moram omeniti, ker jc očiten dokaz za mednarodni značaj mesta Carigrada. Poveljniki angleških podmornic., namreč listi, ki so prodrli v Marmnrsko morje, so obedovali prav tako v restavraciji »Tokatlian«, vsaj tako so mi pripovedovali tovariši in prav nič ne dvomim o tem. Pri vsej veliki mešanici narodov in jezikov, ki jo najdeš v Carigradu, jc takšna drznost žc mogoča. V Carigradu pa je bila še neka slabša restavracija, oziroma variete, tako zvana »Pari-ziana«: na njenem vrtu si zvečer lahko pil pivo in gledal po pravljičnem mestu in Zlatem rogu. Jaz sem zelo rad zahajal tudi v manjše turške kavarne, kjer so sedele domačinke Turkinje in v katerih so kadili vodile pipe. • 1 urkom se je nemška mornarica na moč prikupila, posebno pa kapitani podmornic, to pa zlasti vsled tega, ker je poveljnik nemške »Podmornice 21«, kapitan Hersing, osvobodil Darda nele i n pognal od tam Angl eže tu Francoze. la velika zmaga kapitana Hersinea nam je drugim kapitanom zelo koristila pri Turkih. _ Čc si na primer stopil v kavarno in tain našel kakega Turka, ti ni pustil plačati kave — plačal je gotovo on. če pa ti je to vendarle dovolil, pa tj je vsaj pomagal pri plačilu. In to ni bila tako lahka stvar, kajti p.-j Turkih so bili v prometu kovanci, ki so bili gotovo več sto let stari. Če so gostje v kavarni videli, da hočeš plačati, so takoj stopili k tebi in pazili, da je kavarnar res izmenjal pravi denar. Stenice na »Madeleine Rickmers« so mi velo zagrenile življenje v Carigradu in težko som čakal na novo povelje, ki bi ga moral dobiti v Carigradu. Nekega popoldneva sem iedel sam s svojim dolgočasjem v neki kavarni. Meni nasproti sta se usedla dva gospoda, ki sicer uista bila Turka, a sta se živahno razgovarjala v nekem orientalskem jeziku. Na enega izmed njih sem še posebej postal pozoren; bil je nekaj posebnega ' s svojim ozkim, vznemirjenim obrazom, iz katerega je štrlel ponosen orlovski nos. Njegove oči pa so se mi zdele tako prikupne, da s«m si že skoraj želel spustiti se z njim v razpovor. Vendar si tega nisem upal, ker nisem vedel,- v kakem jeziku bi jih nagovoril — moja jezikovna izbira pa je bila pičla, kot j»ti vsakem Nemcu. Naslednjega dne je prišlo slednjič težko pričakovano povelje. ancoskih manevrih ob Korziki. Abesinski graščaki Poročevalec pariških »Posl. novosti« v Addis Abebi piše o slovanskih graščakih ]xxl ornim cesarjem. Pred ‘10 leti, v dobi tesnega abesinsko-ru-skega prijateljstve je podelil Menelik vsem Rusom brez izjeme pravico do izkoriščanja najizdatnejših zlatih ležišč v okraju Wollagahu. Posamezni ruski emigranti so hoteli v sedanjih težkih časih izrabljati še vedno veljave predpravice, a niso uspeli. Nimajo onih milijonov, ki bi bili potrebni za nabavo dragih strojev, ureditev vsaj karavanskega rednega prometa in tudi javne varnosti v oddaljenem okraju. Tisti, ki so sc povzpeli dv blagostanja, so zastopniki starejšega rodu iz časov onega carskega odposlanca Leontjeva, ki je bil nekoč uredil abesinsko vojsko in zgradil prvo bolnišnico v prestolnici. Med. ujimi je najbolj zanimiv fitaurara (general) Babičev, nekdanji kozaški stotnik in zdaj lastnik oaze. »Ada«. Poročil se je z abesinsko kneginjo, in«, petorico lepih, seveda črnih otrok, ki so se šo; lali v Parizu. Starejši sin Miška je znan kot vojni letalec. Vsii so seveda pristni Abesinci in z mateijo vred smatrajo Ruse za navadne bele tujce »leren-dže«. Babičev oče je poskrbel za izdatno namakanje in ustvaril kotiček raja sredi neskončnega morja ožgane »levje trave«, v katerem raslo posamezne skupine dišečih bodečih mimoz, eukaliptov in stoletnih smokev. V Adi raste vse: oleandri, vrtnice, artičoki, a največ dobička vržejo pomarančni gaji, ki rodijo vse leto neprenehoma. Na eni in isti veji se vidi cvet, drobno zeleno in zrelo ognjenooranžno sadje. Obdelovanje zemlje ne zahteva muje. Črni kajšarji »habari« delajo za hrano, t. j. za delež letine. Babičev postreže gostom z izvrstno postrvjo iz lastnih jezer, zejtuini (jabolka z okusom vrtnih jagod), papajami (dinje, ki rastejo na visokih drevesih) in seveda z bananami. Obžaluje samo, da nima evropskih jabolk, hrušk in črešenj. Stari general jiili ne zna negovati. V cesarjevem vrtu, ki ga je uredil angleški strokovnjak, izvrstno uspevajo in 1 se tudi dobro prodajajo maline, grozdje, višnje in jabolka. Za en tolar dobiš 60 banan, toda samo pet češpelj. Izvrstno uspeva tudi trta pri bolgarskem vrtnarju Pavlovu. Seveda zahteva naporno delo. Pavlov je najprej »zlikal« za trto določeno gorico: pobral kamenje in sežgal hudo bodeče grmovje. V suhih mesecih ima veliko posla z zalivanjem. Zato je postal premožen in si zgradil hišo, ki je okrašena z lovskimi spomini na ustreljene leve in slone. Pavlov, ki je bil nekoč sluga na ruskem konzulatu, je vzel Latiško iz Rige. Govorita z otroci rusko. Ko je lani obiskal Pavlov Evropo, sc je ves parnik zanimal za njegove tri sivolase dečke, nihče ni razumel njih abesinščine, vsi so ugibali, kateri jezik govorijo. Zdaj ogroža vojna lo mirno življenje na lepi planoti sredi krasnih jezer med žreli ugaslih ognjenikov. i polnoma rešeno dela«. A istočasno piše več vplivnih listov o Smithu kot največjem zločincu v člo-' | veški zgodovini, ki mu privošči smrt na prvem cestnem kandelabru. * Dobičkonosen prekop Bistroumnosti novinarja je bilo treba, da je večina delnic sueškega prekopa prešla v angleško posest. Frederick Greenvvood, takratni izdajatelj lista »Pall Mali Gakette« je zvedel, da se nahaja egiptovski Kedive v težkih Jenarmh stiskah in bi bil pripravljen za dpolnoma miren in sc ni niti tnalo razburil. Ktoschener je pogovor slučajno vjel, pristopil ter dejal: »Čemu bi se vznemirjal, loo pa čisto natančno vem, da bom našel smrt v morskih valovih«. Kakor znano, sc jc res jx>topil z ladjo, ki ga je peljala v Rusijo, a so jo Nemci lopedirali. So ljudje, ki 'nekako podzavestno vedto, na kakšen način bodo umrli. Ko je kraljici ciganov mrs. Bosvvell umrl mož, je čisto mirno povedala svoji okolici, da bo umrla čez devet mesecev in da bo tisti dan mraz. Njena napoved se je točno izpolnila. Severo eden prvih graditeljev zračnih letal, je umrl ob eksploziji v zraku. Na predvečer je pripovedoval svojini ožjim prijateljem svoje sanje, v katerih je iz zraka videl svojo pokojno mater, ki jc vstala iz groba ter mu zamahala z roko. In res, Padel je iz višine prav na pokopališče na Mont arnasu, kjer je bila pokopana njegova mati. Mozart je vnaprej napovedal svojo smrt »Sedaj pišem rekvijem«, je dejal prijateljem, »in ta bo zame.« Ko mu je njegov tovariš igral zadnje akorde te pretresljive skladbe, je Mozart izdihnil. Kitajev Lui-Tre-Fund je videl v kristalu svoje nepremično telo. To je smatral za znak bližnje smrti. Sklical je prijatelje ter mednje razdelil svoje imetje, obdržal jc le toliko, kar naj bi bilo za pogreb. Naslednji dan je nenadoma umrl. Bata za kulturo J. A. Bat’a v Zlinu je razpisal 20.000 Kč za najboljši roman, ki bo obravnaval probleme današnjo gencracije pozitivno in vzpodbudno. Dalje bo razdelil v I. 1936. dve nagradi v znesku 7000 in 3000 Kč za dve najboljši pesniški zbirki. Končno bo Bat a letos nakupil po razstavah v vseh čeških mestih umetniške slike za skupno vsoto 100.000 Kč. Te slike bo Bat a izobesil v novourejeni umetniški galeriji v Zlinu, ki se začasno nahaja v Bafovem muzeju. Za prihodnje leto jia obeta Bat a povečanje teh nagrad. Naročajte »Slovenski dom“ Križarka >Lorraine< na zadnjih fr Dvojnica Grete Garbo z njeno sliko. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/II1. Telefon 2994 in 29%. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Geč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jožo Košiček.