Nevzgojena mladina — narodiia nesreca Na mladini »vet stoji. Ta pregovor imajo naši južni bratje. V tej prislovici je izražena preproata, pa globoka resnica, Bodoči svet bo takšen, kakršen je zdaj mladi svet. Kakršen je mladi rod, takšen bo ves narod. Bodočnost naroda se gradi v mladini. Ko je bila nekoč v starem rimskem senatu razprava o tem, kako bi se dala na najboljši način zasigurati moč in bodočnost rimske države in katera sredstva bi bilo treba porabiti v to svrho, je eden izmed rimskih senatorjev — bil je najpametnejši med njimi — dal tale odgovor: »S pravilno vzgojo mladine.« Vzgoja se da najlaže kontrolirati na svojih sadovih. Ako mi porabimo to sodilo glede na slovensko mladino, bi ne mogli reči, da je vzgoja naše mladine vseskozi pravilna. Nismo med tistimi in tudi nikdar ne bomo, ki so prelomili palico nad slovenako mladino in njeno bodočnostjo, češ da je surova in podivjana, samo pijančevanju in razuzdanosti vdana. Takšna splošna obsodba je nestvarna in krivična. Je pa tudi resnica, da je med našo mladino preveč lahkomiselnosti, posurovelosti, pijančevanja in uživanjaželjnosti. Ob gotovih prilikah, zlasti o večjih praznikih, ko se mladi svet sprosti vsakdanjih spon ter se s posebno neoviranostjo vda temu, kamor ga vleče srce in nagon, butnejo s posebno silo na dan slabe lastnosti In navade mladih ljudi. Dogodijo se takšni primeri barbarske posurovelosti in brezumne podivjanosti, da se starejši ljudje zgroznejo nad njimi ter zaskrbljeni sprašujejo: »Kaj bo iz take mladine?« In časniki povzamejo taka vprašanja ter z njimi v zvezi objavljajo — vsak po svoji strankarski opredeljenosti — svoje sodbe in nasvete. O letošnjih velikonočnih praznikih, ko je bilo zopet mnogo takšnih obžalovanja vrednih primerov, je bila izgovorjena ali objavljena o tej zadevi marsikatera beseda, ki je bila resnična, pa še več besed, ki so bile napačne in krivične. Med te spada tista podsmehljiva rečenica o »našem katoliškezn narodu«, ki jo naši lažisvobodomisleci in naprednjaki tako radi v svojem znanem cinizmu izgovarjajo. S tem hočejo udariti katoliško vero, češ da ni dorasla svoji kulturni nalogi med našim ljudstvom. Mariborski »Večernik« je nedavno nravstveno stanje med našim ljudstvom takole orisal: »Le ozrimo se naokoli, pa bomo z grozo spoznali, kako malo resnične, duhovne morale, kako malo idealov in kako malo smisla za višje dobrine je v našem ljudstvu! Kakor je malo čuta do sočloveka, tako ga je malo ali še manj do naroda in vsega drugega Povsod je sama surova materialnost, povezana s primitivnim egoizmom, ki je pripravljen izdati vse za najmanjšo tvarno korist. Če kdo misli, da je bolje vsaj v verskem oziru, se kruto moti. Ti naši Ijudje so kristjani samo po zunanjih znakih, njibova notranjost pa je poganska. V kolikor se vklanjajo verskim zahtevam, ne delajo tega iz zavesti dobrote, ki jo terja vera, ampak kvečjemu iz strahu pred pogubljenjem.« Taka črnogleda sodba in obsodba našega ljudstva je nestvarno pretiravanje in krivično poniževanje slovenskega naroda. So res takšni tipi (ljudje) med ljudstvom, kakor so tukaj orisani, toda ti primeri so izjema, ne pa pravilo. Takle naprednjaški »letalec«, ki je svoje duševno blago odvrgel v uredništvo »Večernika«, gleda iz neke nedosegljive višine z gotovim prezirom na naše ljudstvo ter ga ponižuje pred svetom. če bi vsi slovenski ljudje res bili takšni trdokožni materialisti in sebičneži, ki so pripravIjeni za najmanjšo tvarno korist izdati vse, kako bi mogli ti ljudje na majhnem ozemlju, ležečem med velikimi kulturnimi narodi in izpostavljenem mednarodnim vplivom in nevarnostim, ohraniti svojo zemljo in obraniti svojo narodnost?! Naše ljudstvo ni takšno, kakor ga opisuje svobodoumno razumništvo, in naša mladina ni slaba v celoti. Radi pa priznavamo, da je med njo mnogo primerov snrove sebienosti, pijančevanja in razuzdanosti. Vzrok za to je njena nevzgojenost. In prav v tem oziru moramo poudariti, da katoliško Cerkev in njene zastopnike med našim ljudstvom ne zadene nobena krivda. Slovenski duhovnik je med našim ljudstvom prvi in najboljši vzgojni einitelj. Če njega ne bi bilo in če on ne bi vršil svoje velike krščanske in narodne naloge med ljudstvom, bi slovenski ljudje res bili takšni, kakor jih obsojajo slovenski liberalci. Slovenski duhovščini pa se delajo pri njenem delu največje ovire. Prva zapreka so nekrščanske družine. Kako naj vzidejo res krščansko verujoči in delujoči mladi ljudje iz družin, v katerih vlada samo ltrščanstvo zunanjih oblik brez notranje nravstvene vsebi- ne, čestokrat popolno poganstvo z vso ostrino sovraštva proti životvornemu krščanstvu? Druga velika ovira so šole. Naša šola je ustanova starega liberalizma, v kateri je verouk samo učni predmet, ni pa obenem prvo in vse obsegajoče vzgojno načelo. Pl-avi krščanski značaji bodo iz naših šol izšli takrat, ko jih bodo v pravem krščanstvu resnice in ljubezni vzgojevali ne samo katehetje, marveč z njimi tudi učitelji, in sicer z besedo in zgledom. Največja ovira, ki je stavljena na pot prave krščanske vzgoje mladine, pa je slaba knjiga, nekrščanski Iist in nekrščansko društvo. JNS podeželsko glasilo »Domovina« je v posebnem članku, v katerem »rešuje« mladino (28. marca), med drugim tole zapisalo: »Vso dobo našega življenja v zedinjeni Jugoslaviji ni slišala naša mladina mnogo vzgojnega, kar bi jo navajalo k resnemu razniišljanju.« Mi dostavljamo: in tudi ni čitala mnogo vzgojnega, kar bi jo navajalo k resnemu razmišljanju. In prav v tem pogledu bi se morala »Domovina« skesano potrkati na svoje prsi z izpovedjor »Moja krivda, moja največja krivda!« Kaj je vsebina »Domovininih« romanov in povesti? Poleg Ijubezenskih zadev dvomljive vrednosti same zločinske zadevščine. Mar vplivajo zločinski tipi, ki jih opisuje »Domovina« po tujerodnih vzorcih, vzgojno na mladino ter jo nagibajo k resnemu razmišljanju ?! Kar se tiče društev, priporoča »Domovina« kot najboljše vzgojno društvo za mladino Sokola ter poudarja, da mladini, ki se izogiblje Sokola in sorodnih društev, preostaje edina pot v gostilno k vinu in žganju. K temu na kratko pripominjamo (prišel bo čas, ko bomo mogli podrobneje in jasneje govoriti), da je Sokol po izpovedi svojih slovenskih voditeljev pristaš »svobodoumne vzgojne morale«. Rešitev poedincev in naroda pa je po prepričanju našega katoliškega ljudstva v izvajanju načel krščanske morale. Kar pa -se tiče pohajanja v gostilne »k vinu in žganju«, bi pripomnili, da JNS društva niso vpeljala obvezne abstinence od alkohol- ¦ nih pijač ter ne prepovedujejo svojim članom obiska gostilen. Proti zlu alkoholizma, razuzdanosti in surovosti je edina rešitev dosledna vzgoja v duhu krščanske vere za krščansko življenje, za življenje resnice, dobrote in ljubezni. Nevzgojena mladina pa je velika nesreča za narod.