211. štcvilka.
Ljnbljana, nedeljo  14. septembra.
VI. leto,  1873.
SLOtfENSKI NAROD,
Izhaja vsak dati, uvz.ouiši potiedoljko ia dueve po praznikih, tor velja po paitl prejouian, za avatro-ofierske detele za ćelu leto 16 Rold., za pol leta 8 solđ.. za oetrt lota 4 gold. — Za Ljabljano brez poš ljanja n» dora sa ćelo leto 13 gold., za fietrt leta 3 gold. 30 kr., za en meseo I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom ne računa 10 krajo. za meeoc, 30 kr. za ootrt leta. — 2a toje dežele za celo \ttn 20 pold., za pol leta 10 H'M. — Za {?..*ip,jdo učitelje na ljudskih šolab iu za dljake vol]4 znlzana cena in aicor: Za LJoblJnno la Cetr* leta 2 gol4. 50 kr., po posti p^jotuan t.\ četrt leta 3 goid. — Za oznanila ae plaćujo od 5eth4-(f.upnr: potit-vreto 6 kr. čc  se ozuaniio enkrat tiska, 5 kr.  čo ne tivakrat in  4 kr. Če f.-> tri- aii voČkrat tinka.  Vsukokrst se plača fitompelj za 30 kr.
!■> >p;,.'r1 taj  sft izvoi^ frapkiraii. — Bokopir-i ?« nj vračajo   — Uredništvo je v Ljubljani tia celovgki e^nti v Tavčarjovi hiši  „Ilotol Evropa". i)\i r* vn£5tvo,   «s katero  uaj  so h'agovolijo pjžiiJAii narodrire,   rt-kiansacijo,   o?uanii^ t. j. adniiiiiBtrativn& reci, je v  „Narodni tiskarni" v Tavžarniv: hiii.
Volitve na Kranjskem
so bodo po vlatlni naredbi vršile, kakor uradua „Laib.  Zeitung"   porota:
a)   za kmetske okraje   l<*. oktobra,
b)   za mesta  in  tr^c 5IJI. oktobra,
c)   volilni  zbor   trgovinske   zbornice    bode 514. oktobra.
d)   veliko  posestvo voli   JH>. oktobra. Torej še samo   en   niesec   imamo   časa
delati. Požurimo se povsod, vsak narodnjak naj postavi svojega moža! Posebno po de-želi naj rodoljubi pazijo ia agitiraju že pri izbiranji  volilnih mož.
Živio dr. Makanec!
Poročali snio v zadnjih brojih o razpra-vali v brvatsliem dežcluein zboru, o „reviziji nagodbe". Ako bc deucs na to na/aj oz i ranio, nikakor nam Da um ne pridc soditi o vspeliu, ali vspebc nove sprejete nagodbe: mi Slovenci nijsino pozvani, zdaj bratom Hrvatom ni Bvetovati ni odsvetovati v stvari, ki je njim bližjn, nego nam; osobito bi Hcdaj, po zvršeni situvaeiji, bilo na napačucni meatu morda rekritninacije delati. Cakamo, da vidimo, ali bodo Magjari držali vero Hrvatom ia ako kaj želimo, sigurno jo naša vroČa želja, da bi učinjen korak većine zastopni-kov hrvatskoga naroda bil temu narodu na veoji blagoslov nego si obetati upamo.
Ena točka pak je v ćeli raspravi, ki je nas vae Slovence simpatično zadela, namreč, da se je v hrvatskeni narodnom zastopstvu našel mož, ki nij pozabil, da je poleg Hrvata tuđi Jugoslovan, ki je v imenu svojega naroda čestito spominjal se tuđi našega slovenskoga naroda. Dr. Makanec, kaiiovfiki poslanec, vodja   skrajne   levice, je
v svojem protivljenji proti nagodbi, kakor je, kazal tuđi na nas »Slovence, pouđarjal potreba našega ze dinje nj a s Hrvati in drugimi Ju goslovani, ter izrazil svoje in hrvatskoga naroda prcvevjenje, da razen prirojenega nagnenja tu lastna korist napotuje hrvatski narod do zveze z našim slovenskim, kajtionve, „da se bode ne niski kolos tuđi na njega zavalil, kakor bitro bode njegovo pređatražo, Slovence, podjarmiti hotel." (f;lej dopis iz Zagreba v št. 20* „Slov.Nar.") To je govoril poslanec hrvatskoga naroda v urvatskem narodnom saboru. Od julija leta 1848, ko je hrvatski narodni sabor pod predsedstvom bana Jelačiča zabteval zvezo 8 Slovenci, do zdaj, so, kolikor nam znano, redke bilo take besede na Hrvatskom, za to jih tem veselejše pozdravljamo.
Kaj g. dr. Dcrenčin ne misli, da priča-kojenio sedaj odmah od Hrvatov kake god pomoči. Dozdaj si Se pomagamo, kakor god znamo sami in upamo še nekoliko časa sami s svojo močjo na braniku vztrajati; tuđi ču-timo, da naš narod v izobiaževanji in vsem napreduje. Veseli nas, ako hrvatski tuđi. A dr. Makancu hvalo vemo, da se nas je tako simpatično v imenu svojega naroda domislil, ker mislimo, da je treba ideje vedno zopet in zopet vsajati in oživi jat i; veseli nas pa Se bolj, da je izrekel prepričanje, ki je tuđi pri nas občno : da namreč nij samo sočutje, nego mejusobni interes, ki nas Slovence s Hrvatstvom v bodočnosti zvečati mora, in da tega ne smejo v svojo korist baš Hrvati z nobeno „revidirano nagodbo" iz vida iz-pustiti. //a to pa kličemo vsi Slovenci od Drave do Adrije, od koroških gor do Kolpe, dr. Makancu   srfini „živio,  mnogaja leta!'
Politični razgled.
Kotrtinje deseta.
V Ljubljani   l.'J. septembra.
F >*/♦/##<* f/ihmtje začno živalineje postajati in skoro bodo politične strauke razglasile svoje (»klice in kandidate. Uh tavo vere i imajo se zmirom svoje „mlade" in „»tare" in bodo v mnogih okrajih imeli dvojne kandidature.
Na 1m<tli.*k<'»n zopet enkrat »kuSajo zidovi z Kutini se zvezati proti Poljakom. Ker so Rusini ravno tako ustavovernt. kakor Židovi, bi se v političkom oziru za čas volitve lchko spravili, a menda drug druzomu ne zaiipa. — V kmetski skupini tarnopolski kandiduje od poljske strani federalist K a-Čala; v iuestni skupini stanislavski, dr. K a-m inski.
ti vi ft* ft v svoji brošuri svetujo an-ticentralistom, naj vstopijo v državni zbor. „Vaterl." proti temu ugovarja in pravi, da dozdaj nobeden ud „pravne" stranke nij ae potegoval za vstop v državni zbor; Ileifert pa ne pripada k „pravni"  stranki.
„fMoš'avskri Orliće" dokazuje s šte-vilkami krivico, katera se moravskim Slo-vanom godi po novern volilnem redu za državni zbor. Slovaui utegnejo v 7 volilnih skupinah med 11 zmagati. l'ride tedaj eden poslauce na 116.000 Šlovanov, naspioti pa na 5)6.000 Nemcev tuđi eden.
Da {'i'Skt'Hi so med kandidati za državni zbor knez Švarcenberg, knez Lobko-vie, grof Henrik Klam-Martinic, grof Harrah in grof Hohenvvart. (Da Čehi Hoben-warta v državni zbor volijo, je prav in naravno. Čemu ga pa potlej silijo Coatovci Se pri nas SlovencihV)
Vnanje «*¥•*«▼«*.
t*rwnneo*Ui legitimistični listi so proti  podaljšanju vladne oblasti Mac-Mahonovc.
—   Kneza Milana   sta   obiskala ISroglie   in Mac-Mabon,   dan   potem   je on sprejel oba.
—  Pariški nadškof je razposlal pastirsk list,
Nedeljska pisma.
XIV.
Vselej sem ga vcsel, kadar ga srečam. lrhaste hlače ima, škornje Čez kolena, rudeČ nadsrajčuik, tržaško ruto okolo vrata, na glavi pa neogibao kapo z debelim „colom", suh je kot goba, iskrili oČij. Ia kadar Be suideva, privleče turnčkasto pipo iz žepa, proseč me tabaka, iu ko ukreae ogenj, — — kliučkov še ne pozua, - namuza kc mi tako skrivnostno, Češ, ko bi ti vse to vedcl, kar jaz veni.
Gospića, to jo naš slovenski Pavliha. Takov je, kakor pred dve sto leti, ko je se Bvctuiku v znameiiji platno prodajal. On je nesmrten, kakor večui žid. V kmetski hiši in v gosposkem gradu, tu in tam, povsod ga
lehko vidite,   ali bolje čujete,  in o vsakem
času.
Tako ga tuđi jaz mnogokrat srečam; in ker sva uže davnaj znana, in jaz njegove slabosti veni, zapeljem ga jako rad kani, kjcr  bog roko ven med svet moli.
Naš Pavliha je v nekem obziru aristokrat ; on pije namreč samo drago vino. V in eri pak nij prav nič plemenit; pije, dokler je kaj v polici, ali bolje, dokler se jaz pla-čevanja ne uaveličam,
Sinoč scui ga uai5el na mostu pred i'ran-ei.škani — (najiulajši barou kranjski, gosp. Korgelj, je enkrat v deželnem zboru ko pred-seduik dejal: „dio llcčkajuer-patres" — pa to le mimogredc omcuim, ne da bi kaj sla-bega mislil) — ko je ravno Pavliha namreč uekega služabnika mestne pravice popraševal, kje gospod doktor Dolii Scbatler stanuje. Novo uniformirani stražuik je bil jako raz-žaljen,   ker   ga  je 1'avliha   tikal   po   svojej
slabej pavliSji navadi, in !je priporočil ne-otesancu s prav lehko umij ivi mi izrazi, naj prej Matičnega ,,olikanega Slovenca" studira, po tem fctoprv — Pavliha nij posluŠal več onega kulturnega apostola, ker jaz sem ga bil prijel pod pazduho, in pet minot pozneje sva sedela v kazini pri dveh buteljah Ljuto-metčana. Moj znanec mi uapijo prav po narodno, potem pak zapali svojo pipo iu prav globoko vzdibne.  liil je uekako niclauholičen.
„Kaj ti je, Pavliha"? ga vprašam rado-vedno; ,.tako se držiš, kakor tedaj, ko si bil niesto kislega zelja v piskru cei zeluik kc slanino zabelil."
,,K pri moji duši" — (ue zamorite go-spit-a, moj zoanec nij tako „hoffahig, kakor morda ljubljanski „sontagsolicier) „kaj bi se ne dr/.al kislo, ali ne veš , da bodo sedaj volitve in da bodo 4. novembra že vsi uzu uaj sedeli, tam v tistej hiši pred škot.skinii vrati, kjersemjaz uže toliko britkega užil?"
t katerem se robato izr&ža proti italijan-1 skej vladi, ker je ta papežu sovražna. Ta vse česti vrcdni gospod nadakof pravi med drugim, da Rim nikakor ne izpolnuje pogo-jev, ki so potrebne političnej stolici, in zato si bode, pravi nadškof, moj papež, kralj vsega sveta, uropano svobodo zopet nazaj pridobil in potem z balkona št. peterskc eerkve „mcsto in svet" blagoslovi!. Minister zunaujih zadev je moral tcdaj odgovarjati na interpelacijo zarad tega lista in je dejal, da ostane poiitika miru in prijateljstva taista vnanjim državam naBproti.
Špttiijjrki ministcr notranjib zadev je poročil v seji kortesov 11. sept. o govoric', da se v madridski okolici dela Karlistovska banda. Hekel je, da stvar nij istinita, Se manj pa ncvarna, in da se je izpustilo iz zapora že več osob, ki so se zarad suma zaprle.
Mtnlijanskv novine pišo, da sprej-me vojvoda d' Ao<ita poveljništvo vojaškega oddclka v Palcrmu. Zdravje papcževo je vedno zclo omahljivo. — List pariškega nad-škofa je v/budil veliko nevoljo, in zna bivati predmet diplornatičnih dopisovauj. „Popolo Romano", ki ga je natisnil, se je od vlade konfisciral.
fV##*fc# državni zbor se z ozirom na množico stvarij, ki se imajo v njem pretresati, ne odpre še le prihodnjo jesen, nego že koncem marcija ali početkom aprila. Predložila se bo določno vojaška in pravdna postava,
Tut'Akft vlada taji z uradnim pismom, da porta nij uikdar mislila svojega poslanika z Dunaja poklieati. Državni predsednik Kiamil-Paša je odstopil.
Dopisi.
1* ■ U rij4» 10. sept. |Izv. dop.j V eni zadnjih štcvilk „Hl. Nar." je obljubil nek dopisnik od nas nekoliko poručati o volilncm gibanji v mestu i okolici. Naj jaz o tem tuđi nekoliko izpregovorim. — Kar se prviČ tiče okolice, nijso naši kmetje Čisto nič vneti za „nemškega grofa", pač pa jitn je prav dobro znan narodnjak di\ Razlag. Volilni niožje iz naše okolice bodo vsi, ražen enega, svoj glas oddali di\ Razlag u. Hvala bogu, nijso v našej okolici fanatični duhovni, ki bi hoteli škodljivo upljivati na svobodno volitev naših kmetov, iu ki bi lećo in izpovednico za volilne agitacije uporab-ljali.    VeČjidel ho pravi duhovniki.
Naše mesto pak, posebno prosto ljudstvo, govori še malo o direktnih volitvali; nij še spoznalo   popolnem, nij   si še ucepilo
ideje, daje treba voliti Slovenca, in si-cer značajnoga, svobodomiselnega, napred-njaškega in dobroga govornika. Vse to je nam dr. Zarnik. Pa nemila osoda je vrgla nam tri, po milosti nekaterih gospodov ćelo štiri kandidate. Nemški ustavoverci kandi-dujejo dr. Supana, klerikalci Costo i ćelo dr. Poklukarja (?), mi pa dr. Zarnik a. Glasov pri volitvi bo vsak nekoliko gotovo dobil. Radarski uradniki, komandiram od rudarskega predstojnika, g. L., bodo nemške-ga ustavoverca volili. Meščanje pa so p rever je ni, da nam nij treba druže-ga, kakor izvrstnega govornika, značajnega in vseh obzirih poštenjaka, dr. Zarnika. A huda borba bode. Upljiv ustavoverskih uradnikov se uže vidi. OpraviĆen bi bil tedaj strah, da bode kljubu narodni večini nemško-ustavoveren kandidat dosti glasov prejel in lc zarad razdora. Ako je kje treba edinosti, je pri nas brez-pogojno potrebna. V ta namen naj se ljudstvo povpraša, ljudstvo naj se izreče za dr. Zarnika, da se nam ne bo silil še tišti, le poslovenjeni Costa, inskliče naj se voli Ien sli od, da se ljudstvo poduči o našem narodnem programu še enkrat, da bo zopcr-stalo navalom tujega upljiva in pritiska; ljudstvo, katero uže tako sovraži volčje u radnike, naj spozna velevažuost teli volitev, in poštenost pravih narod n jako v. Za zdaj naj o tom toliko zadustuje.
Naj omenim šecnega „kuriozuma". Tednij je obiskoval naš rudnik glavni nadzornik vseh rudokopov Beust. Prišel je najvcč iz tega uzroka, da bi opazoval velikansk in drag dimnik. Ko je sicer oddajal ta dim-nik le malo dima, pilial je na ta dan boli, ko vsak hlapon, da je iz Loke prišedšerou gospodu v oči bodel. Šaljivi rudarji ro pa rekli: „Čast komur čast; našemu dekanu zvonijo, temu IJeustu pa kadijo."
Iz Kmuftl 12. sept. [Izv. dopis.] Okrajni inžener v Kranji je prepovedal na mostu postavljati semrečice ob priliki epre-jema ljubljanskih pevcev. Uzrokov mož nij hotel povedati, ugauejo se pa lehko. Ko so šli pevci iz čitalnice spremljani od velike mno-žice ljudstva, je rekel politični okrajni komi-sar JagriČ precej na glas: „đas vviire alles zu arretiren." Nek narodnjak je to slišal in mu rekel: „nur zu!'' Vendar si mož svoje absoluti8tične dobre volje nij upal izvršiti.
V kratkem   popisu zadnje   pevske   „be-
sede" nijste omenili važnega govora g. No-lija iz Ljubljane, ki je navdušeno slavil če-škega junaka, katerega so verski fanatiki požgali, Jana II u sa. Občna pohvala Noli-jevega govora je pač znamenje, da nijsmo sploh v Kranji taki mračnjaki, kakor bi neki radi videli.
13E Xaff ■•«•!>« S. sept | Izv. dop.| Dr. DerenSin je v nagodbenej debati glede opuš-čenja   slovanske   solidarne politike  to-le rekel :  „Dr.  Makanec nas graja in nam spoči-tuje,   da smo   Slovence   prevarili,    ter da smo Srbe in Slovake na cedilu pustili.    Jaz sem prepričan,   da od nas v denašnjem našem položaji niti Slovenci, niti Srbi, niti Slo-vaki kakšne pomoči pričakovati morejo. Njim bi mogla pomoČi samo uredjeoa, umirjena in napredujoča Hrvatska. Takšni, kakoršni smo denes,   ne moremo   nikogar niti varati   niti podpirati.      Urerijena    Hrvatska    bi    mogla Slovencem    h   svojim   vseučilisčem   pomoČi; umirjena Hrvatska   pa v rešenje   zapletenih cerkvenih    zadev nrbske braće   katero reci." — „Pesti Napio",   ki je za   ogersko   vlado to, kar je   ,,\Viener Zeitung"  za   avstrijsko, piše v očigled sprejetja nagodbo tako rezervirano,   da je nas   središnji klub v   opravi-čenih skrbeh,   kaj   neki ta   njegova   pisava pomeni.  „Pesti Napio" še zmerom neče prav verjeti ,   da se   bo vsled   gprcjctja   nagodbe naše razmerje naRproti Ogerskej vtrdilo. „Pesti   Napio"   tedaj   levičarju   dr.   Posiloviču, rekšemu,   da bo vse   pri starem   ostalo   ter da bo tuđi v prihodnje borba,    nered  in nemir v deželi,   več   verjame,   nego  Zivkoviču, ki si iz nove nagodbe zlate gradove   obeČa. „Obzor" pikro parafrazuje zadevui Naplojcv članek. — Po sprejetji nagodbe je bila samo ena saborska sednica. Včeraj.šnji „Obzor" piše glede   tega   to-le:    „Kedaj bo pa pribodnja saborska sednica, ne moremo za gotovo reci. Največ je temu krivo to, ker še zmirom   nemamo vlade, h katero bi se sabor mogel do-govarjati".   To je sahli pritisck, in pohleven opomin Szlavvju,   da   naj   vendar   že  enkrat imenovanje bnua kroni predloži.   Kot banski kandidat začel se je spet grof Jankovič imenovati. Razni saborski odbori marljivo delajo.
Domače Rtvarf.
— (Litijski šolski svet) je predlo-žil, da naj imajo vsi učitelji tega okraja 500 gold. letne plače.
„I, kaj boš moral zopet tja V In kaj vendar počenjaŠ tamo, da uživaš tolike brit-kosti?" ga vprašam. Pavliha iztrese kozarec vina v sebe in vzdihne. Čez nekoliko tre-notkov premisljevanja pak jame pripovedovati: „To uže davnaj veš, da sem jaz prav iskren rodoljub; in liberalen sem še od tedaj, ko Bern tistega svetnika oklestil, ki mi nij hotel platna plaćati. Držal se je res kakor lipov bog, pa jaz sem ga le dvakrat oplel ni: svojim čepom, pa je bil takoj denar tu. Torcj razumeš, kako rne je v srce bolelo, ko sem čul, da naši poslanci tako nedijo zunaj, kakor bi v cerkvi bili, kjer smeta samo fajmošter iu mežnar govoriti. Šel seni v Beč, Bplazil se v zbornico, in tam zlezel pod isto klop, kjer je nckdaj doktor Tonia-nova lepa brada sedela. Dolgo sem čakal, kar prisedejo moji rojaki. Na niojo vero, mislil sem si, denes pa boste govorili; jel sem   doktor Poklukarja   pod   noge   dregati.
Mož menze davnaj pozna, in se me jezbal; noge je kar kvišku vlekel. Jame se odkaš-ljcvati. Zdaj bo! si mislim, pa nič, nič, naš doktor je le plunil. Zdaj dregnem Horaka. „Satracene jedričku"! zaroban'i nad menoj pod klop, pa prav tiho; pustim ga, kaj ho-čem ž njim, ta bi še morda takole zaČel govoriti : „AVir misme politikovat in Wicner-stadt moledaites etc., tako pa še raje vidim, da molči. Potlej sem zeta Murnika cukal, ali tuđi ta nij nobene ..štime" od sebo dal." „Kaj pa si l grofom narcdilV" „Tega sem pa pod koleno vščipnil, a je rajši brcal, nego bi vstal, in eno rekel. Klel je pa, klcl, nad nianoj, pa vedno tja v sredo gledal, kjer so fajmoštri in baroni se-dcli. Jako žalosten sem bil, ko scni odšel: iu zato sem tuđi dcues tak, kakor lesnika, ker se uže bojim, da bom moral zopet enkrat dregat in ščipat jih, kadar se novi naši za-stopniki vsedejo tja.
„Kaj pa si pri Schafferji hotel, ker si tako zvedavo po njem popraševal?"
„To ti bom drugokrat povedal! Te dni pa pojdem v katoliško društvo , in bom tam nekega kandidata nasvetoval, katerega se še nij uiliče spomnil! „Keđo more ta biti" V
Rojen Ljubljančan je; Iu6 sveta je za-glcdal tam na dunajski cesti, menda v drugi biši od „numare seks" — pravi „vollblut-pravničar" — za cerkev ima velike zasluge, — slavno ime nosi in dober katoliČan je, — ali še ne uganeš, kdo je toV To je don Karlos, nas rojak, ki sedaj na španjskem požiga in ljudi moliti uči in jim šibe obeta, ako ne gredo hliuit se v cerkev. Pa bo menda kmalu „faliral" tamkaj, in potem bi bila kaka kandidatura pravi „refugium peceatorum" za-nj. Nekod ga bodo vendar za častnega občana izvolili. Če no drugje, pa v Kurji vaši, pod Golovcem. Morda še ,.Santa-Cruza soboj pripelje."
—    (Klerikalni    kandidatje.)    V Oradci je bila iK Heptembra  v   „Harmoniji", druStvenem lokalu polit, katoliškcga društva, konferencija „pravne" stranke, pri kateri se je baje 20 gospodov udeležilo.    Predsedoval je Alfred knez Lichtenstcin. Po daljši debati so Be postavili kandidatje ,,pravne"   stranke za vse (?) kmetske volilne skupine   na  Šta-jerekera. Med kandidati sta tuđi g. Miba 11 er-man, za ptujsko skupino in   g. Kosar, za celjsko   skupino.    Na   nemSkem   Stajerskem bodo kandidovali: Knez Alfred  Licbtenstein, Alois Karlon, Raron Gudenus, posestnik Hfirn-feind,   župnik   Bernhard Rainer in posestnik Weinhandl Janez.
• — (Dežclnega načelnika Auer-a p erga) nij v Ljubljani, ker je nevarno bolan in se zdravi v gorenjskeru zraku. Za to je pod razpiaom volitev podpisan njegov namestnik g. llotb, ki bo tuđi imtavoverne volitve „vodil."
—  (Dru žb a s v. Mo hora.) ,.lies.'' piše : „Komaj so končana letoŠnja   družbina opravila, že je   treba skrbeti   za   prihodnje   leto. Tuđi za 1. 1*74 je udom namenjenih šestero knjig.  „Življenje svetnikov" bode   z devetim snopičem dovršeno in   se tiska  v i?">.000  iz-tisih.  Nadaljnje   se drugi  del   „Kristusovega življenja" v drngem enopiču. Za  tema   knjigama  priđete   na   vrsto   dve  novi,   cna   bolj zanimiva in podučljiva   od   druge: „Občna zgodo vi na", katero spisuje profesor   višje gimnazije v Varaždinu,   gosp. Josip Stare. Prvi zvezek obsega   zemljepisni   pregled sta-rega  sveta   in   /godovino   starega   veka   od na jstaro davni šib časov do Rimljanov.  Kokopis za 1. snopiČ je dovršen in pojde  v kratkem v natis.  „Knjiga človeškib iznajdeb", ki jo   spisu je   g. Ivan   Tu Sok,   profesor  v Ljubljani, bode lehkoumljivo po   domače so-znanila družbenike z raznimi iznajdbami, po katerib   je   človeštvo napredovalo od   starih časov do sedaujih. —  Da pa ustreza družbin odbor živi potrebi   in   od   raznih   strani   ponovljeni želji, bil je v odborovi seji dne 2(5. avg. enoglasno sprejet predlog:   naj   družba bv. Mohora že prihodnje leto   izda   „Doma« čega zdravu i ka",   ako   se   poareči pridobiti sposobnoga utrokovnjaka, ki bi ob pra-vem času rokopis dovršil.
—   (Slovenska   grška   slovnica), katero je profesor Vodu 5ek spisal in kranj-skemu iolskemu svetu predložil, je bila spre-jeta s pristavkom, da hoče dež. Sol. svet rokopis ministerstvu predložiti v ta namen, da
ministerstvo da denarno podporo za tisk; samo da pisatelj še druge dele grške gramatike enako spretno izvrši in pri pregledu ozir jemlje na dane mu nasvete o popravkih.
—  (t Katarina   PreSiren.)   4.   septembra je   umrla   na   Hlejski   dobravi,   blizu Zaffpega, pri svoji neČakinji   Katarina, sestra dr. F ran c Preširnova.  Bilajekedaj ves čas   pesnikovega   bivanja   v   Ktanji   pri njem. Vlansko leto obsorej se je vesela ude-leževala še svečanosti v Vrbi, ncumrlemu svojemu bratu v spomin.  Še .'i Preširnove sestre žive  sedaj v brezniški župniji na florenjskcm.
—   (Umri)   je   te   dni   v   Ljubljani   .f. Habnik v 7f>. letu starosti   v   ubožnici.   Ta mož je   eden poslednjih staro kranjskih   „va-terlandische   Schriftstellcr".     liil   je    znanec Presirnov, Čopov, MalavaŠičev in drugih  one dobe.     Pisal je v ncmškem jeziku   v   „Illiri-sebes I Mat",   v   „Carniolia"   i u   druge   ataro-kranjske listo več neslabih   novel   iu   raznih spisov:  ko je pri  nas slovcnščina prevladala, pretekel je   moža   novi   čas   in   pozabljen   je umri. Niti nemškutarji, katerim je, dasi morda v   neđolžnosti   ali   ćelo    prepričanosti,   ipak tla nadeloval, se ga niJHo domislili.    Nebva-le/nost je plača tega sveta.
—  (Iz Cerknice)  se   nam poro Ča  11. sept. : Dcnes je bila tukuj delitev premij med konjerejce.  Premije v cekinih prejeli so gg. : ()breza iz Cerknice, Jeršan iz Unca, Mekinda iz Olševka,  Dekleva iz Buje, Garcaroli iz Se-nožceega,  Bemškar iz Žerovnicc in Galaci iz Plauinc.    Sreberne   svetinje   so   pa   prejeli : gg.   Stefiu iz Zaloga in Krajger iz  Postojnc. — Sploh je bilo  jirignano le malo živine. — Zares   potrebno   bi bilo za Cerknico,   da   se ustanovi tu štacija za žrebce,  kajti iz tukaj-šnje   okolice   in   ćelo   iz   Loža   kobile v Po-stojno k žrebccm goniti, je dokaj zamudno in prizadeva  kmetu   veliko   stroškov.  — To je tuđi  uzrok, da se tukajšnji kmet ne peča toliko s konjcrejo,  kakor bi bilo želeti.
Narodno - gospodarske  stvari.
—  Sadj a letos na Kranjskem nij   nič, drugod malo.  Le v nekaterih okolicab na Ba-varskem,  Brunšviskem   in južnem   Ogerskcm ga je nekaj.    C e š p e 1 j je le ob Kena,   na Koroskcm,  in na Ogcrskem veliko: oreliov pa skoraj nikjer nič nij.
—  Južna železnica je   imela   pred-pravico pređiIsko zidati,  ako se od vlade koncesijonira.    Kakor   „Tr.   Z.u   poroča,   je južna železnica na »edem let se odrekla tcj predpravici in sploh nema nobenega ugovora zoper pred Usko železnico,   v   kateri   ne  vidi nobene konkurenčne crte.
l*O«lilllO.
Tč. gg. Fr. Koširju, c. kr. sodniku; Em. TomŠiču, posest. in županu; Ed. ScliaiVerju, c. kr. stotniku in graŠčaku in dr. Ludv. Va-fnču, ki ho so o koncu šolskega leta z osno-vanjem veselice odličnim Šolarjem gostoljubnc skazali, izreka dol/no zahvalo
predsed. nam. kraj. šolskega svrta v Trebnjcm V. Klemenčič.
Vscm  bolnim  mor in zdrnvje brez loka in  brez stroškov.
Revalesciere du Barry
v Jfj«pnr/onu.
Nol)i>nu biilozon \\c nu>ni i/.vrstiu-j Kmak'si'ii'ri' •lu ISarrv znpiM'.stuviti 8i> in odstrani taista brez li'ka in hri'z stnifiknv VNi' liolc/.ni v ži-lodci, v živcili, v jn-.sili,  na ]>ljučali,  jetruh,   žlozali,   na sliznici,   v tluš-
njitkn, v molmrji in mi lodvicah, tubrrkolt*, suSico, njuluho, kašolj, nopriihavljivost, zapi>r, drisko, noape-riiost, .slalx>st, zlati* žilo, vodenico, tnrzlico, vrtoglavico, na val krvi, Sunu'njt' v nSo^ilt, mcillico in blje-vanjt' tndi ob t-asti ii(>S*'ć<»sti, sralno silo, ot<»žnost, MuSt'iiji', revmatizeui, protin, blodtco. — Izpisok iz 7">.im »i s|)i'i('(>val o oztlravljnijili, ki so vneni lokom zo-prstavljala   s«-:
Sprircvalo «t. 57.942.
(llt'inacli, 14. jnlija 1H73.
VaScj h'rv;itt"scitir*' imam razen Ko«;u v mojih strašnih boleznili v žrlodri in rntnicali /.ivljcnje zahvaliti.                                           .Jano/. (} o d «• r,
provizor  fare (Jlrinach, pnSta  INid piro  pri ('olovci. Mj>pi«'oval« št. f>2.fH4.
VVrskau, 14. Ki'ptrmhra IHOH. Kcr sem dol^a b'ta za kronično bolezon zlate žilo, na jetrah in zapor vsakovrstno zdravntSke pomori hroz usjicha rabi), »em pril»e?.al v svoji obnp-tn>sti k VasiJ K'rvalrsfii'n*. No morom no Ijubonm H(ipi in Vani dovolj zahvaliti za drajfi dar naravi1, kateri jo za-ino  velika  dobrota bil.
Kranc H t e i n in a u.
Tećnejši   kot  moso,   prihrani  Rcvaloscio.ro   pri
odraSi'onih in pri otrocih fritkrat svojo cono za zdravila.
V ploTiantih pnSicah  po pol 'funta 1 £old. ,r>0 kr.,
1   fnnt 2 tfold. hO kr.,  2 »'tinta 4 tfold.   f)0 kr., 5 ftin-
tov  10 f?old.,  12  fuiitov 2(J  f^olil.,  24  funtov .'»i ^(»Id.,
—  Itevalo3«iore-Hiseuitnn v  pušioah a 2 tfold. f)<) kr. in 4 goli!. .r»0 kr. —  RoviilcscicrivChocolatoe   v   prahu in  v  plošćicah za 12 t:i» 1  sfold. fiO kr., 24 tas 2 f^old. ,r)O kr., 48 tas   4 f^old.   .ri()   kr.,   v   prahii   za   120  tas IO K-old., za 2HH tas 2O fjold.,  — za f)7f> tas M ffolrt.
—  Prodajo:  liarry d n Bari'V   &   Comp.   na   Ou-nnjl,   AVnllflNili^asNo   St.   K,   v   I.juMJiuil   Kd. Maltr, v 4>rn<lvl bratjo 0 bor anzmo y r,  v Inn-brnku  Dioo. htl & Frank,  v   <'«'l«v«i   P.   Birn-bacher, v  liOiiti  Liidvi^ Miillor, v Muri horu F.   Kolotnik   &    M.    Morio,   v   ]TIorttiiu    J.   B. Stockliinisen, kakor v  vsoh mostili pri   dobrih le-karjih in   »pocorijskili   trtfovcih;   tndi   razpo^ilja   du-najska hiša na vsc  krajr po   poštnih   nakaznicah   ali povzetjih.
12. in   13. soptetnbr a.
Evropa: CavalliT s sinom in hišno iz Gradca.
—  ]>r.    Krausi'iiok  z in:tt<'i;jo  in  »oštro   iz  Trsta.  — Gabrit'le  l'icolli  iz  l.aškc^a.   — Pctrič A., Dr. Knez iz Zaj^roba. —   Ulaskopf iz   Dun.ija.   —   Prodam   iz Cradoa. — Kornor  iz   Diinajn. — Sohnonu  bratje iz Kima. —  Staro iz Moiitfšji.
Pri Klefrtntu: Zii^lor iz Stuttgarta. — Sinka iz firadoa. — Žužok i« .losonic. — Ana Maj ti iz <5orico. — (tornp iz Trsfa. — Hoitort, Trilor iz Du-na ja. — Aieliongcr i« Hiinibiir^a. — Bonfič iz Šonja. Vaiif?or iz Draždanov^ —- Ža^ar iz Prozida. — ja-ne/.ič iz Vihniko. — Šotcn i/< Matonju vaši. — Bauer, baron Hotstliiitz iz 11 ude vaši. — Grof Pače iz Po-noviča, — Triidon z družino iz Trsta. — Fišer s sinoin iz Katnnika. — Buk'tvnik, Jimiov z gospo iz Rek<*. — Potrie iz Dunaja. — Očitok Marija iz Go-ri«'i\ — Koh.il iz Sodla. — Podrcka iz B'rigno. — Dobrinoz liarhara iz Zagreba. — Woru iz Savo. — I.att  iid  iz Tr.-ta.
Pri Mulići: švarc iz Elberfolda. —Famiglio Guona, Uodi^or z družino. Lconardeli, Veriti iz l'rsta. — /upanvič i/. Glogovieo. — Ungar, Zoben-ka, Viilk iz Dunaj.i. — I.onasi iz Karlovca. — pl. Tanhof iz Prste. — pl. Khronroich iz Ponoviča. — Brauno iz Kočovja. — Frioo z gospo iz Prage. — Gionlono iz liokc. — Svoboda z gospo iz Prage.— Bramlt iz Dunaja. — Ott iz Vajncka.
Pri   Zamorci:    Moćnik z.gospo iz Logatca.
—  Droosi z gospo, Parinozani iz Čcrvinjana. — Hoi-nian  i/. Froivalda. —  (irolis   iz   Storo.   —   Lapuk iz Ziilauoga mosta. —  Woias iz Gradca.
Tržne C4kite
v Ijubijani 13. soptombra t. 1.
Pšenica 7 gl. 30 kr.; — rež 4 gl. 00 kr.; — jtiČmcii 3 gld. n<) kr.; — oves 2 gl. — kr.; — ajda 3 gl. 70 kr.; — proso 3 gl. HO kr.; — koruza 4 gl, ■10 kr.; — krompir 2 gl. — kr.; — fižol f> gl.  20 kr.
—  masla funt — gl. r>2 kr.; — mast — gj.   38  kr.;
—  apeli frišiui — gl. 34 kr.; — špoh povojon — gl. 42  kr.; — jajce po 2'/a kr.; —   iuloka  bokal 10 kr.; tfoveiline funt   2<5 kr.; —   tototino   funt   33   kr.;   — svinjsko mo.so, funt 30   kr.; — sena cent   — gl. 85 kr ; — slamo cont, —gl. 1K) kr.; — drva trda 7 glđ. •JO kr.; — uichka T> gl. 'JO kr.
Dunajska borza 13. septembra,
(Izviruo tolegraficno porodilo.)
Ertotni drž. dolg v bankovcih  .    00 gld. 30     kr.
Enotui drž. dolg v srobru     .    .    73   „    —      n
1860 drž. poaojilo.....101    „    25      n
Akcijo narodno banko     .    .       9G2    „    —      „
Kreditne akcijo......230    „    50      .
London.........112    „    30      .
Napol..........8    .    98     „
C. k. ookini.......—    „    —      „
Srebro........   . lOti   .   75      »
„E, Pavliha, ti jib imaž še zmirom za ušesi."
„Dobro, da me „ušea" spomniš. O nekom pravijo, tla nij sposoben za državni zbor, ker slabae sliši nego jaz. Krncitirkcn ! drugi so pa mutasti."
In Pavliba si je nalil zopet kupico, bu-telj je bilo že več praznili — in moj znance je jel „radikalno" govoriti. Kad bi Vam še kaj povedal, gospica moja, o uajineni pogovoru, pa urednik „Slov. Naroda" se bliža 8ć svojim svinenikoni; i-ul je besedo „radi-kalen" — in take izraze on krvavo sovraži. Zadnjega pisma je bil polovico koniisciral, za to ste samo en odrezek dobili, a on se izgovarja, da sem bil „radikalen." Ko bi Trakarjev Tomaž na starem trgu, ki ima CtOO gld. davka, to vedel, nikoli vefi ne zabavlja v katoliukem društvu.
A na-Baptista.
Martin Krusić
doktor vsega zdravosSovja,
naznanja  p.   n.   obeinstvii,   da   se   je   v (Vlji.   %   i><uK|>o<l*ki   iElic-i.   v   g.
Jani 5 cv i iii.š;, li. št.  ll'-l  vstanovil.
1-24-2—21
Citalnica v Kamniku,
katera si je  uajcla ćelo  pnulopje na velikem trgu, i&c                                         (243-2)
N:;t,«n<'neji pogoji ne izvedu pri  odboru.
Gospodu profesor jn računoslovja
R.  pl. Orliće, Berlin, AVillielmstrasse ;">. Vaši izvrstni poduki zaslužijo uiojo odkrito^rčno občudovanje, čeBtiti gospod! Torej se enkrat srčna zahvala za đob-Ijen  temo.                                 (2.'59)
M o ut a u.            li 1 a ž S p i n n, učitelj.
Ljiiila Bla StirsKB estifib lile
priporoča se za izvrsitcv
banknih opravil vsake vrste.
Po svojem h[ltrMirm iu inenjalncm kdiiiptoiru ltiipilj«* in |»l'O4lttjll vsc vi'OflilOMtlBO ]i«l|»il*4k. <'*li«>iii|»1irtl. ill<kIiji<*€» po obstojcčcni tarifu, izdaja ]ltll4iixil&t na vsa avstiijsku-o^eiska in tujezemska. trgovinska mcata po najzmcmcjšili pogojili in J)O*4»j«l naji-cncjc na vsc pri Uorsah notirane 4ktVk.f<» in Y ili lit4» 70 do 80% kursne vrednosti. IŠ'jcn bankui hi mcnjalni komptoir ima zmeroni Y4klili<» K&klo^O Vla4kfliio*tliili |»;ipirov in opravlja v**ll4<» Em>i*niio Iiiii*4»i*il4» ae iiilj-kiiluittincjMiiiki iio^cMi.
Dalje j<kiiilj«k (ftciliirj<k il» o1>l'4'Mi iu Biccr daje zđaj :
a)   na Giro-Conto (knjižico) 5"(> obresti brez odpovedi za zneske od 5 gid. tlo 3000 gld.;
51-i" > obresti proti I5dncvni odpovedi za vsakovrstne zneske. 6° o           ••         v    90 ,,             ,.         ..             ,,              ,,
b)   na blagajnične liste (Kassenscheine)
41 2% obresti brez odpovedi, 5V2(>/<> obresti proti 30dnevni odpovedi.
Za   titjofiičtt iu tittvkit jjt*o.s-fo   ttttlttf/đttajv   t/lttvuio   priporoća   filijala:
572% zjilo'/.na  pisma avstrijske  hipolekne banke
v kosovili po  10O iu po 1000 ^old., katera se v frO lctili h polno nominalno  vred-nostjo potem izžrcbauja nazaj placujcjo in imajo kupone za 1. dan aprila in l.dan oktobra;
57a°/o založna  pisma avKtrijske  hipoiekiie lianke
v  kosovih po  10O in po 100O gold., katera 8C v  IO letih  s polno nominalno vred-nostjo potem iz,žrcl)anja nazaj   plaunjejo in imajo  kupone za 3O. dan junija in 31. dan
decembra;
9°/o   boiH*   Otomaiisk(\i;*a   naklada     od   leta   IS12., kateri so bodo  izplačali
1.1. 4l»n julijit i^*y. in l.'f. ctuii Juliju  IM7^. ivtu, h kuponi za  'Z,^ dan jaintarija in '/,.,.  dau ju) i ja,   v kosovih po 100 sterlinškib liber.
Ker je tiiijala prodajo imenovanih papirov prcvzela en commission, jej je moči izvršiti vnako naročilo  ]»o «llt4kvit€kill klll'Mll.
Končno tiliiala uozornost trgovcev in obrtnikov obraCa se posebno na svo.io samostalno
kreditno družio
in jih vabi, naj pristopajo.   Programi  o organizaciji   te   družbe  dobivajo  se  v   komptoiru filijale na velikem trjju, štev. 231).                                                                     (92—20)
Naznanilo nove štacune.
Podpinani se počasti, opozoriti čast. p. u. ohčinstvo na svojo kupčijo
s suknenim, niamifakturnim in kraiiiarskim blagom,
katero je  zacel  in  bodo vodil pod protokoliranim imenom
ANTOM JE3VTI«,
PriporoČa torej svojo raznovrstno zalogo s pristavkom, da bg je raviKtkai' iz Omiikja vrnil, kjer kc nm je poBicCilo nakupiti različnega blaga po   najufrođncjši ceui.    Posebno kupa vredno je:
Velike suknene ofjrinjalh'e, sukno spioh, kotonina, sri/itafi prti ali rute in (hu//e volnešw  hombažne  (pavohuite)   in  platnene
stvari, katere more po veliko nižji ceni kakor lansko leto prodajati.
Anton Jentl,
(241—2)                          <i'S»v<'c v »|»UuI«kih  iiliouli   li.  *i. *?:*.
Samo še osem dni razprodaja.
Razprodaja v  1. Kizzoli-jevo konkursno maso spadajočega
špecerijskega, barvnega in materijalnega blaga
v *|)itfalNki ulici traja samo še om»iii dni. in se bode zaloga blaga,
katerega je se prav dosti iu na izbiranje tam, ves ta Čas vsak dan od V do 12 zjutraj in od 3 do ti popoldiic*. pi) jako znižani ceni razprodajale.
Upraviteljstro i^44i                                   \. Ki/xoli-jeve konkursne mase.
V^'liko nmožliio
iz železa vlitih cevij
po 1', u", ^", l2' j", U" in 4" pretnura, za vodo- iu plinovodi?, iiajboljitf angleški izdolck, imamo v Trstti v zalogi iti je proiliijauio po nizkih couali.
Polaganje  covij   prevzeiuemo   povsodi,   kakor uravnavo celih vndovodov na dežoli.            (28B—4)
Tovomini za vodo- in plinovodne naprave Mattison & Brandt, v Gradci.
Št. 301.
Razpis
učiteljskih slu/el>.
V sežanskem šolskeni okraji se razpisu-jcjo Kledcče Hlužbc, za katere naj prosilci vlnžijo Hvoje prošnje si> vsemi dokazi učitclj-.skc sposobnosti in dosedanjega službovanja najdalje do 25. M<ki»<«'iiil»i*a *. I. pri dotičnih krajnih Holnkib svetili:
1.   Učiteljska   služba   v   šolski   ob-čini 111. vrste, v Hlijaku:
2.   Učiteljska   služba v tiolskib ob-Sinali IV. vrste, na ISarlii. v €«al»ro%ici. \   I4axlj<tli  in v   l<»J^oici:
ži. Po dučit clj h k a služba šolske ob-t ine  II.  vrste,  v S«kx.ani.
Doltodki teh nlužeb so razvidni iz dc-želne šolske postave od 10. marca 1S70 SJ?. 22, :?0, 3',i, 8(i in 37 h pristavkom, da ■ah podučitcljsko Hlužbo v Sežaui je izjeumo letna plača od 400 gold. privuljena.
r. k. okrajno solsko svelovalstvo v Sežani
f>. scptcnibva lHT.'i.        (2.-J7— 3)
Izdajatelj in za uredništvo odgovoreu: Ivan Semen.
Laatniua in tiak „Narodne tiskarne".