TRST, sreda 5. januarja 1955
PRIhuRSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Leto XI. - Št 4 (2933)
UREDNIŠTVO:	UL.	MONTECCHI it. 6. III. nad. — Telefon it. 93-808 in 94-638 Poštni	predal 502 — UPRAVA UL. SV. FRANČIŠKA it.. 20 — Tel.	NAROČNINA: mesečina 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — reden*. ljudska republika Jugoslavija: Uvod 10, mesečno 210 itn.
st. 37-338 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV:	Za vsak mm višine v Slrinil stolpca: trgovski 60, finančno-	Poštni tekoči računZaložništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna »lozoa atovemjv,
upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov	po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82	Ljubljana, Stritarjeva 3-1., t«I. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. z -
Spored razgovorov Mendes-Francea ob njegovem uradnem obiska v Rimu
Začetek razgovorov 11. t. m. - Pariški komentarji - Tudi v Bonnu napovedujejo še v tem mesecu sestanek med Adenauerjem in Mendes F ranceom - Dolg Adenauerjev razgovor s Francoisom-Poncetom
PARIZ, 4. — V Parizu in v Rimu so danes objavili spored obisku Mendes-Francea v Italiji od n. do 13. januarja.
V Rim bo Mendes-France u-radno prišel v torek 11. t. m. m bo istega dne imel prvi razgovor z vladnim predsednikom Scelbo in zunanjim ministrom Martinom. Se prej bo imel razgovor z ministrom za proračun Kanonijem. Popoldne bodo Merides-Francea sprejeli predsednik republike Einaudi, Predsednik poslanske zbornice Gnmchi in predsednik senata Merzagora. Zvečer bo sprejem v francoskem poslaništvu.
, Naslednjega dne bodo popoldne zaključni razgovori v vili 'ladama; zvečer bo Scelba priredil večerjo in sprejem. V retrtek zjutraj bo imel Mendes-France tiskovno konferenco.
Medtem ko se bo uraden obisk Mendes-Francea v Italiji ■ačel 11. t. m., je sedaj skoraj gotovo, da bo odpotoval iz Pariza z letalom že v petek 7. t. rn. ter bo privatno odšel v Neapelj in bližnje kraje, kjer bo ostal dva dni, da se odpočije.
Na potovanju v Rim bosta Mendes-Francea spremljala dva člana vlade, in sicer George Boris in Jean Marie Soutou. Prav tako bosta prišla z njim tudi funkcionarja zunanjega ministrstva Roland De Margerie in Francois Seydoux. soboto pa bo prišla franco-
Uradna delegacija visokih
.zavrtih funkcionarjev, ki bo 'Ptela več sestankov s funkcio-narji italijanske vlade, da sporazumno pripravijo program razgovorov.
. Politični komentator Mau-nce Ferro piše v listu «Paris Presse« da bo najvažnejši Predmet razgovorov vprašanje agencije za oboroževanje. Komentator pravi, da se Italija. prav tako kakor države Beneluxa, boji. da bi ta agencija postala francosko-nemski organizem ki bi nato z uveljavljanjem načela tako imenovanih «nevarnih področij)), ki ne dovoljuje, da bi se na ozemlju Nemčije izdelovalo težko orožje, v glavnem nu-naj večje prednu.-L Fran-v škodo ostalih članic zahodnoevropske zveze. Ce bi Mendes-France o tem sporazumel s Scelbo in Martinom, preden bo o tem govoril * Adenauerjem dodaja komentator, bodo tehnični razgovori s tem v zvezi, ki se “odo začeli 17. januarja, mnogo lažji.
Ostali razgovori se bodo ria-oasali po mnenju komentarja na štiri konvencije, ki *■* jih Italija in Francija podpisali po vojni:	sporazum o
Popravku meje dogovor o ca-Unski zvezi in dogovor o predoru pod Mont Blancom.
Razen tega bi želela italijanska vlada urediti polož lj Italijanov v Tuniziji v okviru eventualnega sporazuma med r rancijo in Tunizijo Razgovori se bodo sukali tudi okoli ((načrta Vanoni». v zvezi s katerim upa rimska vlada, da bo pripravila Francijo do tega, da investira v Italiji presežke italijansko-francoske plačilne bilance.
. Medtem so tudi v Bonnu javili, da se bosta kancler Adenauer in francoski vladni Predsednik Mendes-France v lem mesecu razgovarjala o vPrašanjih, ki se tičejo obeh držav zlasti pa o Posarju.
Francoski visoki komisar Ffancois-Poncet .ie dane-s obokal Adenauerja in kakor zatrjujejo, sta med drugim govorila tudi o pripravah za konferenco. Ni bil še sprejet noben dokončen sklep glede dneva in kraja razgovora, jendar pa ni verjetno, da se bosta sestala v gorskem kra-ih Buehler Hoebe v pchvvaiz-'v*ldu, kjer bo Adenauer v
soboto odšel na dvanajstdnevni dopust. Prvotno se je namreč govorilo, da se bo Mendes-France tam ustavil ob svojem povratku iz Rima. Sedaj pa se zdi bolj verjetno, da bo do sestanka prišlo v Parizu v zadnjem tednu januarja in da bodo razgovori trajali verjetno dva dni.
Prav tako niso potrjene vesti, da bo jutri prišel v Bonn na pripravljalne razgovore namestnik šefa kabineta Mendes-Francea Jean Marie Sou-tou. V vladnih krogih izjavljajo samo. "da bo pred Adenauerjevim odhodom v Schwarzwald objavljeno uradno poročilo.
Francois-Poncet se je z A-denauerjem razgovarjal dve uri. Uradno izjavljajo, da je
Francois-Poncet obiskal Adenauerja kot predsednik zavezniške visoke komisije, zato da mu sporoči novoletne čestitke. Toda v vladnih krogih priznavajo, da je bil glavni namen obiska razgovor o francosko-nemških odnosih in o bližnji konferenci. Po razgovoru so v vladnih krogih izjavili, da bo verjetno do sestanka prišlo, ko se bo Adenauer vrnil z dopusta. Sestanek bo verjetno v Parizu, toda ni povsem izključeno, da bo Mendes-France prišel v Bonn. Mnenje je, da bodo glavni predmet razgovorov: francosko-nemški sporazum o Posarju, ki je bil podpisan 23. oktobra. Kakor je znano, se tri stranke Adenauerjeve koalicije ne strinjajo v celo-
ti z določbami tega sporazuma in javljajo, da ne bodo glasovale za njegovo ratifikacijo, če Adenauer ne doseže od Francije še koncesije. V Parizu pa poudarjajo, da ne bodo pristali na nobeno spremembo;
priprava na razgovore v svetu ministrov držav zahodnoevropske zveze, ki bodo v zvezi z vprašanjem Posarja:
konferenca, ki se bo sestala 17. t. m. v Parizu in na kateri bodo govorili o ustanovitvi agencije za oboroževanje;
razvoj gospodarskih in kulturnih odnosov med Francijo in Nemčijo. O tem sta imela Adenauer in Mendes-France oktobra v Parizu pripravljalne razgovore.
Washingtonska posvetovanja veleposlanice Clare Luce
Razgovori o italijanskih političnih in gospodarskih vprašanjih, zlasti v zvezi z napovedanim Scelbovim obiskom v ZDA in z možnostmi ameriške gospodarske pomoči
WASHlNGTON, 4. — Ameriška veleposlanica v Italiji Clare Booth Luce je danes začela v \Vashingtonu s posvetovanji s predstavniki državnega tajništva. Veleposlanica Luce razpravlja o italijanskih političnih in gospodarskih vprašanjih, med drugim pa mora urediti tudi podrobnosti v zvezi s programom obiska italijanskega ministrskega predsednika Scelbe in zunanjega ministra Martina v Washingtonu, ki bo sredi marca.
Clare Luce je imela danes prvi daljši razgovor z državnim podtajnikom za evropske zadeve Livingstonom Mer-chantom ki mu je prikazala
Problemi pred prvim zasedaniem novega ameriškega kongresa
Odslej bo Eisenhowerjeua republikanska uprava morala vladati z demokratično večino v kongresu - Jutri bo predsednik v poročilu o «položaju Zveze» nakazal smernice svoje bodoče politike * MacCarth« ni več predsednik preiskovalnega pododbora
WASHlNGTON, 4. — Jutri, v sredo, bo v Washingtonu prva seja novega kongresa. Pojutrišnjem bo predsednik Eisenhovver na plenarni seji predstavniške zbornice in senata prečital svoje poročilo o ((položaju zvežeš.
Novo je v kongresu to, da je demokratična stranka po volilni zmagi 2. novembra dobila večino tako v senatu kot
sta enotni. Trenutno je iz negotovosti glede namenov raznih skupin v senatu in
predstavniški zbornici ter v | se bo med
publikanci še niso našli osebnosti. ki bi ga lahko dostojno nadomestila. Sodijo pa, da
eni in drugi stranki mogoče pričakovati, da bo vsaj v prvih mesecih prišlo do dolo: cene zmede in da bo zakonodajna delavnost novega kongresa spočetka počasna.
V notranjosti demokratične stranke sta dve precej ostro
uveljavil
v predstavniški zbornici. Ne- ločeni skupini, ki se opirata dvomno bosta obe stranki po- j na lastno politično tradicijo:
Zakaj ni Barloli l&lega mnenja?
tednik katoliške akcije 'tri ISuovan objavlja v Sv°ji novoletni številki >ll(>rlni članek, ki gn J e r}ur>isul G uido Botteri-Zadnji odstavek tega no-'"letnega uvodnika se &lasi:
'(Lela 1955 bomo v Tr-s,ti morali znati dokazati *vctu (ni dovolj trditi, da thga ni treba dokazova-*’), da zna nova Italija, •hjena v zaupanju v demokracijo in krščanstvo, dati pravico vsem. ki ži-'ijo v njenem okrilju, "aj so kakršne koli na-1 odnosi i ali kakršnega koli jezika, da zna ljubeče odpustiti tistim, ki so v preteklosti — morda brez sramotnih nagibov v njo dvomili, in da JUti zna poplačati z ono dobrotljivostjo, ki jo je
hnel oče do ((izgubljene-Ra sinu»o>
/.a kaj ni tudi Bartoli, tot dober kristjan in /ir-,ak katoliške akcije, iste-mnenja?.
skušali izkoristiti ta položaj za utrjevanje svojih pozicij za prihodnje predsedniške volitve. Mnogi opazovalci sodijo. da se zaenkrat še m uresničila tradicija, da bo stranka, ki je zmagala na vmesnih volitvah, imela tudi prihodnjega predsednika. Eisen-hovver.ieva popularnost se zdi še zelo malo načeta in še vedno mu prerokujejo mnogo možnosti, da postane sam svoj naslednik, če bo leta 1956 ponovno kandidiral. Vendar sta dotlej še dve leti...
Demokrati, ki bodo odslej razpolagali z večino v obeh domovih kongresa, bodo ta ppložaj poskušali v čim večji meri izkoristiti v svoj prid. Takoj po svoji volilni zmagi so sporočili, da so pripravljeni sodelovati s predsednikom Eisenhower,iem v vprašanjih zunanje politike in narodne obrambe. Obenem pa bodo po vsej verjetnosti posvetili vso svojo kritiko republikanski notranji politiki, ki najbliže zadeva milijone volivcev.
Ob prvem zasedanju novega kongresa je položaj naslednji: v predstavniški zbornici je 231 demokratov in 203 republikanci, en sedež pa je začasno nezaseden zaradi smrti demokratičnega predstavnika. V senatu je demokratov 48. republikancev pa 47. Demokratom bo zagotovil večino neodvisni senator Wayne Morse iz Oregona, ki je izstopil iz republikanske stranke med zadnjo kampanjo za predsedniške volitve in ki je zdaj naznanil da bo v določenih vprašanjih glasoval z demokrati. Podpredsednik ZDA Nixon bo avtomatično ostal predsednik senata; v primeru potrebe ima pravico do glasovanja.
. Po otvoritveni seji, ki bo .rutri opoldne, se bo prava delavnost kongresa začela v četrtek s čltanjem Eisenho-rverjevega poročila o položaju države. Poročilo je precej obsežno in priložena so mu razna priporočila in posebne poslanice, tako da se bo predložitev celotnega besedila zavlekla do 27. januarja.
6. januarja bo Eisenhorver na skupni seji obeh domov prečital poročilo o «položaju zvezen, v katerem bo prikazal glavne smernice bodoče notranje in zunanje politike vlade.10. januarja bo predsednik prebral poslanico o zunanji trgovini, ki bo verjetno sledilo liniji, ki jo je priporočila Randallova komisija. V ameriških poslovnih krogih vlada za poslanico veliko za-nimunie, ker bo moralo načeti vprašanje znizanja uvoznih carin. Republikanci nasprotujejo znižanju, demokrati pa su mu v glavnem naklonjeni. 11. januarja bo Eisen-hower prikazal svoj predlog o zvišanju plač državnim nameščencem. 13- Januarja pa bo predsednik .P^agal povišanje plač vojakom. 17. januarja bo predložen prora-čun za novo finančno leto, ki se bo začelo 1. .mKia 195o. Predvidevajo, da bo Proračun izkazoval majhen deficit. 24. januarja bo predloženo priporočilo, naj se obnovi politika podpor zasebnim družbam. 27. januarja pa bo Ei-senhovver prikazal strok program javnih del, zlasti za gradnjo in modernizacijo cest-nega omrežja v ZDA.
Ves predsednikov zakonodajni program bo popolnoma znan šele do konca januarja. Njegova izvedba bo mogoča
na' eni strani so konservativni demokrati, večinoma ,iuž-njaki, ki bodo verjetno pobrali večino predsedniških mest v raznih par'ament3rnih komisijah zaradi svoje dolge, parlamentarne dobe. na dru-i strani pa so pristaši «Nčw
dosedanji, voditelj republikanske večine v kongresu Wil-liam Knowland. Pretenzije na vodilno mesto mod konservativnimi republikanci je postavljal tudi senator Mac Carthy, toda po nedavnem ukoru, ki mu ga je izrekel senat, je izpadel iz kombinacije.
Medtem je McCarthy Izgubil glavno trdnjavo, iz katere je vodil svojo akcijo. Včeraj sta potekli dve leti r.je-
burga.
Demokrati :n republikanci so imenovali danes svoje vodilne predstavnike v 84. kongresu. ki bo začel jutri zasedati. V predstavniški zbornici so demokrati določili Sama Rayburna za funkcijo speakeria (predsednika zbornice) in Johna McCormacka za predsednika svoje poslan-
položaj v Italiji v začetku leta 1955. V italijanskih krogih v Washingtonu so prepričani, da je veleposlanica prikazala tudi italijanske želje glede ameriške pomoči pri izvajanju Vanonijevega desetletnega gospodarskega načrta in da je te želje podprla z navajanjem nekaterih podrob nesti, prikrojenih ameriškemu ušesu. Tako pravijo, da je pohvalila hitro italijansko ratifikacijo pariških sporazumov, Scelbove ukrepe «v obrambo demokratičnih ustanov« izide notranjih volitev v nekaterin tovarnah in podobno. Obenem je govorila o italijanskih gospodarskih težavah, zlasti o brezposelnosti.
Morda niso slučajno prav danes v Rimu objavili statistike, po katerih se je število registriranih brezposelnih povečalo od 1,807.703 v septembru 1954 na 1,852.912 v oktobru, kar pomeni povečanje za 45.209 enot ali za 2.5 odst.
Jutri ali pojutrišnjem se bo veleposlanica Luce sestala z državnim tajnikom Johnom Fo-ster Dullesom, v načrtu pa je tudi razgovor s predsednikom Eisenhosverjem. Danes pa je veleposlanico sprejel še Stru-ve Hensel, glavni svetovalec obrambnega ministrstva, ki mu je gospa Luce priporočila, naj se pomnožijo ameriška naročila italijanski industriji; zlasti je govorila o kreditih, ki jih je kongres že odobril, pa še niso bili uporabljeni in ki jih je torej mogoče usmeriti tudi v Italijo brez posebne odobritve kongresa. O ostalih italijanskih gospodarskih in finančnih problemih bo veleposlanica Luce govorila predvsem z ravnateljem uprave za poslovanje s tujino (FOA) Haroldom Stasse-
i1
mednarodna študentska Konferenca v Linnijani
LJUBLJANA, 4. — Jutri se bo začela v Ljubljani mednarodna študentska konferenca o kulturnem delovanju študentov. Konference, ki jo organizira Zveza študentov Jugoslavije, se bodo udeležili zastopniki študentskih zvez Francije,
Italije, Zahodne Nemčije. Kanade, ZDA, Burme in nekaterih drugih držav. Na konferenci bodo razpravljali o organiziranju medsebojnih obiskov, o proučevanju zgodovine drugih narodov in o organiziranju skupnih seminarjev.
.Galeb" prispe jutri v Rangun
Z GALEBA, 4. — Jugoslovanska eskadra v spremstvu treh indijskih fregat je danes popoldne preplula četrtino poti od Kalkute do Ranguna. Jutri bo priplul v Rangun.
Kitajska bo sodelovala na konferenci proti kolonializmu
LONDON, 4. — Pekinški radio je danes oddajal besedilo govora, ki ga je imel Cuenlaj na sprejemu v burmanskem poslaništvu v Pekingu oz 7. ob- _ letnici neodvisnosti. Cuenlaj je J »priznajo našo med drugim izjavil, da se Ki- Komin/ormom» in naj ereče-
Vidali in Alessi — obema ni prav da smo prenehali biti glasilo OF. in postali neodvisen politični dnevnik naprednih Slovencev Trsta, Goriškega in Beneške Slovenije. Nič senzacionalnega torej. ((Primorski dnevnik« je tudi doslej to bil, a odslej bo še v večji meri. Pa ne samo tol Naš dnevnik bo hkrati v še večji meri glasnik tudi teženj in borb italijanskega delovnega ljudstva v teh krajih. Vsekakor bolj kot Ulis-sejeva «Unita», ki objavlja iz dneva v dan mnogo, premnogo Vidalijevih laži.
In prav proti njegovim lažem in lažem njegovih pajdašev, ki so tako zelo podobne m večkrat tudi istovetne z Alessijevimi lažmi, se bo naš dnevnik še dosledneje boril. Samo prot: njemu, proti njegovim oprični-kom v vodstvu K P in PSI! Ne pa — kot lažno prikazuje Vi dali v včerajšnji ((Unita# — proti komunistom in socialistom, ki so včlanjeni n KP in PSI! To pa je seveda velika razlika!
Glede naše zahteve, naj zmago nad
tajska misli pridružiti ostalim azijskim državam, «zato da se skupno z njimi bori proti kolonializmu in da razširi področje miru v Aziji, Afriki in vsem svetu«.
V zvezi z vabilom na udeležbo pri afriško-azijski konferenci je Cuenlaj izjavil, da je Kitajska srečna, da bo lahko nudila podporo tej konferenci.
jo. da je bil Stalin le mali falzifikator Lenina», pa naj jim bo jasno tole:
Mi prav zares ne zahtevamo, da bi na glas kričali o naši zmagi! Ne zahtevamo, naj o Stalinu kričijo: falzifi-kator Lenina! Ne! Dovolj je, da prenehajo s kominformi-
ske‘skupine. Kayburn. ki je ! nora,	predstavniki	raznih
bil speaker že v prejšnjih pristojnih ministrstev.
kongresih in je to funkcijo opravljal dalj časa kot kdor
Predsednik Eisenho\ver pa je danes sprejel na poslovilni
koli drugi, bo uradno izvo- j obisk dosedanjega -italijanske-l.ien jutri na otvoritveni seji, ga veleposlanika v tVashingto zbornice. Nadomestil bo Jo- ni' Alberta Trrcbianija.
ki
govega predsedniškega man- sepha Martina, ki bo postal odhaja v Rim- Nadomestil ga
-	“	‘	.	.	^	..	    .1	~	_	J _ 1 ..L1D____:_______t	Kr« srnlonAeloTMb Monlirt PnAClrt
data v preiskovalni podkomisiji. McCarthy je hotel biti do zadnjega zvest svoji vlo-
Deala«, večinoma severnjaki, gi, pa tudi svoji maščevalno-
ki so nekoč sledili Rooseveltu in ki sedaj začenjajo zbirati okoli Aldaija Stevensona. Obe skupini sta najbolj razdeljene glede politike do rasnih manjšin.
V republikanski stranki je Eisenhower dal pobudo za «zmeren program«, ki naj bi združil tako konservativno kot levo krilo republikanske stranke. Konservativno krilo je dolgo vodil nedavno umrli senator Taft; doslej desni re-
sti zaradi spora z vojsko, ki mu je prinesel parlamentarni ukor. Včeraj je predsedoval še zadnji seji podkomisije, ki je trajala ves dan in med katero so zaslišali številne priče o ((infiltracijah komunistov in bivših komunistov v industrijske naprave, ki zanimajo državno obrambo.« Vse včerajšnje priče so uradniki v tovarnah VVesting-house Electric Co. in Westing-house Air Brake Co. iz Pits-
predsednik rc-^-hliksnske sku-INo veleposlanik Manlio Brosio. pine. V senatu sq demokrati i dosedanji italijanski diplomat-
imenovali za voditelja večine Lyndona Johnsona. Predsedstvo senata pripada podpredsedniku Nixonu.
Republikanci so soglasno izvolili Stiylesa Oridgesa za predsednika odbora, ki določa politično linijo stranke v kongresu. Nadomestil bo bivšega senatorja Homera Fer-1 gusona, ki je bil na volitvah ! poražen. Voditej republikan- I ske poslanske skupine bo Wil- I liam Knowland, republikansko skupino v senatu pa bo vodil Eugene Millikin.
ski predstavnik v Londonu. Popoldne je veleposlanika Tar-chianija sprejel državni tajnik John Fosler Dulles. nato pa se je Tarchiani poslovil še od nekaterih drugih funkcionarjev državnega tajništva.
Opozorila indijskega liska tajniku	OZN	Ham
Poziv, naj pri razgovorih v Pekingu zavzame stališče, ki bo omogočilo prijateljsko ureditev sporov - Glavni tajnik je prispel v Umikov, danes pa bo v Pekingu
HAN KOV. 4. — Glavni tajnik OžtN Hammarskjoeld je danes prišel v Hankov ob reki Jangce. Jutri zjutraj bo nadaljeval pot v Peking. Na letališču v Hankovu so ga sprejeli krajevni funkcionarji kitajske vlade ter švedski odpravnik poslov v Pekingu Pe-der Hammarskjoeld, ki je nje-goSl nečak.
Iz Kalkute v Kanton preko
seže izpustitev okrog 2.850 vojakov OZN, ki so po navedbah združenega poveljstva še vedno v kitajskem ujetništvu. Toda povsod po svetu pripisujejo njegovemu potovanju mnogo večji pomen, kajti zaradi 11 letalcev se glavni tajnik mednarodne organizacije prav gotovo ne bi odločil za tako pot. Zlasti so važni njegovi razgovori, ki jih je imel
Burme, Tailandije in Severne-1 pred odhodom v Peking. Usta-ga Vietnama je Hammar-	vil	se je v	Londonu,	Parizu
skjoeld potoval s posebnim	in	Novem	Delhiju.	Njegov
indijskim letalom. Iz Kantona,	razgovor z	Mendes-B’ranceom
kamor je prispel danes zju-	pa	spravljajo v zvezo	z mo-
trai, pa je nadaljeval pot s posebnim letalom, ki ga je dala na razpolago kitajska vlada.
V spremstvu ni nobenega novinarja, toda Hammar-skjocldov upravni tajnik Lind bo pošiljal poročila na sedež OZN New York m jih bodo nato izročali novinarjem.
Indijski list «Hindustan Times« piše danes v zvezi s potovanjem glavnega tajnika OZN v Peking, da Hammarskjoeld kaže mentaliteto, ki je preveč enaka mentaliteti Posterja Dullesa, in da bo njegova misija imela uspeh, ((samo če se bo držal ponižnosti«.
«Indian Express» pravi med drugim: «V obveščenih krogih so mnenja, da bo Hammarskjoeld težko imel uspeh, če se bo moral omejiti samo na nalogo, ki jo je dobil od OZN, da doseže izpustitev ameriških vohunov. Lahko se pa upa, da bo glavni tajnik vsaj med neuradnimi razgovori v Pekingu pripravljen razgovar-jati se tudi o tistih stvareh, ki bi jih Cuenlaj hotel načeti. Predvideva se, da bo tajnik OZN po svojih dolgih in odkritih razgovorih z Nehrujem moral spremeniti svojo linijo«.
(ilndipendent Statesman« pa pravi: «Meni se, da bo Hammarskjoeld zavzel v Pekingu stališče, s katerim bo mogoče doseči prijateljsko ureditev, namesto da bi vztrajal pri besedilu resolucije OZN. kateri Kitajci odločno nasprotujejo«. Kakor je znano, sc v vseh samo če bo "prišlo' vsaj" do) izjavah vedno poudarja, da vrnkc sloge med republikanci i Hammarskjoeld potuje v r e-in demokrati, kajti tudi obe king le zaradi obsojenih ame-stranki v svoji notranjosti ni-1 riških letalcev m zato, da do-
rebitno novo pobudo francoskega vladnega predsednika za konferenco med Vzhodom in Zahodom. Hammarskjoeld se je z Mendes-Franceom razgovarjal več kot eno uro in prav gotovo nista govorila o obsojenih ameriških letalcih.
Prav tako je važen tudi Hammarskjoeldov razgovor z britanskim zunanjim ministrom Edenom, ker je znano, da je britanska vlada v diplo-
matskih odnosih s pekinško vlado. Posebno pa je važen njegov razgovor z Nehrujem, ki je nedavno sam obiskal Peking.
Vsekakor bo razgovor med Hammarskjoeldom in Cuen-lajem velikega pomena, ker bc to prvi osebni stik predstavnika OZN s predstavnikom pekinške vlade. Ce drugega ne, se bo Hammarskjoeld lahko v Pekingu podrobneje seznanil s stališčem pekinške vlade do raznih mednarodnih vprašani in bo njegova misija vsekakor v korist bodočim odnosom med Kitajsko in ZDA
KAIRO, 4. — Vladni predstavnik je sporočil, da je egiptovski zunanji minister Favzi danes zjutraj sprejel sovjetskega, iranskega, ameriškega, turškega in britanskega poslanika ter jim sporočil, da Egipt ne bo dovolil nobeni izraelski ladji plovbe po Sueškem prekopu.
Seja angleške vlade zaradi grozeče stavke pol milijona železničarjev
LONDON. 4. — Predsednik angleške vlade Winston Churchill je sklical danes Izredno sejo vlade, prvič po vojni zaradi sindikalnega spora. Na seji je poročal minister za delo sir Walter Monckton o položaju v zvezi z napovedano stavko železničarjev, ki bi se morala začeti 9. januarja opolnoči. O seji vlade niso objavili nobenega poročila; ve se samo, da je Churchill opozoril ministre, naj bodo pripravljeni na morebitne izredne seje, ki jih utegne še sklicati ta teden.
Vlada je za jutri sklicala sejo nekaterih ministrov in vodstva železničarskega sindikata. Na seji bodo ministri predložili vladni načrt za pre-prečenje stavke in ureditev sindikalnega spora. Podrobnosti načrta niso znane, zatrjujejo pa, da je bil sestavljen na osnovi priporočil arbitražne komisije, ki jo je imenoval minister Monckton in ki na sestankih s predstavniki železničarjev ni dosegla nobenega konkretnega rezultata. y Londonu pa se vse bolj šiii prepričanje. da bo vlada vsaj v neki meri sprejela zahteve železničarjev, da bi preprečila popolno ohromitev železniškega prometa.
Churchill, ki bi moral po programu danes zvečer odpotovati v svojo podeželsko rezidenco Chartwell, je ostal v Londonu in nadaljeval posvetovanja s svojimi sodelavci. Verjetno bo Churchill ostal v Londonu do četrtka, ko bo redna vladna seja.
O poročilu, ki ga je arbitražna komisija predložila vladi, tudi niso znane podrobnosti.
Snežni viharji
v Zahodni Evropi
No Holandskem grozi prekinitev rečnega prometa zaradi ledu - 34.5 pod ničlo na Švedskem - Volkovi pri Campobossu
PARI/.. 4. — Najhujši snež-.nni približali, je Arbenz odloč-
ni motaž te zime je danes zajel skoraj vso Evropo in tudi temperatura se je občutno znižala. Zaradi mraza in snež-rih zametov je od Novega leta izgubilo v Evropi življenje več kot trideset oseb.
Zlasti divja slabo vreme v severozahodni Evropi, kjer so bile tudi številne nesreč.- s smrtnimi žrtvami. Sneg in led ovirata promet v Angliji, v Belgiji in na Holandskem, kjer grozi zaradi ledu tudi popolna prekinitev rečnega prometa. V Angliji so snežni zameti prekinili promet na številnih cestah. Ponekod so zameti dosegli višino štirih metrov.
V Rokavskem prelivu piha hud veter in trajekti že drugi dan ne morejo voziti med Dovrom in Dunquerquom.
Na severnem Norveškem je divjala včeraj huda snežna nevihta.
Najhujši mraz te zime so zabeležili na Švedskem, v vasi Hede v provinci Jaemtland, kjer je termometer prejšnjo noč kazal 34.5 stopinj pod ničlo. Prav tako poročajo o hudem mrazu iz finske Laponske. kjer so na več krajih zabeležili 25 stopinj pod ničlo. Pa tudi v više ležečih krajih osrednje Francije je termometer padel na —17 stopinj. V ostali Zahodni Evropi pa se temperatura danes med snežnimi viharji giblje okoli ničle.
O hudem mrazu poročaju tudi iz Avstrije. V Tamsivegu v deželi Salzburg so namerili 22 stopinj pod ničlo, v dunajskem okraju Huetteldorf pa je mraz dosegel —12 stopinj.
Slabo vreme traja še nadalje v zahodnem delu Severne Italije, pa tudi v Abrucih je mraz precejšen in marsikje je obilno snežilo. Pri Campobas-su pa sta dva volka napadla čredo ovac in jih pet razmesarila.
Arbenz v Parizu
PARIZ, 4. — Novinarji se danes zopet izsledili v nekem hotelu bivšega guatemalskega predsednika Arbenza. o katerem so se začele širiti govorice, da je zbežal v Sovjetsko zvezo. Novinarjem, ki so se
no zanikal pisanje angleškega tiska, da ima namen odpotovati v Rusijo in da sa je imel tajno sestati z Malenkovom. Pripomnil je. da namerava odpotovati s svojo družino v Švico. Na vprašanje, ali misli opustiti politično udejstvovanje, je odgovoril: «Samo mrtvi se ne vračajo zopet v politiko«. Ni pa bo.tel nič izjaviti glede svojih bodočih političnih načrtov.
Medtem pa je predstavnik švicarske policije sporočil, da so v starih arhivih ugotovili, da je Arbenz še vedno švicarski državljan. Dejal je, da so prvotno mislili, da se je odpovedal švicarskemu državljanstvu. ko je postal guatemalski predsednik, pri pregledu arhivov pa so ugotovili, da je Arbenz zakonito se vedno švicarski državljan.
Mednarodna konferenca o atomski sili
NEW YORK 4. - Odbor, ki ima nalogo priprayiti mednarodno konferenco o mirnodobski uporabi atomske sile, bo začel zasedati 17. t. m. v prostorih OZN. Odbor sestavljajo predstavniki Brazilije, Kanade, Francije. Indije Sovjetske zveze, Velike Britanije in ZDA,
Obnovitev razgovorov o Tuniziji
PARIZ 4. — Nocoj so se zopet začeli francosko-tunizijski razgovori. Razgovor, ki so se ga udeležili Mendes-France, minister za afriška vprašanja Fcuchet in drugi funkcionarji ter tunizijski ministri, se je začel ob 21.15 in je trajal do 0.35.
TOKIO. 4. — Japonsko zunanje ministrstvo je danes zjutraj objavilo uradno poročilo, v katerem javlja, da so ZDA pristale na plačilo dveh milijonov dolarjev tokijski vladi kot odškodnino za izgube in škodo, ki so jih povzročili termonu-klearni poizkusi lansko leto na Bikinih.
NEPOZNAVANJE JUGOSLOVANSKIH RAZMER
V tem in v nevolji Zahoda zaradi Titovega obiska v Indiji leži vzrok napihovanja primera Djilas-Dedijer v zahodnem tisku
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 4.	— Zahodni
tisk se Je te dni razpisal o a-feri Djilas-Dedijer. Ce bi sklepali iz pisanja zahodnih listov, bi dobili popolnoma napačno sliko o razpoloženju in ozračju v Jugoslaviji. Mogoče sz bo komu, ki je po d vplivom zahodnega tiska, zdelo čudno, toda dejstvo je, da se v inozemstvu za to zadevo mnogo bolj zanimajo kot v Jugoslaviji, kjer aferi nihče ne pripisuje posebnega pomena.
Mnogi inozemski novinarji so te dni dokazali, da zelo slabo poznajo jugoslovansko stvarnost, kolikor njihovo pisanje ni samo izraz njihovih želja. Napovedovali so krizo v vrstah Zveze komunistov, razcep v jugoslovanskih vodilnih političnih krogih, pisali o are-
taciji in likvidaciji Djilasa in Dedijera, o stvareh, ki so bile plod njihove domišljije, Zanimivo je, da so v dneh, ko so na Zahodu pisali o likvidaciji Djilasa in Dedijera, Beograjčani bili prepričani, da se jima do sklepa sodišča ne bo nič zgodilo, če z novimi dejanji ne bosta poslabšala svojega položaja.
Krogi, ki jim ni všeč jugoslovanska stvarnost, so izkoristili izjave Dedijera in Djilasa za napade na Jugoslavijo in njeno notranjo politiko. Pisanje nekaterih zahodih listov s e je spremenilo v gonjo proti Jugoslaviji s ciljem, da se šk tduje n jenem u ugledu, zmanjša pomen potovanja predsednika republike v Indijo in Burmo in uniči ugled Jugoslavije v socialističnih krogih v svetu.
Današnja «Politikax in «Bor-ba» obravnavata pisanje ameriških, angleških, francoskih, nemških, italijanskih in drugih listov in ugotavljata, da takšno pisanje dokazuje, da ne gre za iskanje senzacije, temveč za klevetanje, za varanje svetovnega javnega mišljenja, za organiziran napad na ugled Jugoslavije z namenom, da se zmanjša namen konstruktivne in mirolju.be politike Jugoslavije.
Z neobjektivnim poročanjem tn potvarjanjem jugoslovanske stvarnosti je zahodni tisk napravil medvedjo uslugo Dji-lasu in Dedijeru. Pisanje velikega dela zahodnega tiska, poudarjajo v Beogradu, samo potrjuje pravilnost obtožb javnega tožilca, da sta Dijlas in Dedijer s svojimi izjavami škodovala življenjskim intere-
som Jugoslavije. Na ta način zahodni tisk, v želji, da brani Djilasa in Dedijera, samo povečuje njuno krivdo in odgovornost,
Jugoslavija ima svojo pot neodvisne notranje in zunanje politike, ugotavlja današnja «Borba)> v zvezi s pisanjem inozemskega tiska. So pa tudi drugi narodi, ki gredo in ki žele iti po tej poti. Zato so nekateri v inozemstvu tako nervozni in skušajo s pomočjo Djilasa in Dedijera postavljati ovire na tej poti in izvršiti pritisk na Jugoslavijo, da bi se odpovedala samostojnosti svoje notranje in zunanje politike. Toda Jugoslavija nadaljuje in bo nadaljevala mirno svojo notranjo in zunanjo politiko. Samo takšna politika določa njen ugled in prostor v svetu, zaključuje ((Politika«.
V. Beogradu ocenjujejo kot
lažno in tendenciozno vest dopisnika agencije Associated Press iz Kalkute, češ da je tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič na tiskovni konferenci v Kalkuti izjavil, da je jugoslovanska vlada obtožila Vladimira Dedijera brez po-svtovanja s predsednikom republike Titom. V beograjskih političnih krogih ugotavljajo, da se tendencioznost takšnega tolmačenja izjave Koča Popoviča vidi že, če se vest Associated Pressa primerja s poročanjem ostalih listov in a-gencij iz Kalkute. V Beogradu poudarjajo, da spada taktno poročanje med. poskuse, da se ponovno oživi od zunaj-organizirana afera. Djilas-Dedijer in da se poskuša dokazati, da obstaja nesoglasje med najvišjimi jugoslovanskimi voditelji,
B. B.
stično politiko! Dovolj je, da objavi jo ono, kar je napisal Lenin, poleg onega, kar je napisal Stalin. Dovolj je, da v enaki meri poudarjajo vse izjave sovjetskih voditeljev o normalizaciji in celo potrebi prijateljstva med SZ in Jugoslavijo, kot so to storili, ko je šlo za protijugoslovanske izjave v času Stalinovega življenja!
Sicer pa so že zdaj primorani na to. Pri Vidaliju smo pred dvema dnevoma ugotovili, da Tito zanj ni več ne imperialist ne fašist. «Delo» ne piše več o Titler-ju! Njegovi uredniki bi se v času Stalinovega življenja dali rajši obesiti, kot pa da bi z nami — etitofašistin — polemizirali o tem, kaj je to socializem in «kako se grudi». Tudi iniciativa vodstva CGIL za sklicanje ustanovne. sindikalne skupščine ni v skladu s sedanjo kominfor-mistično linijo, na kakršni ie bil oni izredni kongres Conf-lavoro. ki ga vodstvo CGIL pač nima za zadostnega za vključitev Conflavoro v CGIL, ki misli, da je. vendarle treba nekaj storiti :a vključitev deset m	deseti isočev
sindikalno neorganiziranih delavcev v sindikalne organizacije. Saj je vendar nujno poiskati vzroke sedanjega zelo slabega stanja v tem pogledu! In — mislimo mi in z nami še. mnogi de.lavci — da je potrebno vprašati se: ali ni med. vzroki tudi resolucija K ominforma, ki j« dovedla do razkola močnega, strnjenega, borbenega delavskega gibanja?
In če je temu tako, potem je nujno, da vsi oni, ki vidijo vzroke sedanjega položaja, ki vidijo trmo in onemoglo zagrizenost Vidalija et comp, razmišljajo o možnosti, da se delavska enotnost obnovi, da se reakcija izolira, da se najdejo tudi organizacijske oblike ne glede na posameznika, ne glede na to. ali gre za Virialijere odpadnike, indipendentiste, mladince od PSVG ali za C ti — chija in Magnovijal Pa tuli ne glede na to, če bo nova ustanovna sindikalna skupščina izvolila prav Rndirha v sindikalno vodstvo, saj smo že večkrat povedali, da je pravilno ravnal, ko je n Rimu sprejel pobudo vodstva CGIL za sklicanje takšne skupščine. Le da bi Ra-dich ostal dosleden sklepu, ki ga je sprejel!
Vse to so preresne zadeve, da bi se Vidali lahko norčeval s ufritti e rifrittis. Ce pa že uporablja takšne izraze, potem bo mnogo resnice na tem, da se čuti zares sfritto e ri/ritto« prav on! In kako bi se tudi ne! Soj nas ne more več zmerjati s fašisti! Saj se mora na ves glas pridušati, da se bo boril za rezultate onega sporazuma, ki je zanj najhujši in najbolj umazani «baratto»f Saj ne sme niti z besedico omeniti, da se bo boril za STO, čeprav je to kar u dveh resolucijah svojega CK na debelo natiskal! Saj so mn celo v Rimu rekli: stoj, z vključitvijo v CKIL ne bo šlo tako enostavno — tvoja skupina je preveč borna in stanje, preresno! Saj mora vendarle po šestih letih še. vedno diskutirati s «titofašisti«, ki jih je pokopal že stokrat! Saj mora priznati, da ne gre le za normalizacijo diplomatskih formalnih meddržavnih odnosov med SZ in Jugoslavijo, kot je še pred enim mesecem kričal, temveč tudi za gospodarske in kulturne odnosa in celo za zboljšanje političnih odnosov! In s kom? S «titofa-šisiičnimi izdajalci«, o janičarji«, ((zločinci«, ((banditi« itd-.'
Eh, roko na srce! Pa vendar Vidali in njegovi ne mislijo, da jih sleherni pristaš ne bo vprašal: kako to, da zdaj niso več ne zločinci ne izdajalci ne banditi ne fašisti? Sedaj, ko bi morali biti vse to, še bolj kot prej, ko so vendar v balkanski zvezi? Ko je bil Vukmano-vič celo v ZDA? Ko so napravili «baratto?» Zakaj so vse to bili in sedaj niso več?
Ali ne misli Vidali, da oi moral vendarle na vsa ta vprašanja odgovoriti? In da bi moral — zopet roko im srcel — spričo odgovora nanje, izvajati tudi vse posledice?
Ni namreč dovolj duhovičiti s «quattro noči« — ((štirimi orehi«! in če gre res samo za štiri orehe, morajo biti vražje trdi, da še vedno delajo toliko ropota, ki gre. Vidaliju tako na živce. Kljub temu, da jih je že davno pokopal in odkopal tn zopet zakopal in odkopal in to opravilo že tolikokrat ponovil, da se. sedaj okrog lega ropota ustvarja jedro novega socialističnega gibanja.
Zanimivo je, da gre ta ropot na živce tudi Alessijui
ISfUniMhKI DHEV1
Na današnji dan se je leta 1894 rodil v Trstu slovenski igralec in pisatelj Rade Pregare.
esr d —•
5. januarja 1955
Danes, SREDA 5. januarja
Simeon, Grozdana Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.34. Dolžina dneva 8.48. Luna vzide ob 13.25 in zatone ob 4.29. Jutri, ČETRTEK 6. januarja Trije kratji, Darin
IHUTUVITVE «UIIBnHA ZA US TA Ul) V IT El PRUSTE C01\IE» l/ PR1/1 FAZI PROCKElflNJfl predloq Oelavske zbornice VPRAŠANJE, KI SE ŽE USE PREDOLGO ULKCE
Konkretne ugodnosti proste cone
za saniranje tržaškega gospodarstva
K iidboru /.a uslanni/itei/ proste cone so pristopile xe skoraj vse tržaške gospodarske strokovne in colo politične organizacije in stranke, le vladni Alessijev tisk o tem molči
V prvem razdobju proučevanja je »Mestni odbor za ustanovitev tržaške proste cone» ugotovil naslednje ugodnosti, ki bi jih prinesle prosta cona tržaškemu gospodarstvu;
1. znižanje življenjskih stroškov, izboljšanje kupne moči in povečanje potrošnje;
2. znižanje cen in povečanje industrijske in obrtniške proizvodnje;
3. obnovitev in modernizacijo naprav, strojev in orodja;
4. povečanje prometa in pristaniške dejavnosti, povečanje vseh pomorskih uslug, prihodov in odhodov blaga, itd.;
5. obnovitev in povečanje tranzitnega prometa;
6. hitrejši obtok blaga,
7. povečanje trgovine na drobno;
8. povečanje denarnega obtoka in hranilnih vlog;
•J. razvoj turizma;
10. izboljšanje kmetijstva;
11. povečanje kreditne in zavarovalne dejavnosti;
12. odhod domačega kapitala bi se ustavil in bi nastala možnost investicij v krajevne gospodarske dejavnosti;
13. razvoj zasebne iniciative;
14. povečanje in pojačenje dejavnosti v okviru Ustanove tržaškega velesejma in Ustanove industrijskega pristanišča;
15. privlačnost »nezaposlenih« italijanskih in tujih kapi-talov v nove investicije produktivne in trgovinske dejavnosti;
16. razvoj zidanja zasebnih stanovanjskih hiš;
17. postopno odpadanje državnih finančnih podpor za vzdrževanje omrtvelega tržaškega gospodarstva;
18. zaposlitev brezposelne delovne sile in odstranitev gospodarskih in moralnih posledic pasivnega prebivalstva;
19. vrnitev zaupanja in stabilnosti;
20. spiošno blagostanje, socialni napredek in mirno sožitje.
Gornje ugotovitve »Mestnega odbora za ustanovitev tržaške proste cone« zajemajo vsa življenjska področja tržaškega prebivalstva, mestnega in okoliškega, nakazujejo realno perspektivo splošnega gospodarskega razvoja in življenjskega blagostanja ter spodbujajo vse prebivalstvo, ustanove, organizacije, združenja. itd., k tesnejšemu medsebojnemu sodelovanju za dosega ustanovitve proste cone za celotno Tržaško ozemlje.
Tega. kot smo to že neštetokrat pisali, se zaveda ogromna večina Tržačanov, kar nam dokazuje dejstvo, da so skoraj vse gospodarske, strokovne, stanovske in celo politične stranke in organizacije že pristopile k »Odboru za ustanovitev proste cone«. Prav te dni je tudi združenje obrtni-
kov proti volji izvršnega odbora, ki ni hotel podpreti iniciative, sklenilo pristopiti k o-menjenemu odboru in izrazilo svoje sodelovanje za dosega tega cilja.
O vprašanju proste cone je bila tržaška javnost do sedaj obveščena samo po naprednih listih. Italijanski listi v Trstu, k. jih podpira rimska vlada in ki so vezani na vladno politično linijo, so to vprašanje popolnoma zanemarjali. To je ugotovil na nedavnem sestanku s tržaškimi časnikarji tudi vladni generalni komisar dr. Palamara, ki je dejal, da se prav v Trstu, ki je najbolj zainteresiran na to vprašanje, premalo piše o prosti coni. A-lessijeva lista (II Piccolo in Piccolo Sera) se popolnoma izogibata kakršnemu koli stališču glede proste cone, zanemarjata celo navadno javljanje pristopov k «Odboru za prosto cono«, kljub temu, da je znano, da imata prav ta dva lista največje možnosti za dobivanje informacij v trža-1 .ških gospodarskih krogih. Ne-1 kateri celo trdijo, da je molk tega dela tržaškega tiska naročen iz Rima, češ da se vlada ne strinja z ustanovitvijo proste cone.
Kljub tej «sabotaži» Alessi-jevih listov pa je zamisel za ustanovitev proste cone dobila že trdne korenine, kar nam tudi dokozuje dejstvo, da je trgovinska zbornica, kot naj-višji gospodarski organ, pozvala posebni odbor državnih podtajnikov v Rimu za proučevanje tržaških vprašanj, naj proučijo na kraju samem (v Trstu), morebitne možnosti za ekstrateritorialni carinski režim za Trst in druge ukrepe za izboljšanje tržaškega gospodarstva. Zato smo mnenja, da bi moral omenjeni odbor državnih podtajnikov v Rimu čimprej proučiti vprašanje u-stanovitve prošte cone za celotno Tržaško ozemlje, ker gre tu za življenjske inter.ese vsega prebivalstva, ki ne more še dalje čakati na rimske eksperimente za rešitev gospodarske krize in zahteva, da rimska vlada podvzame konkretne mere za zagpto.vitev takšnih pogojev, da se 'bosta mesto in okolica sama preživljala. in prav eden od teh pogojev je ustanovitev proste cone.
otrokom v Miljah. Razdelje-1 ketov CARE. Dobili jih bodo vanje je bilo v občinski dvo-1 tisti, ki so bili o prejemu že
ram v prisotnosti predstav nikov občine ter prof. Caso-ratija in dr. Mureddua ocf predsedstva republike. Ceremonija se je nato ponovila v Dolini, kjer je bilo obdarovanih tudi kakih 100 otrok.
Popoldan so pakete predsednika republike razdeljevali tudi na Repentabru in sicer v tamkajšnji šoli. V imenu občine se je zastopniku predsednika repubiilee zahvalil župan Škabar.
Preostale pakete bodo razdelili danes in sicer ob 10.
obveščeni z dopisnico na dom, Razdeljevanje bo po naznan-čem urniku v šolah v Ul. R. Manna, dellTstria in del Tea-tor Romano.
Jutri pride v Trst na uradni obisk italijanski minister za turizem, šport, kinematografijo in gledališča prof. Ponti. Ob tej priliki se bo udeležil popoldanske dramske predstave v novem gledališču v Ul. uri v	Zgoniku	za otroke zgo-	, Giustiniano. Zvečer pa pojde
niške	občine,	l uro pozneje	.	v gledališče Verdi na predsta-
pa bodo obdarovali še 100 vo »Joriove hčere«. V petek otrok	devinsko - nabrežinske	j	se minjster udeležil nekaj
'	sestankov, na katerih bodo
Minister Ponti v Trstu
za dopolnilo zakonu cVigorelb
Tudi Delavska zbornica se je zganila in opozorila na pomanjkljivosti zakona «Vigo-relli« pri njegovem raztegovanju na Milje. Po tem zakonu imajo delavci delovnih centrov pravico le do 600 lir plače na dan, kar bi seveda povzročilo hudo razlikovanje med delavci SELAD in delavci novih delovnih centrov. Delavska zbornica je zato predlagala vladnemu generalnemu komisariatu kompromisno rešitev. Delavce naj bi plačevali po zakonu »Vigorelli«, iz krajevnih fondov pa bi jim plačevali dopolnilo, tako da ne bi bilo razlik med delavci SELAD in delavci delovnih centrov. Na ta predlog pa oblasti doslej še niso odgovorile.
občine.
Danes in jutri bodo razdeljevali še poslednjih 5.550 pa-
razpravljali o tržaških turističnih vprašanjih.
Imenovanje francoskega predstavnika v Trstu
Iz francoskih uradnih krogov se je izvedelo, da je bil z dekretom, objavljenim v včerajšnjem francoskem Uradnem listu, imenovan za novega francoskega predstavnika v Trstu g. Yves Barbier Ne ve se še kdaj bo novi predstavnik francoske republike prispel v naše mesto in na-| stopil svojo službo.
Pred začasno rešitvijo
vprašanja vrtca v Ricmanjih?
Vrtec naj bi začasno namestili v privatnih pro» štorih, dokler ne bi bilo zgrajeno novo poslopja?
Zadeva s slovenskim otroškim vrtcem v Ricmanjih se vleče že zelo dolgo in kljub vsem prizadevanjem domačinov ter več kot zadostnemu številu otrok (24) vrtca vse doslej oblasti niso hotele odpreti. O tem smo že večkrat pisali in posebno še v zvezi z nedavno otvoritvijo italijanske šole v Ricmanjih za borih 7 otrok iz priseljenih italijanskih oz. mešanih družin.
Po zadnjih vesteh pa se zdi, da se bo vprašanje le premaknilo z mrtve točke. Te dni so se namreč funkcionarji dolinske občine, prav gotovo po predhodnem dogovoru z ravnateljstvom DAJ zanimali za neke privatne prostore v vasi, kjer naj bi začasno, za eno ali dve leti, namestili vrtec. Baje je lastnik prostore pripravljen odstopiti, če mu občina za to dobo
V OKVIRU	.ZAKONA	0	POLNIZAPOSLIl Vl,\tm DANAŠNJO	SEJO MILJSKEGS OBČINSKEGA SVETA
Usposobljenostni tečaji Za smotrno izkoriščanje za brezposelne v Miljah zanemarjene doline pri Orehu
1 ečaji se bodo začeli 10. jan. - Za vsak dan prisot nosti bodo tečajniki prejemali le po 200 oz. 300 lir
Razdeljevanje paketov v okoliških občinah
Včeraj se je nadaljevalo razdeljevanje darilnih novoletnih paketov, ki jih je poklonil predsednik italijanske republike. Najprej so razdelili 100 paketov revnim šolskim
V NASPROTJU S 4 TOČKO POSEBNEGA STATUTA
Na Proseku bodo zgradili 100 novih stanovanj za ezule
Raznarodovalno ozadje tega načrta je očitno, saj so oz, bodo vsi ti ljudje zaposleni v mestu
Neki tržaški list je pred dnevi objavil vest, da so v vladnem načrtu za Trst vključena tudi razna gradbena dela med katerimi naj bi bil tudi načrt za zidanje 100 novih stanovanj na Proseku za istrske begunce, gradnja društvenih prostorov in gradnja prostorov za trgovine.
Ta vest je zelo značilna. Po njej naj bi na Proseku, ki je popolnoma slovenska vas, sezidali kar 100 stanovanj za
cev, zidati stanovanja tam, kjer bodo ti ljudje zaposleni.
V.^ neposredni okolici mesta je še mnogo prostora za zidanje novih stanovanjskih hiš. Zakaj hočejo torej zidati stanovanjske hiše za istrske begunce na Proseku? Gotovo ne iz praktičnih razlogov. Zato ponovno ugotavljamo, da je načrt za zidanje stanovanj na Proseku za istrske begun-če je res
ce, ce je res, da je bil že .	.	izdelan popolnoma politične-
lstrske begunce, ki so	vsi	ita-	ga ip raznarodovalnega zna-
lijanske narodnosti	Ni	po-	čaja ter v	nasprotju z duhom
trebno mnogo ugibati,	kaj	na-	j	Posebnega	statuta londonske-
--------1 -	.. takim načr-	1
meravajo
tom. Vsi vedo, da so že za časa anglo-ameriške vojaške uprave skušali na vsak način zidat’ stanovanja za družine italijanske narodnosti (posebno še za istrske begunce) v okoliških slovenskih vaseh. To
ga Memoranduma.
S petardo sl je poškodoval oko
Mladina se rada igra s petardami in se ne zaveda, kaše je Paolo Ra teri iz Tržiča poigral za novo leto s petardo, ki mu je poškodovala levo oko. Zaradi tega gn je včeraj njegova mati spremila v glavno bolnico, kjer so ga sprejeli na okulistični oddelek. Ozdravel bo v 15 dneh,
nam dokazujejo nova naselja	,n	se	ne	3j?',e°
na Opčinah, v Križu, pri Sti- \ Je nevarr,°' Tako vanu (Villaggio San Marco) *„; ..2,,°! tak Paol in v neposredni tržaški okolici.
To sistematično raznarodovanje slovenske okolice bi se moralo na osnovi Posebnega statuta londonskega Memoranduma končati. Točka 4, Posebnega statuta o sporazumu I
glede Tržaškega ozemlja pra- !  __________________________
vi med drugim;	~
»Etnični značaj in neovirani ! Zadnja številka »Novega li-kulturni razvoj jugoslovanske j sta« objavlja poročilo s prve-etnične skupine na področju g'! zasedanja repentaborskega pod ital!lansko upravo kakor | občinskega sveta. Ko govori tudi itadjanske etnične skupi- o predvidenem primanjkljaju ne na področju pod jugoslo ! nekaj nad 33 milijonov lir v vansko upravo bo zajamčen...« letošnjem občinskem proraču-Na osnovi tega člena pred- j nu, pravi: »Mnenja smo, da stavlja zidanje 100 stanovanj j je tako velik primanjkljaj za za italijanske družine v vasi, | našo majhno občino nekaj ne-
V okviru «zakona o polni zaposlitvi« bo «Nacionalna ustanova za usposabljanje trgovinskih uslužbencev« (E-NALC) ustanovila v Miljah tri tečaje za strokovno usposabljanje brezposelnih, in sicer: tečaj za turistične uslužbence, omejen na uradnike in uradnice; tečaj za natakarje v barih m gostinskih podjetjih ter tečaj za šivilje. Tečaji se bodo začeli 10. januarja ter bodo trajali šest mesecev. Vsak dan bo v tečajih 6 ur pouka. Prošnjo za sprejem v tečaje lahko vložijo brezposelni ki so vpisani v seznam iniljskega namestitvenega urada.
Gojencem tečajev bodo plačevali za vsak dan dejanske navzočnosti po 200 lir. Tistim, k', ne dobivajo podpore za brezposelnost, bodo dodali še po Ivo lir na dan. Ce pa gre za družinske glavarje, dobe razen lega še po 60 lir za vsakega svojca, ki jim je v breme, to je za otroke, zakonca ter morebiti za starše. Po koncu tečajev dobe udeleženci, če jih s pridom izdelajo, po 3.000 lir nagrade in spričevalo.
Gre torej za podobne tečaje, kot jih je ta ustanova priredila tudi v Trstu. Njeno pobudo je treba vsekakor pohvaliti, toda pri tem je treba j tudi poudariti, kako nizki so j prejemki tečajnikov. Res je, da se pri tem učijo, toda ne I smemo pozabiti, da spadajo zlasti v Miljah ti tečaji v i okvir pobijanja brezposelnosti ter so torej bolj nekaka | pomoč kot pa učenje in usposabljanje. Zato je 200 ali 300 lir zelo majhna vsota, s katero se tečajniki prav gotovo ne bodo mogli preživljati, še manj pa če imajo družino, kajti s 60 lirami za vsakega svojca si lahko prizadeti kupijo komaj dobrega pol kg kruha! Vprašanje pa je tudi, koliko bodo imeli tečajniki z na novo priučenimi poklici sploh možnosti zaposlitve, ko tečaje dovršijo.
ske ceste 4. Tovor lesa ga je podrl in Pavletič si je pri padcu verjetno zlomil gleženj desne noge. Ozdravel bo v 2-3
tednih.
Uro pozneje pa se je ponesrečil tudi na delu v nekem parniku v pristanišču 31-Ietni Angel Beržan iz Ul. Procure-ria 6. Lopata, ki je zletela z roje ekemu njegovemu delovnemu tovarišu, je ranila Brža-na v koleno leve noge. Odpeljali so ga v glavno bolnico in sprejeli na ortopedski oddelek. Ozdravel bo v dveh tednih.
Na prostranem zemljišču bi bilo mogoče z intenzivno obdelavo pridelati obilo zelenjave za potrebe mestnega trga
Podlegel zaredi posledic trčenja z motorjem
V noči med ponedeljkom in torkom je v glavni bolnici
umrl 20-letni Giacomo Schet-tini iz Ul. Ghega 15. ki se je v nedeljo zvečer ponesrečil z motorjem v Ul. Revol-tella ko je trčil ob avto, ki ga je vozil 33-letni Eugenio Leban iz Ul. Pascoli 32. Schettmi je takrat dobil pretres možganov, se pobil po trebuhu in opraskal po rokah. Pravili so, da bo ozdravel v 5 do 8 dneh. pa so bile notranje poškodbe hujše in jim je nesrečni mladenič podlegel.
Na seji občinskega sveta, ki bo danes v Miljah, bodo med drugim razpravljali tudi o resoluciji, ki jo je na eni izmed prejšnjih sej predlagal občinski svetovalec tov. Vatovec. Resolucija se glasi; «Milj-ski občinski svet je na svoji seji med razpravo o razmerah, ki so nastale v občini po podpisu sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, in o potrebnih ukrepih za rešitev sedanjih ekonomskih težav, ugotovil med drugim, da se v mejah miljske občine razprostira Osapska dolina, ki bi jo lahko intenzivneje izkoriščali, če bi napravili potrebna melioracijska dela.
Zaradi tega predlaga Kmetijskemu nadzorništvu, naj pripravi načrte za namakanje in naj v svojpm proračunu za leto 1955 določi potrebna denarna sredstva za izvršitev, omenjenih načrtov. Pri načrtu za namakanje lahko upošteva dosedanje naprave. Poleg tega občinski svet predlaga Kmetijskemu nadzorništvu, naj se s primernimi nasveti zavzame pri tržaški občini za razdelitev zemljišča nekdanjega letališča med potrebne kmete, da bi se tako zvišala produkcija zelenjave in po-vrtnin ter bi kmetovalci do-
DVE HUDI PROMETNI NEZGODI
AVTO GA JE PODRL in mu zlomil obe nogi
Nezgode na delu
Včeraj se je zgodilo na delu več nesreč, ki pa k sreči niso terjale hudih žrtev. Pri podjetju Finazzer v Ul. Donatello 6 se je na delu ponesrečila 23-letna Lilijana Goppolo iz Ulici Čampi Elisi 35. Stroj, pri katerem je delala, ji je stisnil levo roko in ji odtrgal tri prste. Z rešilnim avtom so po-nesrečenko odpeljali v glavno bolnico in se bo morala zdraviti na kirurškem oddelku dober mesec.
Tudi 24-letni Giovantji di Pinto iz Ulice Teatro Romano 16 se je ponesrečil na enak način na delu v ILVI. Stroj, v katerega je nerodno vtaknil levo noko, mu je poškodoval dva prsta. Ozdravel bo v 20 dneh.
Na delu v pristanišču pa se je ponesrečil sinoči 27-letni težak Anton Pavletič z Vrdel-
Pri podobni nesreči je drugi avtomobilist pri zaustavljanju trčil v tramvaj in podrl žensko ter ji zlomil nogo
Okrog 18. ure se je včeraj 46-letni Alfeo Miiller iz Skednja št. 662 peljal z avtom po Istrski ulici proti središču mesta. Ko je dospel do hišne številke 131 v Istrski ulici je s sprednjim levim delom avtomobila podrl 46-letnega Romana Uršiča iz Ul. Vigneti 41, ki je tedaj prečkal cesto z leve strani. Uršič si je zaradi tega zlomil obe nogi. Šofer avtomobila je ponesrečenemu pešcu takoj priskočil na pomoč in ga odpeljal v bolnico. Uršiča so sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti skoraj tri mesece.
Podobna nazgoda se je pripetila sinoči ko se je 33-letni Paolo Pollesello s Trga Stare mitnice it. 8 peljal z avtom po obrežju. Pri hotelu Excel-sior je zagledal tramvaj, ki se je bil ravnokar ustavil. Da ne bi povozil dveh pešcev, ki so izstopili iz tramvaja, je naglo pritisnil na zavore in hotel kreniti na levo. Toda zaradi spolzkih tal je zgubil oblast nad vozilom in zadel ob tramvaj. Pri tem pa je podrl 48-letno Luigio Chinese iz Ul. Crosada 13. Avto se je par-krat zasukal okrog sebe in šo-
čelu m levem kolenu; Chinese pa si je verjetno zlomila levo nogo in je dobila pretres možganov. Pollesello se je po prvi pomoči vrnil domov, ponesrečena ženska pa se bo morala zdraviti skoraj mesec dni.
T ržačanka-povzročiteljica kivavega dogodka v Stuttgartu
Sele sedaj se je izvedelo za dogodek, ki se je pripetil v Silvestrovi noči v Stuttgartu v Zapadni Nemčiji in v katerega je zapletena 34-letna Tržačanka Angela Kočevar, ki se je tja preselila pred meseci. Po vesti glasnika ameriške vojske je Angela Kočevar v svojem stanovanju povzročila med prepirom 50-letnemu a-meriškemu naredniku Willia-mu Haistyu veliko in globoko rano na obrazu, in vratu, zaradi katere je bil narednik v smrtni nevarnosti. Po tem dejanju si je Kočevarjeva hotela sama vzeti življenje s tem, da si je prerezala žile na rokah in odprla plinsko pipo, vendar so jo še pravočasno rešili in je sedaj v bolnišnici.
Dogodek naj bi imel senti-fer se je nekoliko pobil po | mentalno ozadje.
Neumestna kritika
repentaborskega proračuna
za italijanske ki je izključno slovenska, poskus spremeniti etnični značaj slovenskega kraja. To smo v našem listu že mnogokrat poudaiih Vedno smo ugotavljali, da so bile vse dosedanje gradnje stanovanjskih hiš za istrske begunce raznarodovalnega značaja. Istrski begunci, ki so prišli v Trst in so jih tukaj zadržali, imajo, kot vsi ostali, pravico do stanovanja
majhno
mogočega. Upravni odbor bi moral skrbeti, da se nekateri izdatki znižajo, kajti v nasprotnem primeru bo prej ali slej prišlo do nevšečnih dogodkov. Vlada bi znala naše ljudi močno obdavčiti, da se izdatki in stroški (pisec verjetno misli na dohodke — op. ur.) izenačijo. To naj bo re-:en opomin našim ljudem, ki
wii,iA«.Vi I so za upravo občine odgovor Ključe 111 , n,	II,,4.t,mm „
v proizvodnjo in v mestni birokratski aparat, bi morali do-
Toda ljudje, k. so v»ijumu,nj pred'ljudstvom«
biti stunovanje v neposredni bližini mesta oz. v neposredni bližini delovnih mest, Zato bi morali odgovorni urga-m v sedanjem primeru italijanska vlada, ki je izdelala sedanji načrt za vključitev v proizvodnjo istrskih begua-
Kot vidimo, gre za kritiko repentaborskim svetovalcem, ki so v občinskem odboru in onim, ki so proračun odobrili n« zadnji soji občinskega sve-
ijače, Zaključek bi bil drugačen tudi v primeru, če bi člankar pazljivo prebral poročila o seji v drugih listih, toda videti je, da je dopisnik le površno prebral ali poslušal poročilo o poteku zasedanja in da je kot osnovo za svojo kritiko vzel le golo številko primanjkljaja.
Naj ponovimo zaključne številke repentaborskega proračuna kot ho ga odobrili občinski svetovalci; v tem letu predvidevajo 4,918.361 lir rednih dohodkov, 7,408.813 lir rednih izdatkov ter 25,444.220 lir izrednih stroškov. To pomeni, če primerjamo razliko
še izredni stroški v višini 25.444.220 lir,
Znano je da se med izredne stroške vključi vse one postavke ki so izrednega značaja in se ne vključujejo v običajne vsakoletne postavke proračuna. Poglejmo, katere so najvišje; 15 milijonov lir za SELAD, 3,235.000 lir za priključitev telefonov na mestno telefonsko omrežje, 1,405.000 lir za postavitev nove javne telefonske govorilnice na Fernetičih, 3 milijone lir za vzdrževanje občinskih cest, 1,800.000 lir za nabavo opreme v novem kopališču, 150.000 lir za nabavo cerkvenih klopi itd C<* seštejemo vse tu-
med rednimi dohodki in red-ta Toda če bi bil dopisnik , nimi izdatki, da bi imela re- j kaj omenjene vsote, lahko u-»Novega lista« na seji pnso- ( pentaborska občina v prihod- gotovimo, da presegajo že nad ten, tedaj bi njegovo poroči- | njem letu 2,490.452 lir pri- j 23 in pol milijona lir. lo brez dvoma izzvenelo dru- J manjkljaja, Ostanejo pa nami Pri tem pa moramo pouda-
riti, da se najvišja postavka med izrednimi stroški nanaša na SELAD, in sicer 15 milijonov lir, ki so namenjeni brezposelnim delavcem v tem letu. Omeniti moramo tudi obe postavki glede telefona, ki sta bili odobreni že v prejšnjem občinskem proračunu ter potrjeni tudi od takratnega predsedstva cone, ker finančno nadzorništvo ni nakazalo denarja, so morali obe postavki v skupni vsoti 4,640.000 lir ponovno vnesti V proračun. In končno naj omenimo še to, da je bil v preteklosti strošek za vzdrževanje občinskih cest vključen v gospodarske načrte, sedaj pa ga je treba vključiti v občinske proračune.
Ce bi bil dopisnik «Novega lista« na seji prisoten tedaj bi lahko ugotovil, da so občinski svetovalci znižali nekaj postavek za vtsč sto tisoč lir. To pomeni, da so proračun dodobra prediskutirali in ga nato odobrili z zavestjo, da so storili vse za čim večje znižanje občinskih stroškov.
bili možnost skromnega zaslužka.«
Na tem zemljišču med Orehom in morjem so do prve svetovne vojne Plavčani kosili travo, pa tudi pod Italijo so nekateri domačini dobili tu krmo za svojo živino. Ze pod Avstrijo so tu hoteli napraviti letališče kar pa se ni obneslo. Začeli so nato z melioracijskimi deli, vse pa se je vleklo zelo na dolgo in so «zabili» precej denarja, a brez pravega uspeha. Namesto da bi to zemljo razdelili ali jo dali v najem domačinom, so jo izročili ustanovi «Tre Ve-nezie«, ki jo naši ljudje dobro poznajo še iz preteklih časov. Seveda je ta ustanova postavila tja neko družino iz Italijč. Da bi vrgli nekaj peska v oči. pa so ponudili prej zemljo domačinom, toda pod nejasnimi in nesprejemljivimi pogoji. Mimogrede naj še omenimo, da sta milj-ska in dolinska občina imeli tu svoj čas svoje malo pristanišče, kjer so pristajali čolni ribičev in so od tod celo prevažali drva in les. Voda pa je polagoma nanesla zemljo
in malo pristanišče je izginilo
.Skoda bi bila, da bi to zemljišče še zanemarjali. Vsakdo, ki gre tam mimo, ne more razumeti, zakaj ni tako obsežna površina plodne zemlje intenzivno obdelana, saj je v tržaški okolici vedno bolj primanjkuje. Ker spada dober del te doline pod miljsko občino, je potrebno, da občinski svet zadevo podrobno prouči in se zavzame za valorizacijo doline pri Orehu.
IZPRED SODISCA
Madžarski begunec kradel pri Upimu
Pred prazniki so Tržačani nekoliko bolj zahajali v trgovine in kupovali kar jim je denarnica pač dovoljevala. Največ ljudi pa se je v tistih dneh nagnetlo pri Upimu, kamor je zašel tudi 32-letni begunec Roman Geza iz Budimpešte. Morda je bil njegov prvotni namen kaj kupiti, vendar je kmalu ugotovil, da se da v taki gneči tudi kaj u-krasti. In mladenig je kar stegoval roke in spravljal v svojo aktovko kar mu je prihajalo pod roko.
Toda pred prazniki je tudi policijsko poveljstvo podvzelo svoje ukrepe; znano je namreč, da tatovi, žeparji in drugi zlikovci najdejo prav v gnečah «kruh za svoje zobe« in to je hotela policija preprečiti. Zaradi tega je poveljstvo ojačilo razne patrulje a-gentov v civilu in nekaj se jih je postavilo tudi na strateških mestih velike trgovine na Korzu. Dva izmed njih sta opazovala kupce, ko jima je pogled zašel na Gezo, ki je hitro stlačil škatlo z drevesnimi obeski v aktovko in hotel naglo oditi. Mladeniču pa ni uspelo zbežati in ua policijskem poveljstvu, kain°r st» ka agenta takoj po aretaciji odpeljala. je moral pač priznati, da je kradel. V aktovki so namreč našli poleg škatle z obeski tudi 2 para najlonskih nogavic, par moških rokavic, kravato, zvezek, pero biro, 8 robcev in žensko volneno majico. Geza je med zasliševanjem priznal, da je vse razen kravate, peresa in zvezka, kar je kupil, ukradel s prodajnih mi/.
Namesto da bi odpotoval v Avstralijo, kamor je bil mladenič namenjen in že določen za odhod, je moral v koronej-ske zapore, kjer je ostal tudi med prazniki v pričakovanju razprave. Sodnik pa je bil zelo mil z njim in ga je obsodil, kljub predlogu tožilca, ki je zahteval 7 mesecev zapora, na I mesec in 10 dni zapora. Kazen bo vrhutega pogojna in mu je ne bodo vpisali v kazenski list.
Sodnik - Lugnani, zapisn. -Virani, obramba - odv. Pado-vani.
preskrbi druge, ki jih potrebuje za izvrševanje svoje
obrti.
Ce so informacije, ki smo jih prejeli, točne, potem mislimo, da bi dolinska občinska uprava morala storiti vsekakor vse, da najde v vasi primerne začasne prostore za otvoritev vrtca, da se pouk lahko začne takoj. Seveda pa poudarjamo, da bi to lahko bila le začasna rešitev in da bi šolske oblasti morale čimprej zagotoviti gradnjo novega primernega poslopja. Upamo, da se bo to tudi uresničilo in da bodo tako ric-manjski in otroci okoliških vasi končno le lahko posečali udoben vrtec, s čimer bo tudi v veliki meri olajšano staršem, ki so zaposleni bodisi pri domačem delu bodisi v mestnih industrijskih obratih.
Kap jo je zadela
Nekoliko po 11. uri je včeraj 75-letna Antonia Lenar-duzzi vd. Tommasi iz Ulice Conti 30 komaj stopila iz mlekarne v Ul. Media in napravila nekaj korakov po pločniku, ko jo je nenadoma zadela srčna kap. Mimoidoči, ki so opazili, kako se je starka zrušila, so ji takoj priskočili na pomoč, a zaman, ker je bila že mrtva. Na mesto so prišli organi javne varnosti in zdravnik, nato pa so truplo odpeljali v mrtvašnico glavne bolnice.
KNJIGA
O BENEŠKI SLOVENIJI
Od morja do Triglava
II. del
je knjiga, ki nam odkriva duhovno bogastvo slovenskega rodu na skrajnem robu naše
zemlje.
Sleherni Slovenec, na Primorskem vsaj, bi moral seči po tej dokumentirani in bogato ilustrirani knjigi, da bo spoznal dušo naših beneških sosedov, njihove zanimive običaje, njihovo žilavo borbo za vsakdanji kruh in narodni obstoj, njihove živahne narodne pesmi in bogato ljudsko slovstvo bajk, pravljic, pripovedk in legend, skratka njihov duhovni zaklad!
Ta dr. Turnškova knjiga «Od morja do Triglava», II. cel, sodi v sleherno knjižnico, družinsko in društveno', zldsti ne sme biti brez nje slovenski izobraženec in kulturni delavec!
Hkrati s to knjigo si nabavite tudi H. Spekonje «Rod za mejo«, ki prikazuje zgodovinsko in sodobno socialno politično sliko Beneške Slovenije! S tema dvema knjigama je tako rekoč odkrita naša lepa, v zgodovini tako slovite slovenska pokrajina!
C I T A T E L J 1 in NAROČNIKI!
Kdor poravna celoletno naročnino za 1. 1955 v znesku
3.200— LIR pred 31. t. m., prejme v dar lepo slovensko knjigo. Ne zamudite ugodne prilike.
Uprava
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
Prekop grobov
V prihodnjih dneh bodo na pokopališču pri Sv. An! začeli prekopavati grobove XV. pojja od vrste 17 do vključno 22, kjer počivajo ostanki umrlih in pokopanih med 25. nov. 1944 in J5. jan. 1945. Kdor hoče poskrbeti za ohranitev in prenos posmrtnih ostankov svojcev, mora vložiti zadevno prošnjo na občinski oddelek za pokopališča v Ul. del Teatro 5, soba 43 do 26. II. 1955.
O 7. t. m. zvečer bo zaključena
»Božična umetnostna razstava« v občinski umetnostni galeriji. Ob 20. uri istega večera pa bodo ob prisotnosti funkcionarja finančne intendanice izžrebali tri slike za imetnike loterijskih listkov.
on vfierai do danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 4, januarja t. 1. se je v i-i u„ rod"° 10 otrok, porok Je
l?^x2uumrl° Pa je 13 oseb. -POROČILI SO SE:	uradnik
Giorgio Cattinellj in bolničarka Bernarda Tomšič, uradnik Silvano Zanini in prodajalka Dorina Caiusa, pomorščak Antonio Corso in gospodinja Anita Usco, uradnik Hoberto Macchi In gospodinja Carmela Korgiarini, trgovec Leonardo Tortul in gospodinja Marija Zajc, strojnik Roman T. tVachovvicz in gospodinja Bruna Benedettl, uradnik Antonio Zocch) in dr. kem. Renata Sadar, letal, poročnik dr. Olaudio Rosa in uradnica Orso-Im-a Ertiroiadi
UMRLI SO:	78-letna Marija
Cjak por. Vecchiet, 59-letnl Gal-liano Redivo, 54-letna Kosa Luc-co vd. Barale, 80-letna Anna Giusto vd. Mladosich, 65-letni Giuseppe Zitelli. 80-letna Erme-lina Morandini vd Nunzi, 20-lei-n:	Giacomo Schettini 41-letrrt
Edvard Ostrovska, 91-letna Ida Itivald vd Zitfer, 79-letni Fer-dinando Rupreeht, 59-letni Re. nato Bianchi, 74-letni Jakbo Stanko, 81-letni Giuseppe Leopardi.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 8,8, naj. nižja 4,9, ob 17 uri 8,2, zračni tlak 1019,6 v jiorastu, veter 4 km jugozahodnik, vlaga 90 odst., nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Benussi, Ul. Cavaoa 11; Rdeči kri/. Ul. Settefontane 39; Pic-ciola, Ul. Orlan.i 2; Pizzul Ci-gnola, Korzo Italija 14- Ravasini, Trg Liberta 6; Alla Saluče, Ul, Giulia 1; Vernarl, Trg Valmau-ra 10.
VUG
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Danes 5. januarja 1955 ob 20.30 uri in jutri 6. januarja 1955 ob 16. uri na KONTOVELU Ferdinand Roger ;
«3 -|- enn»
Komedija v treh dejanjih
( GLEDALIŠČA )
Verdi. Danes: ob 20.30: «Leteči Holandec« za red B v parterju ih na balkonih in za red A na galerijah.
Jutri: «joriova hči« (Ildebran-do Bizzetti), pastoralna tragedija v treh dejanjih. V glavnih vlogah: Mercedes Fortunatl, Lui-sa Malagrida, Vittoria Palombi-ni, Antonio Annaloro, Piero Guel-fi. Dirigent Nino Verchi, zborovodja Fanfanii. Pri blagajni se začenja prodaja vstopnic.
Teatro Nuovo. Danes ob 21. uri »Kuhinja angelov« A. Hus-sona. Izven abonmaja.
GLASBENA MATICA v TRSTU
V soboto 8. januarja 1955 v AVDITORIJU v TRSTU
«Večer jugoslovanskih narodnih pesmi«
Sodelujejo:
Pevski kvintet «Lisinski» (Radio Zagreb) - Gorenjski kvartet (Ljubljana) ter solisti DANA FI-LIPLIC, ANDJELKA NEŽIC, FRANE KOREN ter BOŽIDAR IVANIŠEVIČ
Na sporedu so slovenske, slavonske, dalmatinske, bosanske, makedonske in medjimurske pesmi.
Vabila bodo na razpolago v četrtek od 11. do 13., v petek od 11. do 13. in od 16. do 19. ter v soboto od 11. do 13. in od 16. do 21. ure v Ul. Roma št. 15/11 (SHPZ). Vabila bodo na razpolago tudi v drogeriji Šajmer v Barkovljah, v trafiki Prosen pri Sv. Ivanu teina Opčinah v pekarni Cok.
PROSVETNO DRUŠTVO
8 IVAN CANKAR« vabi svoje člane in prijatelje na DRUŠTVENI PLES, ki bo v nedeljo 9. t. m. z začetkom ob 19.30 uri v društvenih prostorih v Ul. Montec-chi št. G/IV.
PROSVETNO DRUŠTVO »ANDREJ COK« na OPČINAH vabi vse člane in prijatelje na DRUŽABNI VEČER, ki bo 5. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih.
OTROCI, ZENE, DEKLETA!
V prodaji so »CICIBAN« in »PIONIR« štev. 4 ter »NASA ZENA« št. 12.
Kupite slovenski namizni betežni koledar, ki ga je izdala Dijaška Matica. S tem boste podprli šolanje naših revnih dijakov.
SLOVENCI!
Postanite naročniki PRIMORSKEGA DNEVNIKA edinega slovenskega dnevnika na Tržaškem in v Italiji.
Razna obvestita
Tržaški filatelistični klub «L. Košir*. Uan-es ob 20 uri bo .seja upravnega odbora. Priporočamo točnost.10 polnoštevilno udeležpo vseh odbornikov.
a—kot-ut-b
Rossettl. 15.30: «ou tu do več-n osti«, B. Lancašter.
Excelsior. 15.15: »Kavalirji okrogle mize« R Tavlor A. Gard-ner.
Fenice. 15.30: «Odisej», K. Douglas, S. Mangano.
Nazionale. 16.15:	»Pastirica In
dimnikar«.
Fliodrammatico. 16.00:	«Otroci
stoletja«, D. Martin, .1. Levvic. Supercinema. 16.00: »Kruh, ljubezen ir, ljubosumnost«, G. Loilobrigida, V. De Sica. Arcobaieno. 16.00: »Gladiatorji«, V. Mature, S. Havivard.
Astra Rojan. 16.00: »Vohun rdečih jopičev«, G. Montgomerv, H. Carter.
Capitol. 16.00: «Mambo», S. Mangano, v, Gassman.
Cristallo. 15.30: «Od tu do večnosti« b. Lancašter.
Grattacielo. 15.30:	»Neapeljsko
zlato«, S Mangano, De Sica. Atabarda. 15.30: #Steza slonov«, E. Taylor.
Ariston. 16.00: »Talisman Kitajske«, j Fleming.
Armonia. 15.00: «Kličite me ma-darne«.
Aurora. 16,00: «Ljudije noči«, G. Peek.
Garibaldi. 16.00:	«Do4ina Mav-
rov«, J. Havvkina
Ideale. 16.00:	«San Francisco«,
C. Gable, lmpero. 14.30: «Romeo in Julija«, S. Shentgll.
Halla. 16.00: »Mala svetnica«, V. Lisi.
S. Marco. 16.00:	«Pavliha», J.
Cre»r.
Kino ob morju. 16.00: ((Ognjeni skobci«, G. Tleroey, P. Foster.
Moderno. 16.00: »Pregnanci iz Bo-tany Baya», A, Ladd, J. Mason.
Savona. 15.30: «Pony-Express», R. Fleming.
Viale. 16.00: «Don Juanov moj-sier«, G. Loilobrigida E. Flynn,
Vlttorio Veneto. 16.00: »Dogaja se na komisariatu«.
Azzurro. 16.00: «Crni prestol«, B. Lancašter.
Belvedere. 16.00: «Velika pustolovščina generala Palmerja«, E. 0’Brien.
Marconi. 16.00: ((Saharska skrivnost«, R. Cameron.
Massimo. 16.00: «Yankee - paša«, R. Fleming.
Novo cine. 16.00:	«Dvoboj n«
Sierri Madre«, Robert Michum in Linda Darnell.
Odeon, 16.00:	«Stalag 17», W.
HoJden.
Radio. 16.00: ((Francis proti komori«, D. O’ Connor.
Secolo. 16.30: «Verjemi mii«, R.
Walker.
Venezia. 16.00: «Otok v orkanu«.
Skedenj. 18.00:	«VI(. lokostrel-
cev napada«, Warner Bros.
Kino na Opčinah. 18.00: «Pavla», Loretta Youn-g.
SREDA, 5. januarja > U IS T » *.
11.30 Lahki orkestri; 12.00 I* kraljestva prirode; 12.10 Za vsakogar nekaj; 13.00 Pestra operna glasba; 13.30 Lahke priljubljena melodije; 14.15 Kulturni obaor-nik; 14.25 Domači motivi; 17.30 Plesna čajanka; 17.54 Martucci; Koncert za klavir ih orkester; 18.40 Ameriški zbori; 19.40 Zdravniški vedež; 19.15 Pestra glasba;
20.00 Šport; 20.05 Iz operetnega sveta; 20.30 Zabavni orkestri;
21.00 Aktualnosti: Ali je možno sožitje med Vzhodom in Zahodom; 21.15 Zbor Slovenske filharmonije; 21.35 Stavki iz .Ilovi tih koncertov; 22.00 Književnost In umetnost: Slovenski koledarji - nadaljevanje; 22.15 Uroš Krek: Koncert za violino in orkester; 22.53 Večerni ples.
I’ It M *
11.45 Godba na pihala; 13.25 Glasba po željah; 17.50 Flesn« melodije; 18.30 Motivi iz pre--teklih časov, 21.05 E. Humper-dinck: «Janko in Metka«, glasbena pravljica v 2 dej., dirigira Herbert von Karajan.
k U P E It
254.6 m ali 1178 kc
Slovenska poročila: 6.30, 7.43,
13.30, 14.30, 19.30 in 23.30
Hrvaška poročila: vsak dan oO 20.00.
Italijanska poročila: 6.15. 12.30,
17.00, 19.00 m 23.00.
Slovenski pregled tiska: vsak
dan (razen nedelje in ponedeljka ) ob 6.50.
Italijanski pregled tiska: vsak
dan (razen nedelje in ponedeljka) ob 6.15.	'
6.40 Jutranja glasba; 7.00 Koledar - vremenska napoved; 7.05 Jutranja glasba; 7.30 Nasveti za gospedi -je; 11.00 Opoldanski koncert; 12.00 Ritmi in pesmi; 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Domači zvoki: Pojeta Rezika Koritnik in Sonja Hočevar; 15.00 Od Triglava jo Jadrana; 15.15 Mali ansambli zaDavne glasbe; 15.30 Glasbena kronika dom* in po svetu; 15.40 Glasba z» štir; klavirje; 16.00 Zdravstveno . predavanje:	16.10 Za vsakogar
nekaj; 17.10 Glasba po željah;
15.15 Operni koncert; 18.50 Opo,t;
19.15 Melodije za klavir; 20.15 I 15 minut v ritmu tanga; 20.30 Jugoslovanske narodne pesmi: 21.05 Nočni koncert komorne glasbe; 23.10 Glasba za lahko noč.
M I. O V 14 IV 1 .1 A
254.6 m ali 1178 kč
Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00. 12.30,
15.00. 17.00, lll.OO in 22.00.
11.05 Glasbena medigra; 11-45 Zborovske skladbe Jugoslovanskih skladateljev; 12.10 V tričetrtinskem taktu; 13.00 Jezikovni pogovori; 13.15 V pesmi in plesd pc naši deželi; 14.00 Gledališče in filmi; 14.10 Melodije za razvedrilo; 15.15 Lahka glasba; 16.0? Glasbena medigra; 16.10 UtrinK? iz literature - W. Bergengruelh Sladka mladost; 16.30 Želeli ste' poslušajte!; 17.10 Naši solisti pr«# m;krofoncm; 18.15 Glasbeni mozaik; 20.00 G. Puccini: »Mačam Butterfly», opera v 3 dejanjih.
I l | KVIZIJA
17.30 Oddaja za otroke; 18.3® Svet brez meja: Avstralija; 20.45 Dnevnik: 21.00 Najlepša; 23.00 IZ znanosti.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - TfJt
Potov a I n i in turistični urad «ADRIA - EXPRES»
Ul. Cicerone št. 4 priti.
Telefon 29243 prireja večdnevna ali tedenska zimovanja v gorskih krajih na primer na Pokljuki, v Kranjski gori, na Bledu, v Bohinju, Planici itd. po najugodnejših cenah. Razen tega preskrbi v najkrajšem času individualne turistične vizume in tranzitne vizume ter prireja kolektivne izlete za tu in inozemstvo.
#
P/A
ADEX IZLETI
Izleti, kt bi morali biti 31. decembra s934 1. in 2. januarja 1955 za Pulo in Rovinj, so preneseni na 8. m 9. januarja 1955.
izleti za Tomaj, Dutov. Ije, Komen in Kostanjevico, ki so bilt napovedani za 31. decembra 1954 in 1. januar 1955, so preloženi na 6. januar 1955.
Vsa pojasnila pri • AI)H1A,EXFHES« Ul. Cicerone št. 4, priti.
Telefon 29243
SOŽALJE Tajništvo Antifašistične slo" vensko-italijanske ženske zve** izraža najgloblje sožalje tova; rišici Nives Tomasich, članici tajništva in ostalim svojcem zaradi nenadne izgube matere
Antonije Tomasich
Stil?i SpAM* ™ze HJ1:I
s socialističnimi gibanji v Evropi
SZDL J je prepričana, da bodo letos tudi stiki z delavskimi in socialističnimi krogi Italije tesnejši
V letu 1954 je Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije močno okrepila Sodelovanje in razširila stike s socialističnimi gibanji v svetu. V glavnem zveznem odboru SZDL, so mnenja, da sta v tej smeri pozitivno delovala dva činitelja, namreč, porast vpliva nekaterih socialističnih strank v političnem življenju njihovih dežel, in popuščanje napetosti in povečanje modnosti za ohranitev miru v svetu.
Poleg skandinavskih socialističnih strank, ki so že več let na vladi, so tudi nekatere druge socialistične stranke, kakor na pr., belgijska, danska in nizozemska, po letošnjih splošnih volitvah dobile mandat za sestavo vlade. Odgovorni položaj, v katerem se sedaj nahajajo te socialistične stranke, jim naloga, da praktično pristopijo k uresničenju nekaterih načel svoje politike. Kakor so že večkrat podčrtali predstavniki teh strank, sta nacionalizacija in udeležba delavcev pri upravljanju podjetij dva Važnejša problema, pred katerima se te socialistične stranke nahajajo. V tem po-sledu so za te socialistične stranke zlasti pomembne tovrstne izkušnje iz jugoslovanske socialistične prakse. T0
je nedvomno eden važnejših razlogov, ki je dovedel do večjega zanimanja teh strank za stike s Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije. Tako je na pr. , na povabilo belgijske socialistične stranke, jugoslovanska delegacija SZDL obiskala Belgijo in tam ostala štirinajst dni. V septembru in oktobru t. I. sta Edvard Kardelj in Vladimir Bakarie na povabilo obiskala Norveško, Dansko, Holandijo, Belgijo, Nemčijo in Francijo, kjer sta se razgovarjala s predstavniki socialističnih strank.
Tudi v ostalih delih sveta je znano zanimanje naprednih in socialističnih gibanj za politične izkušnje današnje Jugoslavije. Ta gibanja Želijo imeti pogostejše in tesnejše stike z jugoslovanskimi Političnimi organizacijami ne 'e zaradi spoznavanja jugo-slovanskih izkušenj, ampak tudi zaradi moralne podpore, **_jo pričakujejo od Jugosla-v,Je. Zanimivo je dejstvo, da Pa pr. Azijska socialistična konferenca — posvetovalno telo azijskih socialističnih gibanj — poziva na svoja zasedanja le enega predstavn-ka Socialistične internacionale, ki je hkrati predstavnik vseh socialističnih strank Ev-fope; posebej pa vabijo red-no tudi predstavnike SZDL Jugoslavije.
V Jugoslaviji smatrajo, da to povečane motnosti za o-hranitev miru v svetu, do katerih je prišlo zaradi popuščanja mednarodne napetosti, napotile vsa napredna,
slasti pa socialistična gibanja, da iščejo tesnejše odnose in sodelovanje s SZDL Jugoslavije. Pri 'tem je najvažnejši moment ta, da je Jugoslavija neodvisna socialistična dežela.
V preteklem letu so nekateri vidnejši predstavniki drugih socialističnih gibanj obiskali Jugoslavijo in imeli vr-Sto razgovorov z vidnejšimi predstavniki SZDL. Tako je
na pr, član izvršnega odbora socialistične stranke Indije, Narendra Dev, obiskal Jugoslavijo v septembru 1.1. (Novembra 1.1. je Narendra Dev bil izvoljen za predsednika socialistične stranke Indije.); 2. septembra 1.1. je obiskal Jugoslavijo podpredsednik social demokratske stranke za pokrajino Hessen in minister za notranje zadeve v hessen-ski pokrajinski vladi, Hein-rich Zinnkann; od 5. od 14 septembra 1.1. je bivala v Jugoslaviji skupina 6 socialističnih poslancev iz Holandije; od 6. do 26. septembra 1.1. je bil v Jugoslaviji član upravnega odbora francoske socialistične stranke (SFIO), Andre Philippe. V zveznem odboru SZDL so mnenja, da bo tudi v letu 1955 prišlo do osebnih stikov in izme-
njave misli s funkcionarji po-edinih socialističnih strank. Podvzeli so vse potrebne u-krepe, da se to sodelovanje ostvari v bodoče na širši o-snovi in v različnih oblikah.
V Beogradu predvidevajo, da bo na nadaljnje razširjenje mednarodnih stikov SZDL Jugoslavije vplivala pozitivno tudi rešitev tržaškega vprašanja. Prepričani so, da bo sporazum o Trstu nedvomno odprl večje možnosti za stike te jugoslovanske politične organizacije z delavskimi in socialističnimi krogi v Italiji.
V zvezi z normalizacijo odnosov med Jugoslavijo in SZ so se od nekaterih predstavnikov socialističnih strank slišale pripombe, da li ne bo ta normalizacija vplivala na
Jose Ramon
(Nadaljevanje na 4. strani)
Predsednik Paname, ki je postal 2. t. m. žrtev atentata medtem ko je gledal konjske dirke. Policija je aretirala okrog 30 sumljivih oseb. Proglašeno je bilo obsedno stanje, ki traja že dva dni. Vojska je v pripravnem stanju v vojašnicah. Pokojnikovo truplo so pokopali včeraj popoldne. Včeraj nadaljuje z iskanjem atentatorjev.
VTISI NORVEŠKEGA SOCIALDEMOKRATA Z DVEH OBISKOV
(tliftn Q n Iti ulij v \Joi*[et&lii
SZ je obiskal prvič v marcu 1953, ko je Stalin umiral, drugič pa lani • Očitna razlika leto in pol po Stalinovi smrti v načinu izražanja: vsi govore odkriteje, ne drže se več tako krčevito svojih dogem
Avtor teh vtisov je Johan Galtung, docent na univerzi v Oslu, sotrudnik dvomesečne revije «Orientering», po političnem prepričanju je levo usmerjeni social-demokrat. Sovjetsko zvezo je obiskal dvakrat; prvič je bil na tritedenskem obisku kot član delegacije norveških študentov v februarju - marcu 1953, ko je Stalin umiral; drugič lani, na zasedanju Mednarodne študentovske zveze, tudi to pot tri tedne. Na prvem obisku je bil na jugu, v Georgiji in Armeniji; na drugem pa je ostal v Moskvi, od koder so napravili le skupen izlet v Kijev, glavno mesto Ukrajine.
Svoje vtise začenja s sledečo resnično ugotovitvijo. ((Med mnogimi tragičnimi u-činki, ki jih povzroča izolacija med vzhodnim in za-padnim predelom Evrope, imamo enega, iz katerega izvirajo vsi ostali, namreč dej-
stvo, da smo prepuščeni domišljiji, kadar si hočemo u-stvariti sliko o svetu na drugi strani,» Vse premalo je stikov med Sovjetsko zvezo in ostalim svetom, zlasti manjkajo privatni stiki. V tem dejstvu tiči glavni vzrok, da imamo o teh dveh svetovih dve ukalupljeni, to je neresnični predstavi. Domišljija ima vako povsem prosto pot. Tako imamo po tej plati nerealno predstavo o sovjetskem delavskem raju, po drugi plati pa prav tako nerealno predstavo o Sovjetski zvezi, kot o koncentracijskem taborišču sužnjev, o mračni in mrzli «stepi», kjer Polazijatl drug drugega nadzorujejo, trpe lakoto in žive v stalnem strahu. Zanikati prvo ali drugo predstavo je težko, z lahkoto se moreš prikazati za izvedenca o sovjetskih razmerah:	zadošča,
da imaš o tem mnenje, ki se sklada s stališčem časopisa,
v katerega pišeš.
Avtor pravi, da je Norveška ena od dežel evropskega Zapada, kjer se tak položaj izboljšuje. Zadnja leta smo priča številnim obiskom norveških delegacij v SZ in sovjetskih delegacij v Norveški. Mladinci, študenti, delavci, športniki, predstavniki občinske oblasti, znanstvenik-in umetniki so v skupinah po približno deset ljudi hodili na tridenske obiske v SZ in 50 o svojih izkušnjah napisali članke in knjige ter prirejali konference.
Gre predvsem za komuniste? Ne bi mogli reči; kvečjemu polovica; ostali so ljudje, ki hočejo presojati stvari po lastni preudarnosti, kljub temu da jih pristaši «atlantskega» klišeja o Sovjetski zvezi skušajo prikazati kot kriptokomuniste, da bi tako že vnaprej kompromitirali verodostojnost njihovega pričevanja.
AMERIŠKI FILMSKI PRODUCENT TODD IN DE LAURENTIS TEKMUJETA V SNEMANJU ISTEGA FILMA V JUGOSLAVIJI
Za film
«
Vojna in mir■ bodo zgradili
1.1812
pri Beogradu staro Moskvo iz
Toddova skupina: režiser Zinnemann, igralci Marlon Brando, Laurence Olivier in Audrey Hepburn (Nataša) - De Laurentisova skupina: režiser Camerini, glavne vloge: Burt Lancaster Kirk Douglas, Mel Ferrer (mož Hepburnove) in Laurentisova žena Silvana Mangano (Nataša)
Kot poročajo iz Beograda, bodo 8., 9., 10. in 11. t. m. predvajali v Beogradu sledeče filme italijanskega filmskega podjetja «Ponti-De Laurentis«; «Odiseja», v režiji Maria Ca-merinija, «Ulico», v režiji Fe-derica Fellinija, ((Neapeljsko zlato«, v režiji Vittona De Sice in »Rimljanko«, v režiji Luigija Zampe.
I Po istih poročilih bodo predvajanju teh filmov verjetno prisostvovali Carlo Ponti, Mario Camerini, Fede-rico Fellini in njegova žena Giulietta Mašina kot,, nosilec glavne vloge v filmu «Ulica». Pier Paolo Pinoschi kot predstavnik podjetja <(Unitalia Filmu bo skupno s predstavnikom podjetja «Ponti - De Laurentis« Luigijem De Lau-rentisom tudi prispel v Beograd sredi januarja. Ne izključuje se možnost, da se skupina znanih italijanskih filmskih delavcev in umetnikov, ki prispe v Beograd, še poveča.
V eAvala-filmu«, od koder
prihaja ta vest, poudarjajo, da se predvajanje teh filmov
lahko smatra kot eden izmed prvih znakov bodočega sodelovanja med podjetjema «pon-ti-De Laurentisu in «Avala-filmom«. To sodelovanje je bilo določeno s sporazumom, ki je bil podpisan v času nedavnega obiska Luigija De Laurentisa v Beogradu.
V našem dnevniku smo že poročali o izjavah, ki jih je dal De Laurentis v Beogradu glede snemanja filma »Vojna in mir». Današnja ((La Štampar) iz Turina pa piše, da je
njen dopisnik iz Rima zvedel, da se je začelo govoriti o tem filmu zlasti takrat, ko je slavni filmski igralec Marlon Brando pred enim mesecem prišel v Rim. Pripovedovali so, da je prišel tja z namenom, da bi sklenil pogodbo s podjetjem «Ponti-De Laurerttis» prav za ((Vojno in mir». Čeprav igralec ne bi bil prost pred septembrom letos, je bil kljub temu med njim in podjetjem podpisan kompromisni sporazum, ki določa Branda za nosilca glavne vloge filma pod vodstvom režiserja Zinncmanna, scenarista pa bi bila Camerini in Comenc ini.
Tedaj se je v zadevo vmešal ameriški svobodni filmski producent Michael Todd, ki je predlagal svoje sodelovanje pri snemanju. Pogajanja z njimi se niso končala'uspešno in Todd je odšel takoj v Beograd, kjer je prišel v stik s predstaviki vlade, ki so mu dali dovoljenje za snemanje «Vojne in mira» v beograjskem ((Filmskem gradu«, zunanje posnetke pa s sodelovanjem enot JLA ob strokovnem vojaškem posvetovanju visokih oficirjev. Todd je obdržal za režiserja Zinnemanna in predložil sledeče glavne igralce: Marlon Branda, Lau-renca Oliviera in Audrey Hepburn.
Toda kljub temu Ponti-De Laurentis nista opustila svojega namena in se sedaj pogajata z jugoslovanskim filmskim podjetjem aAvala-fil-mom». Izmenjala sta le igralce in režiserja, ki bi bil Ma-
Audrey Hepburn in njen mož Mel Ferrer. — Poročila sta se šele pred kratkim. Ona je začela svojo filmsko kariero kot model za fotografije oglasov okrepčevalnih zdravilnih preparatov
rio Camerini, igralci pa: Burt Lancaster in Kirk Douglas, Mel Ferrer ter Silvana Mangano, ki bi igrala Natašo.
Zanimivo je pri vsem tem, da je prišlo do tekmovanja med dvema produkcijskima skupinama, Ce bo šlo vse po sreči, bosta v teku letošnjega leta obe skupini posneli vsaka svoj film «Vojne in mira» z različnimi režiserji in različnimi igralci, ki pa vsi uživajo zelo velik mednarodni
Pleme v brazilskih pragozdovih ki si vojne ne more predstavljati
Odkril ga ie nedavno proL Sliknvski - Njihovo življenje je zelo primitivno: orodje iz kamenite dobe, ženske so last vseh moških, družine ne poznajo, otroci so splošna last, njihov besedni zaklad šteje okrog sto besed
Neka skupina raziskovalcev brazilskih pragozdov se je po Jjsmih mesecih bivanja v predelih, za katere so menili, da *o nedostopni m neobljudeni, ponovno vrnila v civilizacijo. **et moških in dve ženski so P°d vodstvom profesorja SU-•tovskega. odpotovali dobro o-premljeni na pot. Med njihovo opremo Je bila tudi odlična filmska kamera, ki jim J*", pri potovanju mnogo kori-•lila, saj so marsikatero stvar filmali, tako da jim ni bilo treba podrobno opisovati in risati, Skupina je šla na pot • posebno ladjo po reki Arna-žonki proti toku navzgor. Po had 700 milj dolgem potovanju Je morala skupina pustiti svu-3° ladjo in nadaljevati pot J posebnih za to zgrajenih solnih. Pot je vodila nepo-•redno v pragozd. Kraj, kjer 80 raziskovalci zapustili korito reke Amazonke, je bil na 'rseh, tudi najnovejlih zemljevidih, označen kot močvirje in vsi so menili, da je nadaljnja pot nemogoča. Prof. Zlikovski pa je pri pripravah te svoje ekspedicije najel pred odhodom na pot letalo, s katerim je opazoval te predele.
[)Otl, ki jo j? icija prebro-
diti, je bil relativno kratek. Slo je namre<s za tistih 40 milj močvirja ki je bilo hkrati tudi ustje pritok« reke Amazonke. Pogosto je bilo močvirje zares neprehodno, ovir je bilo mnogo.
Za prehod teh 40 milj je ekspedicija potrebovala nič mam kot tri tedne Zgodilo se je, da je ekspedicija kak: dan zašla, izgubila smer in s« ob večeru znašla se niže od kraia od koder je zjutraj odšla.' Končno je, po 22 dneh napornih raziskovanj, Slikov-ski lahko ugotovil, da le ekspedicija prebrodila najtežji del poti. Pred ekspedicijo ja atalu mirna teka, kattre korito je bilo široko'kakih 150 metrov. Po treh dneh plovbe po novi reki je elanom ekspedicije bilo dovolj, da u-gotove, aa je tamkajšnja klima izredno dobra, da so bili predeli zetu bogati na divjačini in bujnem rastlinstvu, Po šestem dnevu potovanja so raziskovalci nenadoma naleteli na prvo naselbino;
Ob samem toku reke, ob vznožju neke gore, ki je bila obrasla z gostim iglastim gozdom, je ležalo majhno in zelo primitivno naselje, Hiše so bile zgrajene iz lesa in pra-
proti In do polovice vkopane v zemljo. Ob obali je sedelo nekoliko žena, ki so povsem mirno in skoraj brez vsakega zanimanja opazovale malo mornarico treh večjih gumijastih čolnov. Prof. Sli-kovski je takoj razumel, da je v gosteh pri zelo miroljubnih ljudeh, katerih njihov prihod ni niti najmani vznemiril.
«Očitno je, pravi prof. Sliko vsK i, da ti ljudje sploh niso imeli predstave o možnosti nekega napada, neke vojne ali pa kakršnega koli incidenta«.
Tako je tudi bilo. Ekspedicija se je mirno izkrcala in prebivalci novega naselja so jih zelo prijazno sprejeli. Kar je člane ekspedicije najbolj začudilo, je bila velika višina moških. Nihče izmed odraslih moških ni imel manj od dveh metrov višine. Bili so neverjetno lepo in skladno ra-ščeni, kar pa se ni moglo reči za ženske, Te so bile nekoliko manjše in imele zelo razvita bedra ter velikanske prsi. Tako moški kot ženske so bili skoraj povsem goli. Prof. Slikovski je v dveh mesecih, ki jih je »kupno s svojo ekspedicijo pre-
bil v teh predelih, odkril, da se nizka raven njihove umske razvitosti skoroda ne more niti zamisliti. Ti ljudje se sploh niso začudili, da vidijo pred seboj bele ljudi in povrh tega celo oblečene. Ves besedni zaklad tega plemena šteje kvečjemu kakih sto besed. Ti ljudje ne poznajo niti pesmi niti ritma. 2ive mirno brez notranjih sporov in zločinov sploh ne poznajo. Uporabljajo orodje, ki ga je uporabljal človek v kameniti dobi. Krajev sploh ne poznajo. Zenske so last vseh moških. Nimajo smisla za družino. Otroci so splošna last vse vasi. Za hrano nimajo skrbi, saj je podnebje tako, da jim skozi vse leto nudi najrazličnejšo hrano. Jedo tudi meso divjih živali, vendar pa v majhnih količinah. Njihova koža ima rdečkastorjavo barvo. Vas, v katero so prišli, je štela kakih 70 hiš s približno 400 prebivalci. V neposredni bližini je bilo še nekaj manjših vasi. Prebivalci posameznih naselij skoro nimajo ni-kakih medsebojnih zvez in se srečujejo kvečjemu na lovu. Le enkrat na leto se sestajajo vaški čarovniki.
sloves. Zdi se, aa oosza skupini delali s pospešenim tempom, da bi druga drugo prehiteli. Nadalje je zanimivo, da bo na primer Audrey Hepburn igrala svojo vlogo v režiji Zinnemanna, njen mož Mel Ferrer pa v nasprotni grupi pod vodstvom režiserja Camerinija.
Toddova skupina bo takoj snemala notranje posnetke v Ameriki. skupina Ponti-De Laurentis pa bo začela s snemanjem zunanjih posnetkov v marcu, ko bo kopnel zadnji sneg. Snemali bodo v Vojvodini, dalje med Savo in Drino in v bližini Beograda, kjer bodo rekonstruirali Moskvo, kakršna je bila pred 150 leti. Za to so izbrali ravnino, ki leti severo-vzhodno od Beograda. Todd pa bo snemal zunanje posnetke šele v septembru ob nje zime
Pri vsem tem pripominja rimski dopisnik turinskega dnevnika, da beograjska vlada sedaj očitno ne more nuditi italijanskemu filmskemu podjetju tistih olajšav, kakršne se je vezala dati Američanu Toddu. V samem Beogradu vlada zelo veliko zanimanje za De Laurentisov film, ker gre za koprodukcijo.
rednik Cene Kranjc, Ljubljana, Trdinova 8. Letna naročnina za inozemstvo 700 din.
# * *
»NOVA POTb, glasilo Cirilme-todijskega društva katoliških duhovnikov LRS štev. 10, 11, 12. Odgovrni urednik dr, Stanko Cajnkar, Ljubljana, Resljeva 5. V tej trojni številki je objavljen med drugimi tudi članek »Naš Trst in naša Istra«, ki ga je napisal dr. Maks Miklavčič.
1» # St
»CICIBAN«, list za naše najmlajše, izdaja «Mladinska knjiga« v Ljubljani: odgovorna urednica Zima Vrščaj — Holy; uredništvo v Ljubljani, Čopova 50-111, uprava Tomšičeva 2. Letna naročnj-na 135 din.
Bolgarski umetniki
proem	pieguprihod -	gOStUjOjO V JligOSlOViji
PREJELI SMO:
KOLEDAR KMEČKE KNJIGE
1955. Uredil Ignac Koprivec. Založba	Kmečka	knjiga.
Ljubljana. 1954.
<1 * *
Ignac Koprivec, NEVIDNA STEZA.	Založba	Kmečka
knjiga v Ljubljani. 1954.
* * *
Pavšič - Muck - Eiselt - Ferčej. POMENKI O KRMLJENJU ŽIVINE.	Založba	Kmečka
knjiga v Ljubljani. 1954.
*
Pogo Grafenauer, ZGODOVINA SLOVENSKEGA NARODA. I, zvezek. Od naselitve do uveljavljenja frankovskega fevdalnega reda. Založba Kmečka kniiga v Ljubljani. 1954.
* * *
c' OVEC11. glasilo republiške lovske zveze Slovenije, št. 12-b, januar 1955. — U-
V teh dneh gostuje v Beogradu, Novem Sadu in Sarajevu skupina bolgarskih glasbenih umetnikov. 3. t. m. je
prvak sofijske Opere Mihailo Popov pel v Beogradu ((Bo risa Godunova», danes pa bo v beograjski Operi pela prvakinja sofijske Opere Neli Karova, 7. t. m. bo v Beogradu koncert, pri katerem bodo sodelovali bolgarski sklada telj in pianist Pančo Vladi-gerov, violinistka Nedeljka Simeunova in pevec M ihailo Popov.
isti trije bodo 9. januarja priredili koncert tudi v No vem Sadu, 11. januarja pa bosta Mihailo Popov m Neli Karova gostovala v sarajevski Operi in sicer v «Prodani nevesti.
S temi gostovanji vračajo bolgarski umetniki obisk jugoslovanskih umetnikov Sta-noja Jankoviča, Olge Jovanovičeve in Branka Pa jeviča, ki so v preteklem decembru gostovali v Sofiji in Ploudl vu.
Po 1 sedmih letih je to prva tovrstna kulturna izmenjava med bolgarskimi in jugoslovanskimi glasbenimi umetniki.
Kakšno sodbo si je Galtung ustvaril o SZ po svojem dvakratnem obisku te dežele! Poslušajmo, kaj pravi.
V kašni meri imajo člani delegacije priložnost videti resnično obličje SZ; v kolikšni meri se morejo svobodno kretati in govoriti z ljudmi, v kakšni meri morejo z
ljudje, ki z
njimi občevati njimi govore?
iPierl in
buriti tftulina
V glavnem se gibljejo prosto, toda ne brez težav. Program obiskov je vedno prenatrpan, in težko je najti čas za privatne obiske, ne da bi se pri tem zdeli nevljudni. Druga težava pa je v tem, da redko naletiš na človeka, ki zna še drug jezik, razen ruskega. Poleg tega žele vodiči biti vedno prisotni, da morejo pojasnjevati, da na pr. lahko rečejo »one hiše tam so stare tn revne, toda čez pet let bo vse drugače», ali nekaj sličnega: ((da, res je, oblačilo je pomanjkljivo, toda ne smemo pozabiti, da je vojna zahtevala 17 milijonov žrtev, da ni zapustila drugega kol razvaline po vsej Rusiji za-padno od Leningrada, pa vse do Kavkaza«. Nakar sledi, vedno: «I£adar se nahajate v Sovjetski zvezi, morate misliti dinamično, ne statično«, kar pomeni z drugimi besedami, da je resnica v primerjavi današnje Rusije s prejšnjo, caristično.
Vsa ta dobronamerna pedagoška vsiljivost se človeku upira, kdor želi spoznati deželo, bo našel sam vse, kar išče.
Naravno je, d« nam ne pokažejo vsega tistega, kar bi hoteli videti; vidimo to, kar oni želijo, da bi videli; toda tudi to zadošča. Tako dobimo uradno podobo Rusije, tiste, ki jo najdemo v uvodnikih «Pravde» in v oddajah radia Moskve. Zanimivejši so nedvomno slučajnostni razgovori 5 povprečnim človekom, kakor na pr. s študenti, zlasti če so izobraženi v filozofiji in politiki. Ce ga primerjamo s položajem v večifii zapadnoevropskih dežel, je njihovo poznavanje politike obsežno, njihova filozofske kultura neverjetna. Večina študentov je vpisanih v Kom-somolu (organizacija komunistične mladine). Zelo dobro so poučeni o kritikah, ki jih moremo izreči na račun zunanje politike Zapada, ki ga sicer ne gledajo v njegovi zgodovinski stvarnosti, ampak skozi tog marksističen kalup,
Kako gleda komsomolec na svet? Tudi tu imamo površen kalup: večni dualizem med njegovim naprednim svetom, po eni strani, in kapitalističnim svetom po drugi strani. Toda kar se čin. veku, ki išče stika s sovjetskimi študenti upre, ni toliko pomanjkanje vsakega odtenka pri njihovem gledanju, kolikor pomanjkanje dobre volje, da bi skušali razumeti gledanje nasprotnika. Skratka: dogmatizem in nestrpnost, to sta glavni potoži sicer temeljite izobrazb* sovjetskega študenta.
Gre tu za resnično prepričanje, ali gre za stvari, ki jih le govore? Avtor je mnenja, da gre pri izredno do-bro izšolanem sovjetskem državljanu za dve osebnosti; prva, komformistična, to je uradna, ki opravlja vlogo, ki jo od njega pričakujejo. Ta stran ga dela trdega, suhoparnega in morda celo nekoliko nečloveškega. Druga stran je bolj v skladu z njegovo resnično osebnostjo. Tudi tu gre *a osebnost prepričanega komunista, toda ta dopušča odtenke, dvome in negotovosti; ne postavlja na vsakem koraku; »Samo mi to vemo«, k«r je tako odvratno. V tem dualizmu osebnosti najdemo pojasnilo za toliko trdih razprav o umetnosti, filozofiji in drugih znanostih v njihovi zvezi s politiko.
msmi . M ..j.  BH1. KOM
Dva ameriška vojaka, ki so Ju Rusi aretirali že leta 1943 m 1949 v Berlinu in ki Ju baje sedaj moskovska vlada predlaga za menjavo z 11 ruskimi otroki, ki živijo sedaj v Ameriki
ia Zapadui Nemčiji
Zadnje čase so take diskusije pogostejše in svobodnejše; verjetno je to pripisati Stalinovi smrti. Vsekakor je opaziti očitno razliko v načinu izražanja po poldrugem letu: vsi govore odkriteje, ne drže se več tako krčevito svojih dogem.
V odnosu do	zunanjega
sveta pa prevladuje prav o-sebnost:	toga	dogma; izven
SZ je vse brez	vrednosti.
Norveški delavci imajo volilno pravico že od leta 1898? Brez vrednosti. Norveška delavska stranka je močno 0-mejila politični vpliv kapitala in ogromno izboljšala življenjsko raven delavstva? Brez vrednosti: Norveška je kapitalistična dežela. In dalje:	«Ne bi hotel zapustiti
svoje dežele niti	za mesec
dni, ker je na povratku ne bi več spoznal. Tako hitro napredujemo!« Vsa ta dogmatična naivnost	je preveč
toga, da bi mogla popolnoma izčrpati osebnost sovjet* skega študenta. Gre le za uradno osebnost;	v resnici
pa so študentje zelo radovedni kakšne so razmere na Z»-padu, četudi je ta njihova radovednost skoro zadušena po uradni želji, da bi našli pri nas šibke točke, ki bi odločile primerjavo njim v korist.
C ('ib It v Htjevu
V Kijevu se sicer še poznajo posledice vojne, a danes imamo že široke ulice; nebotičnike, moderne trolejbuse in po cestah mnogo avtomobilov. Veleblagovnice so polne blaga in ljudi, toda kvaliteta je pogosto izredno slaba. Tu imamo še vedno ogromne slike Lenina, Stalina in sedanjih voditeljev, ki so v Moskvi že povsem izginile. Cerkve so polne vernikov, večinoma starejših ljudi. Trgovine so v splošnem higienske. Slaba letina krompirja in povrtnine je »pst priklicala dolge vrste ljudi, čakajočih pred trgovinami. Vseh teh negativnih strani vsakdanjega življenja ni mogoče skriti, a včasih se zdi, da mora sovjetski človek živeti v sanjah. Morejo sicer biti simpatični, ljubeznivi, osebno odkriti; tod« ko gre za Sovjetsko zvezo menjaio ton, govore jezik, k! nas navdaja s strahom zaradi posledic, ki jih utegne imeti ta njihova izolacija. Skušajo cdvrnlti pogled od negativnih strani in jih sežgati v ognju svojega optimizma.
Toda kjer se najlepše pokaže ruska duša, je v gledališču. Kar nas tu najbolj preseneti, ni toliko predstava sama, vedno skrbno pripravljena in dognano poustvarjena, kolikor publika sama; navdušenje, ki ga bereš na obrazih, podoživljanja, ki se ne omejuje le na učinkovitejše prizora in bolj znane melodije: vse to je tipično rusko. Po predstavi vidiš samo vesele obraze polne hvaležnosti za posredovano doživetje. V tem je tudi razlog da se delegacije vsak večer udeležujejo predstav m koncertov: tu morajo dobiti sliko o ruskem ljudstvu, ki nikakor ne ustreza običajni šabloni protikomunistične propagande.
Tudi s površnim znanjem ruske zgodovine zadnjih sto let, se more razumeti pomen teh stvari za milijone ljudi. Imajo občutek, da so pridobili nekaj kar ne bodo nikoli zgubili: občutek, da se vsa zboljšuje, da je vse napredek, da bo blago boljš« in cenejše da hiše rastejo kot gobe po dežju, da im«jo n« pr. v kolhozu Lenin pri Kijevu letos 25 televizijskih spre jemnikov, namesto lanskih 4, itd. Vse to tvori osnovo (ki nanjo ne smemo pozabljatij njihove enostranosti in pomanjkanj« odkritosrčnosti do nas. Vsa mladina je zrasl« po revoluciji; zanjo je Zapati intervencija, nacistični napad; nimajo nobenega domotožja po svobodi, o kateri govori tako glasno Fostcr Dulles. ((Naša življenjska raven je presegla italijansko, tez dve leti bo presegla francosko«, — se pogosto sliši v SZ .Res ali ne, mnogi to verj»m*jo,
«Vi mor#te preživeli zalo dolgo dobo v neki določeni, deželi Srednje Evrope, ki bo sedaj ponovno svobodno izdelovati svoje orožje, ne da bi naleteli na resnično fn iskreno človečnost; toda to se vam ne more pripetiti v SZ«, zaključuje svoje vtis« Johan Galtung. sin to je znatna razlika. Tedaj se sprašujemo, te ne bi bilo treh« skušati tolmačiti mnoge stvari, ki nas zadeoajo in oelo-vol jujejo, kot prve tipajoče poskuse novega naroda, da ti najde neko svojo obliko življenja, ne pa vsako njegova manifestacijo pripisovati načelom in večnim naukom. Medtem pa si moremo drgniti upati, da bi se z medsebojnimi stiki med preprostimi in dobronamernimi ljudmi ustvaril most, ki naj nam pomaga premostiti razprtij« in nesporazume, ki jih diplomati ne morejo rešiti*.
.Ul rasrtje «U PoaUiJ
TL	S'	Vij	Vremenska napoved za danes:
”	* AT-B- Oblačno z vmesnimi razjasnit-
vami. Manjše krajevne padavine. Temperatura se bo še povišala. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 8.8 stopinj; najnižja pa 4.9 stopinj.
l'UMT, sretla 5. januarja J!>55
PRIMORSKI DNEVMIK
ISA 8(10
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Trst II.: 17.54: Martuc-ci: Koncert za klavir in orkester.	Trst I.: 21.05: E.
Humperdinck: «Janko in Metka«, glasbena pravljica v 2 dej. — Koper: 14.40: Domači zvoki: Pojeta R. Koritnik in S. Hočevar. — Slovenija: 13.00: Jezikovni pogovori.
GORIŠKI IN BEN		EŠKI DNEVNIK
PROTISOCIALNA ODLOČITEV LASTNIKA TOVARNE MOCCHIUT V GRADIŠKI		
DILA1 enak	fSTVO SIM iili/ajsetih de	PROTI ODPUSTU lovnih tovarišev
Župan gradiške občine ni mogel prepričati delodajalca
Danes je že tretji dan stavke delavcev in delavk podjetja za izdelavo nogavic v Gradiški, katerega lastnik jc pokrajinski predsednik Conf-industrije Mocchiut.
Znano je, da je 23. decembra lanskega leta ravnateljstvo podjetja poslalo kar 21 odslovilnih pisem delavcem pri statvah in delavkam zaposlenih pri ročni izdelavi v podjetju. Razloga za to po mnenju sindikalnih organizacij ni bilo, ker je proizvodnja na višku, prav tako tudi na tržišču ni bito opaziti kake spremembe, marveč naj bi do odpustov prišlo zaradi izrecne želje lastnika podjetja,
OBVESTILO
ZSPD iz Gorice sporoča, da bo v soboto 8. januarja 1955 organizirala izlet v Trst na Večer Jugoslovanskih narodnih pesmi v Avditoriju.
Sodelujejo: Pevski kvintet iz Zagreba; Gorenjski kvartet iz Ljubljane in solisti.
Odhod iz Gorice ob 19.30. Vožnja in vstopnina 600 lir.
Vpisovanje pri ZSPD, Ul. Ascoli in v kavarni Bratuž.
kar naj bi bilo razvidno tudi pri izbiri odpuščenih, med katerimi je neki sindikalni voditelj.
Zadeva o odpustih je prišla tudi do občinskega sveta v Gradiški, ki je sklenil, da bo po županu poskušal preprečiti odpustitev 21 oseb, ki so ostale brez zaslužka. Toda tudi ta zadnji poizkus ni uspel, marveč je lastnik Mocchiut vztrajno ostajal na svojem stališču in svoj ukaz tudi izpolnil.
Zaradi tega so vsi uslužbenci v podjetju sklenili stopiti v stavko do skrajnosti in to štiri ure dnevno. Stavkovno gibanje se je pričelo v ponedeljek in bo trajalo dokler vodstvo podjet.ia ne spremeni svoje neupravičene zahteve.
OB PRVI OBLETNICI ZASTRUPITVE NA PLACUT1
Prizadeti niso prejeli odškodnine
12. januarja bo prva obletnica tragične nesreče, ki je na Placuti zahtevala kar tri smrtne žrtve v družini Zuc-chiatti. Nenadna smrt je nastopila zaradi zastrupitve s plinom, ki je iz cestnih plinovodov uhajal skozi zidovje stanovanjske hiše na Placuti. Poleg treh članov družine so bili delno zastrupljeni tudi številni stanovalci okoliških zgradb. Vseh skupaj jih je 15, ki še vedno potrebujejo zdravniške pomoči in ki so v te-
POVPRECNI LETNI DOHODEK v DRŽAVI ZNAŠA 180.000 LIR
Nesorazmernost v dohodkih prebivalstva nase pokrajine
Glavna vira dohodkov sla industrija in javna uprava
ku enega leta potrošili že mnogo denarja za zdravila in zdravniško nego. Za kritje stroškov so se prizadeti obrnil: na občinska podjetja, ki pa so zadevo predala Družbi za zavarovanje Italia, katera ima svoj sedež tudi v Gorici. Toda doslej od te družbe še nihče od oškodovancev ni prejel povračila, čeprav je že od dneva, ko so bili prizadeti poklicani na urad družbe, minilo več kot štiri mesece.
Tak postopek ni v skladu s pravili o ravnanju zavarovalne družbe do oškodovanih; goriška podružnica sicer trdi, da je pooblaščena centrala v Rimu, toda tudi od tu kljub dvema priporočenima pismoma, ki so ju poslali ponesrečenci s Placute. ni bilo še nobenega odgovora. V to zadevo bi morala vsekakor poseči uprava občinskih podjetij, ki je bila posredno kriva nesreče in ki je stvar izročila zavarovalni družbi Italia. Javnost se upravičeno zgraža nad nemarnostjo zavarovalne družbe in podpira zahteve ponesrečencev s Placute.
Čeprav je goriška pokrajina med vsemi italijanskimi pokrajinami po številu brezposelnih na prvem mestu, je glede letnega dohodka prebivalstva med močnejšimi. Statistika prof. Guglielma Tagliacar-ne kaže, da znaša povprečni letni dohodek vsakega državljana v letu 1953 okoli 180.000 lir, medtem ko je znašal v letu 1952 okoli 187.000 lir.
Zanimivo je prvi tem dejstvo, da je znašal povprečni letni dohodek vsakega državljana videmske pokrajine okoli 154.000. za goriško pokrajino pa okoli 228.000 lir. V trstu je dohodek še večji in je znašal okoli 300.000 lir na prebivalca. Po teh podatkih je bila cona A med prvimi italijanskimi pokrajinami po letnem dohodku, goriška pokrajina na sedemnajstem mestu, videmska pa na štiridesetem
V goriiki pokrajini predstavlja glavni vir dohodkov industrija in javna uprava, v videmski pokrajini industrija, trgovina, kreditni in zavarovalni zavodi, poljedelstvo in gozdarstvo, na Tržaškem pa svobodni poklici in javna u-prava.
Po eni strani velika brezposelnost, po drugi strani pa še dokaj visok povprečni letni dohodek na vsakega prebivalca goriške pokrajine dokazujeta, da ima imovitejši razred neverjetne prejemke, ki tako visoko dvignejo letni dohodek naše pokrajine. To poleg tega dokazuje, da so dobrine naše pokrajine nesorazmerno porazdeljene med prebivalstvo in da ima nekdo to-
liko več, kolikor ima drugi manj.
Brezposelne goriške in trži-ške družine prejemajo le neke vrste podpore, ki so veliko manjše od 228.000 lir, kolikor je znašal v predlanskem letu povprečni letni dohodek vsakega prebivalca naše pokrajine.
Kakor smo že prej omenili, predstavlja javna uprava, na Goriškem kakor tudi v Trstu poleg industrije največji vir dohodkov; to pa zaradi tega. ker je v Gorici še vedno enako število uslužbencev v javni upravi kot je bilo pred vojno, ko je bila goriška pokrajina okoli osemkrat večja od sedanje in je tilo sedanje število uslužbencev primerno za širše pokrajinsko področje.
Ta ogromen birokratski aparat, ki predstavlja volilno armado goriške krščanske demokracije, se hrani z ljudskim denarjem in predstavlja pravega zajedalca, ki samo škoduje napredku naše pokrajine in njenega središča. Koliko pravilneje bi bilo, če bi se našel kdo. ki bi dokončno u-redil razmere po javnih uradih in spravil nekaj teh ljudi na drugo delovno področje.
Hranilnica bo dobila nove prostore
Letos bodo na vogalu Kor-za Verdi in Ul. Diaz začeli graditi večnadstropno palačo, v kateri bo imela svoje prostore Hranilnica, ki ima sedaj svoj sedež v Ul. Carducci.
Konec preteklega leta je bilo banki predloženo 8 načrtov, katere so izdelali arhitekti goriške pokrajine. Te načrte bo pregledala posebna komisija, ki se bo v kratkem sestala in bo izmed osmih načrtov izbrala najboljšega.
Izlet v Ronke
V četrtek 8. t.m. bo v Ron-kah nogometna tekma med tamkajšnjo enajstorico in «Ze-lezničarjem« iz Šempetra. Ob prvem gostovanju ekipe iz Jugoslavije v Ronkah priredi prosvetno društvo iz Standre-ža izlet, na katerega vabi vse ljubitelje športa. Cene 200 lir.
Odhod avtobusa iz Gorice ob 13., iz Podgore ob 13.15, iz Standreža ob 13.30.
Davčni sejnami na vpoq!ed
Goriško županstvo sporoča, da so od 4. do 8. januarja 1955 pri občinskem protokolarnem uradu soba št. 17 na vpogled seznami davkoplačevalcev, ki niso v letu 1954 plačali poenotenih davščin v kmetijstvu. Prizadeti si lahko ogledajo sezname v nradnih urah dopoldne.
Mraz je popustil
Včeraj je mraz nekoliko popustil in se je pooblačilo. Bilo je tudi nekaj padavin. Vsekakor je bilo v primeri s ponedeljkom in nedeljo precej topleje ter je upati, da bo tako ostalo vsaj do polovice meseca.
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14 - tel. 29-72.
KINO
CORSO. 17.15: ((Ustvarjena za ljubezen«, E. VVilliams.
VERDI. 16: (Cirkus presenečenj«, panoramsko platno, D. 0’Brien.
CENTRALE. 17: «Telički», A. Sordi.
VITTOR1.A. 17: ((Zvonovi so zvonili«, barvni film. J. Pay-ne.
MODERNO. 17:	«Deklica v
vodnjaku«, R. Rober.
■ hi U'
,
-ti	.
4J ■}£?&* J ■■
HjjjflSfe
RK fi % |
		'ijšfl' Ji	
			JjJ
‘ničili-"			
aram
lip
NEKAJ NOGOMETNE BILANCE
IZ PRETEKLEGA LETA
Jugoslavija: 7 zmag, US ueodločeni tekmi, Ji poraza
TAKO MISLIMO MI:
Zueriški športni časnik «Sport» je objavil pregled mednarodnih nogometnih tekem v minulem letu in svojo rang lestvico državnih reprezentanc. sestavljeno po odstotku osvojenih točk na vseh tekmah.
Po tej rang lestvici je na čelu Madžarska z 89.2 odst. (odigrala je 14 tekem 12 jih je dobila, eno izgubila in eno igrala neodločeno, druga jn
SOLDAN vratar Triestine, ki je že ponovno preprečil, da porazi njegovega moštva niso bili še občutnejši.
tretja sta Brazilija in Švedska s 83.3 odst. (devet tekem, sedem zmag, po en poraz in po ena neodločena tekma). Na četrtem mestu je Jugoslavija z 72.7 odst. na enajst odigranih te.cman (sedem zmag dva poraza ter dve neodločeni igri).
Dalje so se uvrstile Belgija s 70 odst.-, Zahodna Nemčija s 66.6, Italija 66.6. Mehika 62.2. Anglija 61.1. Paragvaj 60. Avstrija 59.9 Urugvaj 56.2. Švica in E’rancija 50 ter Škotska, Južna Koreja, Norveška, Turčija, Izrael Danska, Finska in Wales. Vse naštete države so odigrale po več kot 4 mednarodne tekme.
Skupno je bilo lani odigranih 13.9 tekem med državnimi reprezentancami
Bilanca Jugoslavije je takš-nale: zmage — Izrael 1:0. Grčija 1:0. Anglija 1:0, Francija 1:0 Wales 3:1, Posarje 5:1. Turčija 5:1, neodločeni tekmi Brazilija 1:1. Avstrija 2:2; poraza — Belgija 0:2, Zah. Nemčija 0:2.
Dinamo je zmagal v Beirulu s 7:0
Po tretji tekmi v Atenah je Dinamo odpotoval s posebnim letalom JAT v Beirut kjer se je v ponedeljek pomeril z domačim moštvom «Racingom». V zeIo lepi igri so zagrebški nogometaši dosegli visoko zmago 7:0.
# 4= *
Prihodnje svetovno nogometno prvenstvo naj bi bilo leta 1958. v Stockholmu. V zadnjem času pa se pogosto širijo vesti, da bo morala Švedska oddati to čast kaki drugi državi, ki ima boljše finančne pogoje. Švedska se obotavlja sprejeti to obveznost zaradi tega, ker leži ob robu- Evrope in ne more računati, z večjim obiskom turistov. Poleg tega so take in
podobne prireditve obdavčene, saj je treba plačati «zabavne» in ((umetniške« pristojbine, ki veljajo za poklicen nogomet. Če Švedom ne bo uspelo rešiti tega problema, se zavedajo, da bi bila njihova blagajna prazna. Iz grozečih zadreg ji skuša pomagati Danska z nekakšno ((kooperacijo«: organizacijo nekaterih tekem naj bi namreč prevzela Danska.
Spričo govoric, da Švedi ne bodo organizirali svetovnega nogometnega prvenstva leta 1958, je generalni tajnik Zveze Berger izjavil, da to ne drži. Dejal je
«Te govorice so nastale bržkone zaradi tega, ker nismo dobili kredita za dograditev velikega stadiona v Malmii. Kolikor stadion ne bo pravočasno dograjen, nam bodo pomagali naši sosedje — Danci, pri katerih bi bile zaključne tekme svetovnega prvenstva«.
!j * *
V teku so pogajanja za prvo gostovanje moskovskega Dinama v Italiji. Če bodo pogajanja ugodno končana, bo prvak ZSSR Dinamo igral v Rimu. Milanu. Florenci in Turinu.
Kuls povabljen v Ameriko
Ameriška atletska lederacija je povabila svetovnega rekorderja na 5000 m Rusa Vladimi-ra Kutsa in madžarskega tekmovalca na pol milje Lajosa Sentgalija. naj bi gostovala februarja in marca v ZDA.
Ta teden lahko kar dvakrat postanete milijonarji — ce namreč dosežete 13 na Toto-calciu, ki bo izjemoma na sporedu poleg prihodnje nedelje že tudi v četrtek 6. japuarja.
Za četrtek se nam zdi, da bi mogli napraviti sledečo prognozo:
Atalanta - Napoli Bologna - Juventus Catania - Pro Patria Lazio - Inter Milan - Genoa Sampdoria - Roma Torino-Fiorentina Triestina - Spal Udinese - Novara Pro Vercelli - Ivrea Vogherese-Fossanese Cantu - Magenta Bovisio-Abbiategrasso 1
GRKI SO ZMAGALI V SAN REMU
CRVENA ZVEZDA TRETJA
X	1
1	2
1	
2	X
1	
1	
1	
1	X
I	
1	X
I	X
1	
X
Gioiese - Bagheria	2	X
Vis Nova - Manara	1
Najlepša na vsem nalna tekma med
Pri nadaljevanju mednarodnega košarkarskega turnirja v Sanremu je tretji dan grški prvak Panhelenios najprej premagal Pavio s 93:58 (44:27). na-; to pa Gira-Preti iz Bologne re-j prezentanco Bruslja s 53:48 | (25:24). Kot že rezultat kaže, j so imeli Grki lahek posel s Pavio, ki se je prehitro vdala v usodo. Druga tekma pa ni nudila posebne igre in Bologni je pri tem uspelo, da si je le priborila zmago.
Tako sta si v obeh skupinah zagotovila prvo mesto in postala finalista za prvo mesto na turnirju Panhelenios in Gi-ra, medtem ko sta se morala za tretje mesto boriti beograjska Crvena zvezda in Panttent iz Helsinkov, za peto mesto pa leprezentanca Bruslja in Pavia. | V nedeljo so gostje iz Brus-
Na sabljaškem turnirju v Carigradu so bili zadnji dan, in sicer v tekmovanju s sabljo, doseženi tile izidi: Jugoslavija - Turčija 10:6, Turčija - Grčija 9:7. Jugoslavija-Grčija 9:7. V celotnem turnirju je prvo mesto pripadlo Jugoslaviji z 8 točkami pred Turčijo (7) in Grčijo (3).
GORIŠKI NOGOMET
Pellizzari-Pro Gorizia 2:1 (1:1)
;i FIKJ
s socialističnimi gibanji v Evropi
(Nadaljevanje s 3. strani)
odnose med SZDL in socialističnimi strankami. V Beogradu so mnenja, da so taka vprašanja ali posledica nezadostnega poznanja socialističnega razvoja Jugoslavije in bistvenih načel, na katerih temelji njena današnja politika ali pa pjihajujo od istih krogov, ki so bili če preje proti mednarodnemu uveljavljenju Jugoslavije. Smatra se hkrati, da so iz istih virov prihajali tudi poskusi, da bi se v■ ta namen izkoristilo tudi tržaško vprašanje.
V zveznem odboru SZDL se poudarja, da sc normalizacija odnosov med Jugoslavijo in SZ razvija skladno s težnjami, da se ohrani mir in odstranijo ovire, ki stoje na poti mirnemu sožitju. Hkrati pa podčrtavajo, da Jugoslovani spremljajo pozorno in z zanimanjem določene spremembe v notranji politiki Sovjetske zveze in ostalih vzhodnoevropskih dežel, kar ne pomeni, da se s tem odrekajo svojemu kritičnemu gledanju na družbeni razvoj v teh deželah,
(Po (ijugopresu«)
GORIŠKI ŠPORT
Pro Gorizia je bila prisiljena prekiniti serijo svojih pozitivnih tekem in je bila v nedeljo v Arzignagu premagana od j povprečnega moštva Pellizzari.| V prvem polčasu so bile sile I še precej uravnovešene. Gola , sta bila dana v 9. minuti za domačine in v 42. za Goričane. Goričani pa so v prvem polča- ] su zapravili precej lepih pri- j ložnosli za uspeh. V drugem ! polčasu pa so domačini povečali rezultat v 22. minuti. Goričani so obupno skušali doseči izenačenje. V 31’ pa je Pi- i schi streljal enajstmetrovko, a žoga se je odbila od prečke. , Zadnje minute tekme pa niso bili več zanimive. Pro Gorizia je sedaj na 16. mestu v lestvi- j ci in ima 12 točk. V nedeljo bo : igrala v Gorici proti Spilim-' bergu.
Zaradi pregleda objavljamo j danes lestvico skupine, v kate- 1 ri igra Pro Gorizia.
LESTVICA :
Mestrina	15	9	2	4	23	15	20 .
Pordenone	15	7	5	3	23	13	19 j
CRDA	15	8	3	4	30	18	19 I
Belluno	15	6	6	2	24	10	18 !
Schio	15	5	8	2	20	13	18 j
Trento	15	9	0	6	26	24	18 j
Bassano	15	7	3	5	22	18	17 |
Sacilese	15	8	1	6	25	25	17 !
SAICI	15	5	6	4	20	16	16 j
Spilimbergo	15	6	4	5	22	19	16;
Pellizzari	15	6	4	5	25	26	16 I
Olimpia	15	5	4	6	18	28	14 1
Merano	14	5	3	6	22	24	13
Dolo	15	5	3	7	21	24	13 j
Portogruar.	15	5	2 8	17	23	12
P. Gorizia	15	4	4 7	16	25	12
Lancia	15	1	4 10	13	27	6
S. Giovanni	15	0	4 11	9	28	4
ISONTINA — ITALA 0-0
V nedeljo sta se na goriškem stadionu srečali Isontina in Itala iz Gradiške. Obe moštvi se nahajata na sprednjih pozicijah lestvice in zato je bilo zanimanje za tekmo, zelo veliko kljub ostremu mrazu. Ta mraz je morda kriv, da se niso igralci piav izkazali. V prvem polčasu smo beležili rahlo nadmoč Goričanov, v drugem pa prav tako rahko nadmoč gostov. Obe moštvi bi bili lahko dosegli zmago, ker sta obe pokazali lepo igro. Izenačen rezultat je morda najbolj primeren. Isontina je sedaj na sedmem mestu v lestvici s 14 točkami. Prihodnjo nedeljo bo igrala v Palmanovi.
JUVENTINA - BRAZZANESE 0-0
Tudi tekma v Sovodnjah se je končala neodločeno. Tekma sama ni nudila gledalcem nobenega užitka, kajti igralci obeh ekip so igrali zelo slabo. Juventina je sedaj na tretjem mestu v lestvici s 13 točkami, in bo na tem mestu verjetno tudi precej časa ostala — če se ne bo povzpela više — kajti ekipe za njo so precej oddaljene. V nedeljo bo igrala v Šlovrencu tekmo s tradicionalnim nasprotnikom, ki je sedaj v slabšem položaju.
ŠAHOVSKE VESTI
Prva Fudererjeva zmaga
Po petih kolih ima jugoslovanski mojster ravno 50 odstotkov možnih točk
turnirju je bila fi-Beograjčani in Finci
1 ja le uspeli rešiti se zadnjega mesta; premagali so Pavio s 66:56 (25:34). Najlepša tekma turnirja pa je bila med Crven® zvezdo in Pantteritom. Zmagali I so Beograjčani nad manj izku.
' senimi Finci s 67:64 (33:37). Fi. nalna tekma za prvo mesto* med Panheleniosom in Giro pa se je končala z zmago GrkovJ 61:57 (32:25).
Končna razvrstitev: 1. Panhe« lenios; 2. Gira-Preti; 3. Crvena zvezda; 4. Pantterit; 5. reprez« Bruselj; 6. Pavia.
Najboljši strelci na turnirju v San Remu:
77: Curčič (Crvena zvezda); 63: Slefanidis (Panhelenios); 62: Rosolen (Pavia) in Suvi-' ranta (Pantterit); 55: Mascioni. (Gira-Preti) in Roubanis (Pan-j helenios); 54:	Lucev (Gira-l
Preti): 47: Cabeke (Bruselj)J 45: Kuusela (Pantterit.); 43; Terrace (Bruselj); 41: Papadi« mas (Panhelenios) in Roch-litzer (Pavia).
Prostih strelov so izkoristili:
1. Crvena zvezda 63.64°o; 2, Panhelenios 59,8377; 3. Gira-Preti 58.97%: 4. Pavia 56.0677; 5. Bruselj 48,24%; 6. Pantterit 48.2177.
V ponedeljek je bilo v Hastingsu odigrano V. kolo mednarodnega šahovskega turnirja. Jugoslovanski internacionalni mojster Andrija Fude-rer je dobil partijo proti Phi-lipsu po 34 potezah. Igra ji trajala' tri in pol ure. Češkoslovaški velemojster Pachman je remiziral po 28 potezah s sovjetskim velemojstrom ICe-resom. Szabo (Madžarska) je remiziral po 38. potezi z Un-zickerjem (Zahod. Nemčija). Donr.er je v 39. potezi remiziral z angleškim internacionalnim mojstrom Alexandrom, sovjetski velemojster Smislov pa je po, 40 potezah psisilil Fairhursta na predajo.
Odigrane so bile tudi prekinjene partije. Partija iz II. kola Keres - Unzicker je bila po štiri ure trajajoči borbi ponovno prekinjena. Prekinjena partija iz I. kola med Ke-resorn in Smislovom se je končala remi.
Po V. kolu je v vodstvu Smislov s 4 točkami za njim pa so Pachman 3.5, Keres 3 (1), Szabo, Unzicker 3, Fude-rer 2 5, Alexander, Donner 3, Fairhurst, Philips 0.5.
O * O
Šahovski klub v Buenos Airesu «Club Argentino de A-j jendrez« prireja ob 50-letnici ' svoje ustanovitve mednarodni šahovski turnir ki se bo začel 17. aprila.
Na ta turnir so povabili dva jugoslovanska mojstra, dva ali tri sovjetske ter po enega nemškega, češkoslovaškega, ameriškega švedskega in madžarskega mojstra. Predvideno je tudi sodelovanje argentinskih mojstrov.
Kaže, da je udeležba evropskih mojstrov še negotova glede na to, da organizator ne krije stroškov potovanja do Buenos Airesa.
* # *
Na mednarodnem moštvenem šahovskem turnirju v Salzburgu za «Pokal zahodne Evrope« je moštvo beograjskega Partizana osvojilo prvo mesto z 22.5 točkami. Za Partizanom so se zvrstili: Tarasa. Hietzing 18.5, Antwerpen 15, Ziirich 13 itd.
svetovnega prvenstva dokončno zaprta. Sugar Robinson sam je seveda optimist in trdi, da se je zelo vestno pripravil. Rindone ni nikak zvezdnik, pač pa dober boksarski obrtnik, ki prenese mnogo udarcev. Nima sicer moči za zmago k. o., vendar pa je sposoben dobro vračati udarce. L. 1950 ga je Robinson premagal k. o. v 6. rundi, toda tedaj je imel štiri leta manj in ie bil svetovni prvak. (Glede Robinsonovih let je zanimivo, da vsi pravijo da irrta 351 let. on sam- pa trdi. da jih ima le 32 in torej še nikakor ni pri koncu. Toda če je pri koncu ali ne. se bo videlo danes zvečer.)
Italijanski prvak Borletti je na gostovanju po F.giptu premagal tudi moštvo St. Mark iz Aleksandrije s 75:58. S tem si je Borletti osvojil pokal Cokir nos.
Košarkarsko moštvo prv» italijanske lige Cantu Milenka je igralo z moštvom Latterie Reggio Emilia ter zmagalo s 73:61. medtem ko je Storm Va-rese imel v gosteh moštvo Maz« zini Morini. ki vodi v lestvici serije B. ter tesno zmagal e 51:49 (21:30).
Scortichini premagan
NEW YORK. 4. — Boksar srednje kategorije Italo Scortichini je bil včeraj zvečer prepričljivo premagan po točkah v 10 rundah. Premagal ga je I «Union»
Gil Turner iz Filadelfije. Dvo- tekmo proti domači Lokom®* boj je prenašala vsa ameriška tivi. Zmagale so domačinke p<J televizijska mreža.	Lelo zanimivi igri 51:43 (28:21)«
Tesen poraz Ljubljančanov v Benetkah
V nedeljo je gostovalo košar« karsko moštvo Ljubljana v B«*. netkah, kjer je odigralo tekma z Reyerjem. Zmagali so domačini s tesnim rezultatom 64rf! (31:32).
* $ >:«
Na gostovanju v Zagrebu je ženska košarkarska ekipa z Dunaja odigrala
I
mmna
LLHULL
Ul IIIIII lll'l (IIHII
milnim imunimi mitu milnimi iii!|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||6||' iihiiiiuiiiuhih unuitiiiniuiiiiiii iiiiiututi mt
umili,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinit. n,
, I <, M1111IIIII llllllllll II
l
10.
pu imamo niz sapiih lih slovanskih krajevnih en iti tudi dobro ohranje-l. O kak: narodni zavesti modernem pomenu besede er tu ni govora, toda drisko zavednost kažejo z ibeznijo do svojega nareč-Tudi razumništvo se ne •l v tem od preprostega idstva in vedno rado gori v svojem narečju ter ne odtujuje.kot na primer v mečiji. kjer so bili inte-ttualci, ki so se priznavali Slovence, zelo redki z edi-izjemo duhovnikov, ki so li in so še več ali manj icionalno zavedni. Tu pa ihovnikov iz teh krajev ni; mo v Montemitru je do-ačin, Drugi duhovniki —
ki jih imenujejo po hrvaško popi — so tujci in imajo s prebivalci sorazmerno malo stika. V cerkvah je vse italijansko kar se tiče molitev in dušnega pastirstva; in tako je bilo najbrž vedno. Pa to jih ne moti v njihovem
verskem čustvovanju; sicer pa so bolj praznoverni kot pobožni.
Ker so ti ljudje med seboj, In tudi s tujci, tako zaupljivi, uporabljajo v občevanju z vsemi le tikanje kot v njihovi stari domovini; zato se
Opozarjamo naše bralce, da bomo začeli jutri objavljati novi podlistek
v l
)>
«Veliki tolminski kmečki punt
izpod peresa B. Grafenauerja
ob priliki 240-letnice usmrtitve voditeljev punta na goriskem Travniku leta 1714, ki je potekla lani v aprilu.
Podlistek bo izšel v približno 5 do 6 nadaljevanjih. Nato pa bomo začeli objavljati spomine pisatelja Vla-
dimira Bartol« »Mladost pri Sv. Ivanu«, za katere vlada že sedaj med tržaškimi Slovenci veliko zanimanje.
to tudi ne zdi tako nenavadno, pač pa se čudno sliši to po italijanskih vaseh Juga, kjer paglavci starejše in celo svoje učitelje tikajo. Seveda bolj izobraženi tega ne delajo in tem manj v stikih s tujci. Glede antropomor-fičnih posebnosti tega pre-valstva nam zgodovina kaže, da je bilo to prebivalstvo čisto slovanskega tipa. Brali smo, da so bile tod ženske lepše in marsikak mladenič iz bližnjih italijanskih vasi si je izbral tukaj nevesto. Sedaj pa ni več tako; ženske imajo črne lase in oči kot one sredozemskega plemena. Mešani zakoni so med Slovani in Italijani pogosti; kar pa se redkokdaj zgodi [med Albanci, ki žive tudi
tod malo niže proti jugu v dolini potoka Biferno.
Slovane so imeli Italijani bolj v čistih, ker so se jim zdeli bolj resnega značaja, medtem ko so Albanci bolj prepirljivi in jih imajo za nadležne. Toda se žal Slovani laže potujčijo kot Albanci. Govoril sem v Kruču s trgovko na vratih njene trgovine in hotel med drugim zvedeti, ali je domačinka (hrv.) ali Italijanka; pa se mi je s poudarkom odrezala; »Jaz sem Albanka!« Ne morem reči za sedaj ker^ nisem tega poskušal, ali bi se kaka domačinka hrvaškega 'narečja tako odločno izrazila, bom pač poskušal pri drugem obisku. To sem za sedaj iz določenih razlogov opuščal, ako že ni prišlo spontano. V osvobodilnih vojnah 1. 1860 so Albanci bolj držali z Burboni proti Pic-montežem in drugim severnim skupinam, ko so prišli osvobojat te dežele, da bi združili Italijo.
Albanci imajo tu blizu slovanskih naselij eno vas, t. j.
Montecilfone med Guglione-si in Palato. Večji del pa jih je od Termolija dalje v dolini Biferna; Portomarino, Portocannone, to je prva postaja železnice iz Termolija v Campobasso. Na hribovju južno od te doline že na meji Apulije je večja albanska vas Ururi in še malo južneje, pa že v Apuliji, je še ena: Chienti. Pa tudi drugod so še albanske naselbine.
Torej slovanske so ostale še tri vasi, ki smo jih opisali in ob zaključku te razprave naj omenimo, da ni. izključeno, da bi zaradi vedno bolj intenzivnega šolstva — otroški vrtci, popolne osnovne šole, strokovni tečaji in bolj urejen šolski obisk — pologoma upadala raba hrvaškega narečja. Pač pa je po drugi strani razpoloženje zaradi splošnega dogajanja, slovanskega uveljavljanja in razgledanosti tako, da se bo ta etnični otok le še nadalje ohranjeval.
KONEC.
SE BI HOTEL BITI SVETOVNI PRVAK
Ray Sugar Robinson danes ponovno na ringu
Ray Sugar Robinson bi še enkrat rad okusil »lavo svetovnega prvaka. Pred časom se je Robinson umaknil iz ringa, ne da bi čakal, da bi ga premagali. Pravzaprav mu nihče ni odvzel naslova, a premagan je vendarle bil. To je bilo pred dvema letoma, ko je Robinson hotel odvzeti svetovno prvenstvo srednje-težke kategorije Joeju Maxi-mu, medtem ko je bil sam svetovni prvak srednje kategorije. Robinson ni uspel, Maxim ga je premagal. Tedaj se je Robinson predal varietejskemu življenju. Ne dolgo tega je izjavljal, da bi se mogoče povrnil k boksu, če bi kazalo, da bi lahko mnogo zaslužil. Dejal je takrat, da mu zaradi denarja ni sile. Sedaj pa je dejal, da je sklenil prav zaradi denarja vrniti se na ring. Zdi se mu namreč, da je to najlažji način za zaslužek.
Danes bo' Sugar zopet nastopil. Njegov nasprotnik bo «trdi» boksar Joe Rindone. Boksala bosta 10 rund. Ce Su* gar danes izgubi, tedaj mu je pot k ponovni osvojitvi
Predvojo DANES 5. t. m. z začetkom ob 18 uri iu JUTRI 6. t. ra. z začetkom ob 18. uri film:
LORETTO YO U N G
Kentom Smithom in A. Knoxom
Inscertaiorja: James Poe in V/iliam Saekeim Izdelal Buddy Adler - Režija Rudolph Male
FILM COLUMBIA
ti , PREDEN SE ODLOČITE ZA NAKUP BLAGA ZA MOŠKO OBLEKO, OGLEJTE SI NAŠIH 500 RAZLIČNIH VZORCEV
i -V A
TRST
UL. GINNASTICA 22 - TEL. 95998
Poslrmi boste Mr« po eniiiSDilnejšili cenah