Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana
—	Izdaja delavski svet — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida
—	UredniSki odbor: Ivan Bogovič, Janez Gašperin. Jože Lejko in Tone Novak — Uredil Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani
Današnji problemi jugoslovanske industrije papirja
VEVČE, FEBRUARJA — Še v začetku tega desetletja smo trpeli pri nas za pomanjkanjem papirja, kar smo ga proizvedli v Jugoslaviji, je bilo premalo za vse, ki so ga potrebovali. Zato vse do začetka šestdesetih let izvoz papirja ni bil sproščen, nekaj let je bil celo prepovedan. Ker je Jugoslavija v tedanjem času vsa devizna sredstva uporabljala prvenstveno za nakup investicijske opreme v inozemstvu, tudi ni bilo na razpolago deviznih sredstev, za katera bi uvozili iz inozemstva manjkajoče količine papirja. Jugoslovanska papirna industrija je živela tako rekoč brez skrbi in rizika. Edini problemi, ki so jih tedaj sukali papirničarji bolj ali manj srečno, so bili, kako priti do kreditov za zgraditev nove tovarne papirja ali povečanja obstoječe. Nove tovarne, novi stroji — novi dohodek, širši »grunti« večji stroji — večji dohodek, to je bilo nenapisano vodilo tedanjega časa.
Na kratko o rezultatih gospodarjenja v letu 1968
VEVČE, FEBRUARJA — Za preteklo poslovno leto je za našo tovarno najbolj važen dogodek, ki se je močno odrazil tudi na finančnih rezultatih — zagon novega premaznega stroja. Osvajanje nove tehnologije, novih tržišč ter zamuda pri montaži so dejstva, ki nimajo majhen vpliv na celotni finančni rezultat.
Ko pa so se vsi številni novi stroji pričeli vrteti —• sredi tega desetletja — in se je proizvodnja povečala od 140.000 ton leta 1959 na nad 400.000 ton leta 1968, istočasno pa je reforma omejila potrošnjo v realne okvire, so pokazale instalirane investicije svoj drugi obraz. Proizvodnja papirja je postala daleč večja, kot je bila jugoslovanska potrošnja papirja. Poleg tega je Jugoslavija izboljšala plačilno bilanco in praktično prešita h konvertibilnemu dinarju na področju uvoza papirja. Papirna industrija, ki je sanjala drugačne sanje, se je predramila v kruti stvarnosti. Potrebno je bilo del proizvodnje prodati izven jugoslovanskega tržišča, v izvoz. Tu pa je papirna industrija naletela na nove probleme: še večje kvalitetne zahteve in še nižje prodajne cene. Izvoz je postal nuja, ki je zaostrovala proizvodnjo in finančno idilo prejšnjih časov. Ko so tovarne spoznale vso krutost izvoza, so poskušale najti rešitev v goljufanju samega sebe: če so cene v izvozu izredno nizke in poleg tega še za neverjetno zahtevano kvaliteto, potem je tako rekoč bolje, da se po enako nizkih cenah (ponavadi pa vendarle višjih) prodajo izvozu namenjene količine na domačem trgu. Pričele so zniževati svoje domače prodajne cene. Ta pot seveda ni vodila k rešitvi prodaje, marveč samo k poslabšanju finančne situacije. Okoli 27 milijard starih dinarjev do sedaj akumulirane izgube v jugoslovanski papirni industriji dokazuje, da so novejše investicije že same »požrle« še eno celo. tovarno.
Jugoslovanska papirna industrija je sedaj spoznala, da pot, ki jo je ubrala, ne pelje nikamor. Znašla se je v slepi ulici. Uvidela je, da so količine, ki jih more sprejeti jugoslovansko tržišče, kaj lahko določljive. Nika-ko znižanje prodajnih cen te potrošnje praktično ne povečuje. Ostalih 30—40 °/o proizvodnje pisalnih in tiskovnih papirjev, oziroma ca. 20 °/o celokupne proizvodnje papirne industrije, pa je potrebno izvoziti.
To spoznanje je samo navajalo k teoretično edino možni rešitvi:
1.	Vse odvišne količine, ki jih jugoslovansko tržišče ne more pogoltniti, ni treba na tem tržišču niti nuditi. Potrebno jih je izvoziti.
2.	Izvoz povzroča zaradi nižjih prodajnih cen in višje kvalitete slabše finančne rezultate. Toda to je realnost, ki jo je treba pošteno vsem enako naprtiti na hrbet.
3.	Ker bodo količine na domačem trgu ustaljene s povpraševanjem, bodo mogle tovarne
učvrstiti svoje domače cene in s tem sanirati svoje finance. Teh količin pa seveda nikakor ne smejo povečevati količine iz uvoza, zato je takemu uvozu napovedati neizprosen boj.
4.	Učvrstiti je potrebno tudi cene v izvozu, ki so se v medsebojni konkurenci samih jugoslovanskih proizvajalcev znižale, namesto da bi se po nekaj letih uvajanja učvrstile. Zato je potrebna enotnejša politika izvoznih prodajnih cen.
Ali pa je taka rešitev tudi praktično izvedljiva? Papirna industrija je konec preteklega leta predložila, da se posamezne tovarne sporazumno dogovore o enotni prodajni politiki glede zgoraj omenjenih osnovnih prodajnih načel. Večina proizvajalcev je v prvem koraku bila pripravljena uskladiti svojo prodajno politiko s tako deklariranimi načeli. Izdelali so pravila igre, tako imenovani sporazum,
in ga podpisali. Formirali so svoje organe: upravni odbor, komercialni odbor in tehničnega sekretarja.
Sporazum se je rodil, ne vemo pa še, če bo tudi shodil.
Vsi proizvajalci k sporazumu še niso pristopili, interesi posameznih proizvajalcev niso vedno enaki, izpolnjevanje obveznosti sporazuma more naleteti na odpor znotraj kolektiva zaradi trenutnih navideznih koristi.
Eno pa je jasno: Kolikor bi ta poskus propadel, bo papirna industrija padla še globlje pod črto rentabilnosti, kot je to bilo doslej.
Drago Marolt
Popravki
Tiskarski škrat j‘e vrinil v zadnjo številko »Našega dela« nekaj neljubih napak, za katere se bralcem oproščamo.
Na 2. strani pod naslovom: Vrednost točke — je pravilno:
Strojna dodelava . . .	. 2,76
brez točka/ur za normo .	. 3,06
Ročna dodelava .	.	.	. 2,70
brez točka/ur za normo .	. 3,28
Strokovne službe . .	. 3,16
Stran 6: Ob članku »Letni občni zbor PIGD« sta zamenjana podpisa pod slikama
Stran 8: Naslov bi se moral pravilno glasiti: Praksa pri firmi Borregaard — Hallein, Avstrija
Obseg proizvodnje klasičnih papirjev je v letu 1968 večji za ca. 800 ton kot v letu 1967, da pri tem ne upoštevamo osnovnega papirja za premaz. Povečanje je posledica večjih brzin in nižjih zastojev. Premaznih papirjev smo izdelali 2021 ton ob 36 °/o izmeta, in zelo visokih zastojih. Res pa je, da je izmet v zadnjih mesecih močno upadel, celo na 25 %.
Izkoriščanje papirnih strojev je ca. 90 °/o, kar pomeni, da stroji tečejo dnevno 21 ur 32 minut. Prodaja papirja je porasla za 7 %> ali za ca. 2300 ton. Na domačem trgu smo prodali ca. 1830 ton več kot lani, izvozili pa smo tudi več
Tehnična produktivnost
Obseg proizvodnje ton . . . .
0 stalež .....................
ton/zaposlenega................
Ekonomska produktivnost Dohodek po fakt. real. v 000 . dohodka/zaposlenega .	.	. .
Ekonomičnost
Celotni dohodek v 000 . .	.	.
stroški poslovanja + OD
— prom. davek................
na 1000 din strošk./cel. dohod.
Rentabilnost
Bruto skladi...................
0 vložena sredstva............
na 1000 din vloženih sredstev/ /skladov.......................
in sicer ca. 440 ton. Poprečna prodajna cena je na domačem trgu porasla zaradi prodaje premazanih papirjev, poprečne prodajne cene v ekspertu pa so nekoliko nižje zaradi velikega deleža sred-njefinih papirjev — kulerjev in zaradi večje usmerjenosti na konvertibilno področje. V letu 1968 smo 87 °/o vsega našega izvoza peljali na konvertibilno področje. V letu 1967 smo prodali za ca. 10 milijard S din, leta 1968 pa za 11 milijard 200 milijonov.
Nekateri pokazatelji intenzivnosti gospodarjenja kažejo napredek, drugi pa ne.
1967	1968	Index
31.054	33.891	109
962	958	
3'2,3	32,5	110
20.211	23.837	118
21	25	119
104.339	116.364	112
101.866	113.688	112
1,02	1,02	100
2.405	2.376	99
84.312	112.501	133'
0,03	0,02	67
Porast vloženih sredstev je posledica aktiviranja premaznih (Nadaljevanje na 2. strani)
Ne tako, če mladi sprašujejo
VEVČE, februarja — v naših oddelkih pogosto naletimo na starejše delavce, ki z egoističnimi odnosi do mladih nastopajo v primerih, ko mlajši sprašujejo vodje strojev čemu služi ta ali ona naprava, zakaj ta ali drugi ukrep pri tehnološkem postopku 'in podobno.
Za primer navajam vodjo dodelavnega stroja v oddelku strojne dodelave. Na stroju za prečno rezanje papirja nastopajo večkrat težave, posebno pri rezanju srednjefinih papirjev in kulerjev. Pri tem si vodje pomagajo kakor vedo in znajo. Tako je ob taki priliki vodja rezalnega stroja nameščal na strugalo pred stikalni-co papir, da bi zboljšal drsenje papirnega traku in zatikanje papirja ob strugalih. Pri tem opravku mu je pomagal njegov mladi pomočnik. Strokovna radovednost ga je gnala, da je vprašal vodjo po vzroku nameščanja, oziroma lepljenja papirja na strugalo. Ta pa mu je ironično' odgovoril: »Zaradi prahu«.
Po takem »strokovnem« odgovoru mladi pomočnik ni več spraševal, ne o tem ne o drugih ukrepih za zboljšanje poteka dela. Vem pa, da je v profilu delovnega mesta vodje rezalnega stroja tudi omenjena dolžnost vzgoje kadrov, oziroma sodelovanje s delavci na delovnem mestu.	J. T.
	 							
■ 11111111 ■■■■■ 11111111	11111111 ■■■■BI 11 ■ 111 m
■ iiiiiiiii^MBiiiiiiii ■^■Miiim iiMMmmiiiiBBHmiiiiiiiH
“"i
Najstarejši aktivni članici kolektiva Ančki Ložar in najmlajši Metki Gradišar, vmes pa vsem ženam Vevč in Medvod čestitamo ob prazniku žena, 8. marcu

■ iMHiiia^MiiiimiMMiiii iiMmimiiiaHMiinnuB

Rekordna proizvodnja v letu 1988
(Nekaj pripomb k poročilu »Proizvodnja v lelu 1968«, ki je bilo objavljeno v prejšnji šlevilki »Našega dela«)
VEVČE, FEBRUARJA — V poročilu posebno padeta v oči odstavka:
»Dobro opravljeni remonti in boljše tekoče vzdrževanje strojev je omogočilo tudi, da smo povečali brzino papirnih strojev za 10 odstotkov pri nespremenjeni gramski teži papirjev«.
»V primerjavi z letom 1967 so se zastoji na papirnih strojih zmanjšali na 15 °/o ali za 500 ur. To nam je uspelo z boljšo organizacijo vzdrževanja strojnih naprav. Glede na manjše zastoje (mišljeni so verjetno mehanični), se je izboljšala tudi stopnja izkoriščenosti.
Proizvodnjar se je zvišala ozi-
roma znižala zaradi:
Zastojev za..............+ 424
0 širine, gramske teže in
brzine.................+2627
menjava vnosa za .	.	.	— 28
Skupaj...................+3'02S
Iz diagrama je razvidno, da beležimo znaten dvig proizvodnje v letu 1968. V poročilu se oddelek proizvodnje nikjer ne omenja, vsaj takrat ne, ko teče beseda o zaslugah za povečano proizvodnjo. Govori se le o izmetu, ki je ostal na istem nivoju in da se je po strojih nekoliko spremenil.
Podobno so se te stvari tolmačile na sejah samoupravnih organov (upravni odbor), kar mi da misliti, da ne gre v poročilu samo za spregled šefa oddelka, ki bi moral te stvari objektivneje tolmačiti, ampak je to splošno mišljenje nekaterih ljudi v tovarni.
Skrajni čas je, da se v vodstvu proizvodnje nekaj zamenja!?
Pri svojem nadaljnjem pisanju ne bom operiral s številkami, ki so točno podane že v poročilu, kjer je bil podan tudi kratek komentar, kot je to običaj pri vseh poročilih. Številke ne povedo vsega, za njimi se marsikaj skriva in zato jih je nujno komentirati. Komentar je lahko kratek, mora pa biti objektiven in spodbuden.
Skušal bom razčleniti posamezne elemente, ki so po mojem mišljenju vplivali na povišano produkcijo.
Zmanjšani zastoji
a) Modernizacija strojev
Na zmanjšane zastoje med normalno proizvodnjo (brez remontov) je vplivalo v glavnem naslednje:
To potrjujejo zastoji na IV. pa pirnem stroju, ki so bili že od vsega začetka nizki. Z modernizacijo I. in III. papirnega stroja so znatno- padli zastoji tudi na teh dveh strojih. Vzroki za pogoste zastoje na teh strojih so bili (pred rekonstrukcijo) v glavnem:
— Okvara na snovni črpalki (imeli smo samo po eno). Danes imamo dve črpalki in ne more priti na tem mestu do zastoja.
— Okvare na vozlolovilcih, kjer smo imeli nešteto zastojev. Z vgraditvijo »Vertifoila« so vsi ti zastoji odpadli.
— Okvara na vakuumski črpalki (III. PS). Tu ni bilo ničesar narejenega in to je še danes krivo za številne zastoje. Na IV. PS tudi teh problemov nimamo.
— Ostanejo še okvare na ležajih in lomljenje čepov, pri katerih se je tudi položaj spremenil, kajti drsnih ležajev je vedno manj.
Tudi za modernizacijo ima nekdo zasluge, vendar je treba pri
tem pripomniti, da smo veliko stvari kopirali ali iskali podobne rešitve pri IV. papirnem stroju. Tudi naprave so takšne, da jih je bilo potrebno samo montirati in že so delale (vertifoil, čistilne naprave, klejna stiskalnica, strugala itd.). Ce nam odpove kateri od manj pomembnih delov, kot npr. črpalka II. stopnje (I. PS) pa tako ali tako obratujemo in vse posledice nosimo mi.
b) Boljše tekoče vzdrževanje strojev
To je omenjeno tudi v poročilu, vendar ni bilo točno povedano, za katero vzdrževanje gre. Z namestitvijo obratnih ključavničarjev in obratnega inženirja se jc v tekočem vzdrževanju marsikaj spremenilo. To je velika pridobitev za proizvodnjo. Na ta način je lažje opravljati »servis«. S stalnim opazovanjem in kontrolo delovanja strojev in naprav s strani obratnih ključavničarjev, so diagnoze o potrebnih popravilih bolj strokovne, manj je »gašenja« in več preventive.
Koi ocenjujemo uspehe nekega oddelka, moramo primerjati tudi:
— Vlečen denar za modernizacijo
— Organizacijske spremembe
—• Število ljudi, ki to delo opravljajo
— Dosledno registriranje vseh napak
— Število opravljenih nadur itd.
Dosledno registriranje vseh napak bi dalo; bolj čisto sliko o krivdi posameznikov in oddelkov za slabo delovanje stroja ali naprave. Obstajajo namreč pomanjkljivosti, ki se nikjer ne registrirajo in se vedno ne dajo dokazati ali pa to dokazovanje nima nobenega uspeha. Tu mislimo predvsem na brušenje, bombiranje, gumiran j e in pravočasno ter strokovno obnavljanje valjev stiskalnic in suhega gladilnika.
Vevče so poznane po tem, da nismo 'kvalitetni pri izdelavi papirja v zvitkih. Papirničarjem je popolnoma jasno, da vplivajo na enakomernost zvitkov tudi pravilna gramatura, vlaga in debelina po širini zvitka in so često tudi tehnološki vzroki za slab profil. Na žalost se te napake najčešče pojavljajo:
-— pri satiniranih papirjih zaradi slabo postružene vlažilne ščetke in nepravilno bombiranih ali neenakomerno postruženih valjev gladilnika;
— ob menjavah valjev suhega gladilnika.
Valje suhega gladilnika menjamo vedno z bojaznijo, ker smo pogosto že v naprej obsojeni na neenakomerno debelino po širini zvitka. To lahko dokažemo. Veliko je pa takšnih napak, kot so na primer nepravilno brušeni valji pri stiskalnicah, kjer ne moremo zaradi pomanjkanja instrumentov dokazati napake, ker vplivajo na samo stiskanje tudi klobučevine, linijski pritisk in tudi vrsta in gramska teža papirja.
Kadar delamo papirje, ki jih vodimo mimo suhega gladilnika, imamo vedno idealno trdoto po širini zvitka!
Povečane hitrosti na papirnih strojih
V danih pogojih je želja vseh ljudi v proizvodnji, da čimveč proizvedejo. Na povečanje hitrosti stroja vplivajo:
(Nadaljevanje s 1. strani) naprav ter porasta kratkoročnih kreditov za obratna sredstva.
Bruto skladi so približno na isti višini kot lansko leto. Ob tem
Poprečni osebni dohodki na za
Izplačila po ceniku in od znižanja ...........................
Celotna izplačila................
Življenjski stroški za 11 mesecev 1968 ........................
Osebnih dohodkov v letu 1968 nismo nominalno poviševali. Odvisni so bili od količine in vrste proizvodnje. Uvedli smo več oblik
je treba pripomniti, da bi bili ti skladi lahko višji za ca. 62 milijonov S din, to je za znesek osebnih dohodkov, izplačanih ob jubileju papirnice Vevče.
poslenega na mesec:
1967	1968	Index
969	1068	110
996	1135	114
103	105,3	
stimulacij, tako da je bilo z njimi zajetih 59 oseb. Poleg tega je na porast OD vplivalo tudi izplačilo ob 125-letnici tovarne.
—• maksimal. zmogljivost stroja;
—	dovolj pare, konstanten pritisk in temperatura;
—	pravilno izbrane surovine za papir;
—	pravilna obdelava (mletje) surovin;
—	ostali faktorji, ki vplivajo na kvaliteto papirjev (gramska teža, vlaga, debehna, preglednost, utržna jakost, zahtevana stopnja mletja itd.);
—	kvalitetna strojna oprema.
Priznati moramo, da vsaj do
zimskih mesecev nismo imeli nobenih težav s paro, kar je zopet posledica investicije v kotlarni in prizadevanje energetskega oddelka.
V določenih momentih pa nam niti zadostna količina pare niti zmogljivost stroja nič ne pomaga, če se papir zaradi povečane hitrosti trga. To pa je čisto tehnološki problem, ki zahteva tehnološko obdelavo za vsak posamezni papir. Ta problem pa nastopa predvsem pri tankih papirjih (kuler, pelure in gramataire pod 70g/cm-), kjer so se brzine znatno povečale.
Vzroki za nižje brzine pred leti so še:
— Če bi vedno izhajali s stališča maksimalne produkcije, ki mora biti pri vseh gramaturah, razen najnižjih, enaka (odvisno seveda od kvalitete in stopnje mletja snovi), potem bi morali stroji pri nižjih gramaturah hitreje teči. Tu pa je vladal večni strah in mišljenje, da se da pri nižjih brzinah več izdelati, ker je manj tveganja.
— Nestrokovno postavljeni normativi, oziroma bolje rečeno, posnete obstoječe brzine, so bili Cesto vzrok, da so imeli nekateri interes le malo povečati hitrosti, ker so vedeli, da se bodo sicer normativi spremenili.
—- Staro mišljenje, da dosežemo lepo preglednost pri papirju le pri nižjih hitrostih, kar je za ceno preglednosti tudi nujno storiti. Danes tečejo stroji z dvakrat do trikrat večjimi hitrostmi, pa ne postavljajo zahtev po nižji hitrosti zaradi preglednosti.
— Pri strojnogladkih papirjih ono vedno vozili počasneje zaradi lege papirjev. Danes to ni potrebno', ker se dajo te stvari regulirati z vnosom, mletjem in klejno stiskalnico.
— Brez tekoče kontrole mletja, utržne jakosti, dennisom testa, je bilo nemogoče držati konstantno stopnjo mletja, izbrati prave surovine, ki bi dale najboljše utržne jakosti (npr. pri kulerjih, pelure papirjih in drugih nižjih gramaturah) in najboljšo površino, ki se ne bo prašila in dajala čim boljše izpukovalne odpornosti.
Višji strokovni nivo vseh ljudi v proizvodnji (tudi boljša disciplina) je omogočil večjo in upam si trditi, tudi kvalitetnejšo proizvodnjo. Najmanj pa je na povečanje hitrosti strojev vplivalo vzdrževanje strojev. Pri večjih hitrostih so sicer zastoji lahko večji, niso pa posledica dobrega vzdrževanja stroja. Če se ležaj greje, potem zmanjšanje hitrosti verjetno ne bo dosti pomagalo.
Ce lahko delno govorimo o povečani hitrosti stroja na I. in III. PS zaradi rekonstrukcije, to nikakor ne moremo govoriti za II. in IV. PS, ki sta tudi povečala hitrosti in to znatneje kot ostala dva stroja, pa nista bila rekonstruirana. To da misliti, da je bila dobra rekonstrukcija v glavnem povod za boljše sodelovanje in načrtnejše nastavljanje hitrosti pri posameznih papirjih.
Izkoriščenost stroja
Vsem je poznano, da smo imeli včasih reparature enkrat tedensko, medtem ko jih imamo sedaj na štirinajst dni.
Takšen način dela zahteva:
1.	dobro organizacijo mazanja (še posebno pri drsnih ležajih);
2.	dobro tekočo kontrolo vzdrževanja (obratni ključavničarji);
3.	dobro organizacijo repara-tur;
4.	plansko in dobro organizacijo pri menjavi strojne opreme;
5.	dobro strojno opremo;
6.	dober proizvodni program.
Obratni ključavničarji morajo
stalno pregledovati vse strojne dele in redno javljati vse napake, ki jih ne morejo sami odpraviti, da je možno teh del čim več opraviti pri repanaturah.
Prav gotovo so reparature organizirane neprimerno bolje, kot je bilo to včasih. Stimulacija,
normiranje in dobro vodstvo so dali svoj prispevek k boljšemu delu. Se pa normiranje pogosto tudi odrazi v obliki slabo opravljenega dela, ki ni nujno, da se vedno pokaže v zastoju, ampak često v poškodbah naprav, valjev (npr. stonitni valj itd.).
Takšen način vzdrževanja zahteva dobro organizacijo pri menjavi sit in klobučevin. Na ta termin reparatur smo pristali pod pogojem, da pridemo postopoma na iglane klobučevine, ki jih še vedno preizkušamo, rabimo' jih še vedno malo in še te se niso povsod obnesle, ker nismo imeli zadovoljivega pranja.
Ob tedenskih reparaturah smo klobučevine pogosteje menjali, sedaj pa jih moramo tudi med normalnim obratovanjem. Tudi menjavo programa smo naredili ob reparaturah, sedaj lahko storimo na vsake 14 dni ali pa med normalnim obratovanjem, kar nam daje dodatne zastoje.
Nujno je, da so tehnološki zastoji pri takšnem načinu dela v porastu, mehanični pa upadajo, še posebno, ker vemo, da imamo največ zastojev ob zagonih po reparaturah. Ni logično, pa vendar imamo takšne izkušnje.
V kratkem poročilu o proizvodnji niti ni mogoče povedati vsega, kar sem navedel v tem članku, ne kaže pa tudi na pamet tolmačiti nekaterih številk.
Nimam namena podcenjevati dela ostalih služb in oddelkov, vendar, če se nekje javno podcenjujejo proizvodni uspehi, potem je naša reakcija razumljiva.
Poročilo je podala analitska služba, ki ne bi smela enostransko ocenjevati uspehov podjetja, ker niso spodbudni za nadaljnje delo.
Ivan Bogovič
Gibanje proizvodnje v mesecu januarju 1969
Plan	Doseženo Izkoriščanje zmogljivosti
1. 1968	1. 1969
Papir.............. 100	104,2	89,8	88,7
Lesovina........... 100	94,3
Proizvodnja papirja je bila v mesecu januarju višja od planirane predvsem zaradi znižane zaloge nekončane proizvodnje. Izmeta na papirnih strojih smo zabeležili nekaj več kot v poprečju za leto 1968 — 8,3 °/«, leto 1969 8,6 0/». Porast izmeta smo opazili predvsem na I. papirnem stroju in sicer pri offset papirjih. Zastojev je bilo manj kot v poprečju za leto 1968, nižja stopnja izkoriščenosti papirnih strojev pa je posledica ustavitve strojev zaradi državnih praznikov. V proizvodnem programu so prevladovali brezlesni pisalni in offset papirji, kuler ji, precej pa je bilo tudi pelur ja. Posameznih papirjev smo izdelali zelo majhne količine, zaradi pomanjkanja naročil.
Zaradi redukcij električne energije proizvodnja lesovine v januarju ni dosegla planirane. Redukcije so tudi slabo vplivale na kvaliteto lesovine, kar se odraža v slabi utržni dolžini.
Uspeh v prvem polletju letos je bil boljši
VEVČE, FEBRUARJA — Po zaključku prvega polletja so učenci prvega in drugega razreda poklicne papirniške šole prinesli pokazat rezultate svojega dela kadrovski službi podjetja. V ta namen je bil tudi sklican z njimi sestanek. Na dnevnem redu je bil razgovor o uspehih in načinu učenja, o disciplini in odnosih med tovarno in učenci — štipendisti. Pojasnjeno jim je bilo, da so štipendije in ostali stroški, ki jih ima tovarna z učenci, prispevek vsakega posameznega člana kolektiva za vzgojo svojega naraščaja. Zato niso zahteve po discipliniranosti in pridnosti v šoli in pri praktičnem pouku neopravičene. Bolj, ko v preteklih letih, se letos učenci tega zavedajo. Rezultat te zavesti je zadovoljiv uspeh, razen morda dveh ali treh učencev, ki še ne morejo doumeti razlike med poklicnim izobraževanjem in obveznim osnovnim šolanjem. Tudi pretiranih neopravičenih izostankov ni bilo zaznati, kot je bil primer pri prejšnjih letnikih, dokler taki učenci niso bili iz šole odstranjeni.
Da bi poklicni šolarji čimprej zaživeli s tovarno, jim je vodja sestanka tudi razložil gospodarski načrt podjetja za letošnje leto. Tu je učence najbolj zanimala proiz-
vodnja in razvoj tovarne. Ob koncu so si ogledali še delovna mesta v proizvodnji papirja, posneta na diapozitivih.
Učenci poklicne papirniške šole, štipendisti 1. in 2. razreda ob razgovoru o tovarni in o njihovih uspehih v šoli
Za kaj se moramo zavzemati pri skupščinskih volitvah?
Sprejet je pravilnik o obveznem sprejemanju pripravnikov
VEVČE, FEBRUARJA — Priprave za volitve v občinske, republiško in zvezno skupščino, ki bodo v aprilu, zahtevajo veliko zavzetost vseh družbeno-politič-nih sil. Sedanje razmere v družbenem in ekonomskem življenju in splošen političen položaj so drugačni in bolj zapleteni kot pri prejšnjih volitvah. V neposredno volilno obdobje stopamo v času živega boja za izvedbo gospodarske in družbene reforme, v času nadaljnjega izpopolnjevanja druž-beno-političnega sistema, ob močno spremenjeni sestavi domala celotne politične strukture federacije in republike, ob ustavnih dopolnitvah, s katerimi se spreminja tudi struktura skupščine, ob spremembah v volilnem sistemu. Za to obdobje je hkrati značilna tudi dinamična in dokaj zaostrena zunanjepolitična situacija.
Načela družbene reforme smo na splošno sprejeli, vendar jih v praksi prepočasi uresničujemo. Prepočasi izpopolnjujemo tudi sistem, ki bo ustvaril takšen ekonomski in družbeni položaj proizvajalca, da bo ta dejansko poglavitni nosilec družbenega razvoja.
Naš politični sistem, ki raste iz samoupravljanja in mu tudi služi, skušamo napraviti bolj učinkovit, bolj demokratičen. Pogoste in temeljite so razprave o svobodnem dialogu, o političnem pluralizmu, o dograditvi ustavnosti, ob tem posebej o dograditvi skupščinskega in volilnega sistema. Značilna so tudi iskanja, kako razmeroma primerneje postaviti vlogo in položaj političnih organizacij, predvsem Zveze komunistov, Socialistične zveze, sindikata, Zveze mladine in drugih. Ta razpravljanja in iskanja so odsev objektivne nuje, ki jo prinaša razvoj družbenih in ekonomskih odnosov.
Dopolnitve ustave Socialistične republike Slovenije pomenijo nadaljnji korak k razvijanju našega političnega sistema. V vsak: danji družbeni in politični praksi naslednjega Obdobja jih bo treba dosledno uveljaviti kot družbeni dogovor, ki teži k nadaljnjemu razvoju samoupravljanja nasploh, še posebej pa k oblikovanju zveze, kot skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti in k oblikovanju takšnih skupščin, ki bodo po svoji sestavi sposobne kvalitetno, avtoritativno kot izraz skupnih in naprednih interesov delovnih ljudi odločati ter hkrati tudi zagotoviti učinkovito izvajanje svojih odločitev.
Socialistična zveza je neposredna nosilka politične predvolilne dejavnosti in nosilka vsebinskih in kadrovskih priprav na volitve. Zato se mora ob skupščinskih volitvah še posebej kvalitetno organizirati kot demokratična zveza, politična organizacija vseh ljudi, Id jim je za samoupravni socializem. Organizirane politične sile morajo v predvolilni dejavnosti politično uveljaviti zlasti kandidacijske konference SZDL, in sicer kot obliko, ki je v njej mogoče organizirano premagati zaprtost in monopol kakršnekoli vrste, kot obliko, kjer se volivci organizirano dogovarjajo in demokratično uresničujejo svoje ustavne pravice. Te konference so zbor demokratično izvoljenih delegatov organizacij SZDL, ZZB, mladine in drugih organizacij in združenje delovnih ljudi v občini. Ti delegati zagovarjajo stališče in predloge svojih organizacij, soočajo ta stališča z drugimi ter usklajujejo predloge kandidatov za odbornike in poslance.
Zbori volivcev so druga demokratična oblika za predlaganje in potrjevanje kandidatov. SZDL, v delovnih organizacijah pa predvsem sindikati, si bodo morali v svoji dejavnosti prizadevati, da bodo volivci uspešno uveljavili svoje pravice v kandidiranju poslancev in odbornikov.
Pri kandidiranju pa moramo paziti, da bo v novih skupščinah
odsevala celotna struktura naše sodobne družbe. V vseh dejavnostih in poklicih so ljudje, ki so zmožni opravljati cdborniško ali poslansko funkcijo. Zavzemati se je treba, da bodo prišli do veljave ljudje, ki razumejo politične in sociološke procese. V skupščine morajo priti ljudje s širokimi družbenimi obzorji in poznavanjem problematike. Zato je potrebno ob tem še posebej poudariti, da morajo priti v skupščine tudi ženske, mladina, neposredni proizvajalci, znanstveni in kulturni delavci, obrtniki in drugi. Samo če bodo prišli v skupščine kvalitetni in ustvarjalni ljudje iz različnih dejavnosti in poklicev, bomo dosegli, da bodo skupščine ustvarjale sintezo interesov. Nobena skupščina ne sme izražati samo seštevke ožjih interesov, temveč jih mora združevati v novo kvaliteto.
Vlado Šmigoc
VEVČE, FEBRUARJA — Posebna komisija, ki jo je imenoval upravni odbor tovarne, je predložila delavskemu svetu dokončno obliko pravilnika Oi obveznem sprejemanju pripravnikov. Na svoji seji dne 13. II. 1969 je DS seznanil svoje člane z vsebino pravilnika in ga tudi potrdil.
Pravilnik ureja pogoje in načine sprejemanja pripravnikov na delo, določa trajanje pripravniške dobe, način uvajanja v delo, preizkus znanja pripravnikov, prav tako pa tudi govori o pravicah in dolžnostih pripravnikov. Tako je ta akt interne zakonodaje pravzaprav uzakonil že ustaljeno prakso in delovne navade na tem področju, ki jih pravilnik Q izobraževanju in štipendiranju iz leta 1963 še ni vseboval.
Namen novega pravilnika je, da bi se mogli ljudje, ki so končali visoko, višjo ali šolo druge stopnje, z delom na delovnih mestih pridobiti potrebne delovne izkušnje za samostojno delo
v stroki, za katero so se šolali, ali v stroki, ki je tej najbolj sorodna.
Pravilnik določa, da pripravnik takoj, ko delo nastopi, postane član delovne skupnosti in začne prevzemati dolžnosti in pridobivati pravice, ki izvirajo iz delovnega razmerja.
Tako tovarna razporeja pripravnike na ona delovna mesta od prve do pete sistemizacijske grupe, ki zahteva visoko, višjo, srednjo pa tudi poklicno strokovno izobrazbo, prav tako pa tudi na delovna mesta, ki so pogoj za dosego takega delovnega mesta.
Število pripravnikov, ki bodo vsako leto ali na določena obdobja sprejeti v tovarno, bo določal plan kadrov. Sprejeti bodo na podlagi razpisa, kakor to določa pravilnik o delovnih razmerjih za sprejem delavcev na delo, razen takrat, ko je zasedba delovnega mesta pripravnika že predvidena s štipendistom podjetja, kar predpisuje pogodba med podjetjem in štipendistom.
Za normalno delo prostor — pogoj
VEVČE, FEBRUARJA — Velikokrat govorimo o količinski proizvodnji papirja ter to primerjamo s prejšnjimi časovnimi obdobji. Zlasti z zadovoljstvom o tem razpravljamo, ko ugotovimo, da. smo količinsko in finančno več proizvedli.
Vendar se mi zdi v tem primeru nujno načeti problem, na katerega največkrat pozabimo, saj zadeva le delovno enoto ročne dodelave, in mislimo, da ga bomo že rešili.
To je problem prostora za gotovo blago. Vsem je jasno, da je pomanjkanje prostora povsod pereče, saj vemo, da proizvodni oddelki niso bili grajeni za tolikšno proizvodnjo, kot jo imamo. Menimo pa. da je v tej situaciji vsak oddelek dolžan storiti vse, da zagotovi normalno obratovanje.
Papirna dvorana in satinaža sta oddelka, ki sta v teh primerih najbolj prizadeta, saj sta primorana prenašati vse proizvodne sunke. Tako je največkrat eden od teh oddelkov nabito poln. In ker se v dani situaciji »ne da« ničesar urediti, niti s programiranjem asortimenta, je pač to neiz-
bežno zlo za omenjena oddelka. Tako imamo primere naraščanja prekomernih nadur na eni strani, kakor tudi režijskih na drugi strani. Dogaja se, da imamo samo strojno gladke, drugič pa kar na štirih papirnih strojih samo sati-nirane papirje. V takih momentih je nemogoče kakorkoli raciO'-nalno organizirati delo, zato smo primorani podrejati se trenutnemu stanju, če hočemo zagotoviti normalno obratovanje papirnih strojev.
Še slabše je med oddelkoma ročne dodelave in odpreme. Tu ni dneva, da bi v redu obratovali. Tehtnica je redno vsakodnevno v zastoju. Zastano delo pa nadoknadimo v nadurah. Mislim tudi, da ni delovna naloga vodje dodelave ali naloga izmenskega vodje ročne dodelave, da se vsakodnevno pregovarjata zaradi prostora, zlasti ne z nakladalci, ki namerno ne zapeljujejo palet pred dvigala in s tem paralizirajo tehtnico. Pri tem moramo nujno pomisliti na vodjo teh ljudi, ki to dopušča in kakšen je njegov čut tovarištva do drugega oddelka, ki tudi mora obratovati.
Ta problem smo načenjali že na vseh mogočih sestankih in drugod, vendar uspeha ni. Nimam namena vtikati se v komercialno politiko in način odpreme, ne moremo pa na ta račun skladiščiti papirja pri vratih papirne dvorane in satinaže. Mislim pa, če velja red pri ostalih proizvodnih oddelkih, da delajo tako, da ne ovirajo drug drugega, potem naj to velja tudi za oddelek odpreme, saj smo vendar eno podjetje, za katerega veljajo enaki kriteriji.
In navsezadnje mislim, da bo način sodelovanja ostal še naprej na tako nizki stopnji, dokler se bo reševanje takih problemov omejilo na ocenjevanje tistega, ki je oviran pri delu z »domiš-Ijavcem« in podobnimi izrazi.
Mnenja sem, da kot proizvodni oddelek ne moremo sprejeti »nasveta« ali »iniciative« vodje prodaje, ki je padla nedavno: »Če ne morete delati1, pa stojte.« Verjetno bi moralo slediti še vprašanje —- na čigav račun? To pa dajem v razmišljanje organom, ki bedo lahko problem hitreje in pametno rešili.	Fran	Fras
Pravilnik predvideva trajanje pripravniške dobe od 1 do 2 let, v izjemnem primeru pa zaradi specializiranosti dela tudi 3 leta. Poleg samega strokovnega usposabljanja je pripravnik med pripravniško dobo dolžan seznaniti se tudi s poslovanjem, organizacijo dela in samoupravljanjem. Programi prakse, profili delovnih mest, pismena navodila so sestavni del pravilnika. To prejme pripravnik ob začetku pripravništva ali pa med opravljanjem dela.
Za svoje delo so pripravniki ocenjeni. Sistematično spremljanje njihovega dela spada v kadrovsko službo, ki se za to poslužuje strokovnih delavcev — inštruktorjev, mentor, vodja oddelka ali delovišča in preddelavec.
Po končani pripravniški dobi oceni delo pripravnika strokovna komisija. Če ocena ni pozitivna, lahko kadrovska služba pripravnika razporedi na tako delovno mesto, za katero pripravnik izpolnjuje pogoje. Če delavec — pripravnik tako delovno mesto odkloni, ali če tovarna nima takega delovnega mesta na razpolago, preneha pripravniško delo na način, ki jh določa statut oz. pravilnik o delovnih razmerjih. Če pa je uspeh zadovoljiv, ga delovna organizacija razporedi na delovno mesto, za katerega izpolnjuje pogoje.
Ko pravilnik govori o pravicah in dolžnostih pripravnikov, pravi, da ob nastopu pripravnik prevzema vse dolžnosti in dobiva vse pravice, ki izvirajo iz dela in po delu, kot enakopraven član delovne skupnosti.
Kriterij pri nagrajevanju je tak, da pripravnik v času prakticiranja na delovnem mestu prejema osnovo, ki izvira iz sistemizacije pripravnikov in ni vezan na uspeh strokovne enote oz. delovnega mesta. Če pa dela samostojno, je pri delitvi OD soudeležen kot delavec, ki redno dela na takem delovnem mestu, če je le to za pripravnika ugodnejše.
Po določbah pravilnika bodo pripravniki vodili dnevnik dela, ki bo vedno na vpogled kadrovski službi. Iz dnevnika bo med drugim razvidno, ali pripravniki pri praktičnem delu s pridom uporabljajo znanje, ki so si ga pridobili v času šolanja.
S tem sprejetim aktom je rešen status bodočih pripravnikov, oziroma praktikantov v proizvodnji, kakršno ime so imeli do sedaj. Za razvoj dela in uspeha pri delu pa seveda ni pravilnik tisti, ki bo vodil k uspešnosti, pač pa je to odvisno od prizadetih. S. R.
Zaradi prenatrpanosti imajo zavijalke papirja v ročni dodelavi precej težav s
prostorom (slika spodaj)
Namesto manevrirnega prostora v odpremi, stojijo palete, naložene s papirjem druga ob drugi. Delavci si utirajo pot kar prek papirja (slika desno)
Leto 1969 in sklad skupne porabe ter stanovanjski sklad
Novi vodja laboratorija
VEVČE, FEBRUARJA — Ing. Dušan Kogej je bil že prej zaposlen v obratu »Celuloze« v Medvodah. 1. julija 1968 pa je prišel na Vevče, kjer je najprej opravil šestmesečno prakso; šel je skozi vse faze proizvodnje papirja od začetka do zaključka faz. V začetku letošnjega leta je prevzel dolžnosti vodje laboratorija. Da bi ga kot sodelavca na tem delovnem mestu predstavili kolektivu, smo se obrnili nanj z nekaterimi vprašanji, na katere je rad odgovoril.
VEVČE, FEBRUARJA — Ena
najzanimivejših delitev, je delitev sklada skupne porabe. Kek jagode na grozdu visijo različni »potrošniki« na tem skladu. Zato je tudi pri razpravi o načrtu porabe sklada na seji DS tovarne vedno živahno. Eden vidi največji problem in največjo potrebo v gradnji stanovanj, drugi je privrženec športnih organizacij in zanje išče sredstva, tretjemu so spet najvažnejše kulturne organizacije, vmes pa so zagovorniki rekreacijei, mladinskih organiza-
Delavskemu svetu je bila na seji dne 13. II. 1969 predlagana omenjena delitev z naslednjo obrazložitvijo:
V	predvidevanju razpoložljivih sredstev stanovanjskega sklada je bilo upoštevano, da se bodo navedena sredstva formirala po planskih predvidevanjih osebnega dohodka. Pričakujemo bruto dohodek kopališča v višini 550.000 din, ki bo ob ugodni sezoni verjetno tudi presežen. Predlagamo, da se v sklad skupne porabe predvidi 800.000 din. S tolikšnimi razpoložljivimi sredstvi bi zadovoljili najnujnejše potrebe posameznih faktorjev s področja družbenega standarda.
V	razdelitvi sredstev za stanovanjsko gradnjo je bilo nujno
VEVČE, FEBRUARJA — Pot
do uspeha v laboratoriju je običajno zelo dolga. Hitrost pri tem delu ne igra nobene vloge. Kljub temu pa so v laboratoriju za atomsko fiziko firme North American Rockwell odkrili malo baterijo v trdnem stanju. Cenijo, da je ta baterija milijonkrat boljša od sedaj običajno uporabljenih baterij.
Dva znanstvenika sta našla tako dober elektrolit v trdnem stanju, da se je delež, ki jim je bil dodeljen za znanstveno delo, kar čez noč povečal na ogromne vsote, ki so se uporabile za nadaljnji razvoj.
Najprej naj pojasnimo, kaj pomeni pravzaprav »trdno stanje« elektrolita. Namesto tekočine, ki jo sedaj uporabljamo v baterijah, je novi elektrolit trden. To je kristalna materija, skozi katero se ioni zelo hitro in lahko premikajo.
Gibanje ionov proti enemu od polov baterije povzroči, da teče električni tok. Kolikor lažje ioni prehajajo skozi elektrolit (to se pravi, kolikor je manjši ionski upor), tem močnejši je tok, ki ga lahko proizvedemo. Atomska struktura kristalov je takšna, da ima mnogo kanalov, to se pravi delov kristala, v katerih so atomski delci bolj rahlo vezani in se ioni ravno tam gibajo z majhnim odporom.
Ce mislite, da je vaša žepna baterija trdno telo, ste v zmoti. Večina ljudi je že poskusila, kakšna lepljiva masa mora nastati na ohišju žepne baterije ali tranzistorskega sprejemnika, kadar baterija »izteče«.
Že sredi preteklega desetletja je bilo narejenih mnogo poskusov, da bi odkrili trdni elektrolit. Običajno baterijski elektrolit odpove pri ekstremnih temperaturah. Razen tega imajo baterije zelo
cij, gasilcev itd. Preslabo napolnjena vreča pa ne more zadostiti vsem potrebam. Novo v letošnjem letu je tudi to, da so v sklad skupne porabe vključena tudi obdavčena sredstva za izobraževanje, ki jih je bilo zaradi tega treba skrčiti na minimum. Ce bo to koristno, se bo pokazalo v naslednjih letih, je pa malo verjetno.
Razpoložljiva sredstva stanovanjskega sklada in sklada skupne porabe za leto 1969 znašajo 1,911.061,01 din, razdeljena pa so:
upoštevati planske prekoračitve, ki so nastale zaradi previsokega pričakovanja priliva 4%> od OD. Letos moramo odvajati 20 Vo za stanovanjski sklad ZB pri mestnem svetu in pa preostali znesek, ki smo ga dolžni vročiti še za financiranje 36-stanovanjskega bloka ob kinu.
Letos prvič predvidevamo kreditiranje stanovanjskih varčevalcev. Gre za kompleksen koncept financiranja bodoče stanovanjske gradnje prek t. i. skupnega vročanja — kupec — podjetja pri Kreditni banki v' Ljubljani. Spričo velikega pomanjkanja finančnih sredstev za stanovanjsko gradnjo je takšno varčevanje izrednega pomena za nadaljnjo gradnjo, saj se na ta način razpoložljiva sredstva kupca in pod-
kratek čas skladiščenja: ali se morajo izkoristiti v roku nekaj mesecev, ali pa izgube svoj električni naboj, oziroma iztečejo. Nova baterija lahko leži 10 let v skladišču in prenese vsako temperaturo od naj nižje, na kateremkoli mestu na svetu, do svoje točke taljenja 220° C. Tudi pri poskusih delovanja sile 13-tisoč-krat večje gravitacije ter pri velikih hitrostih vrtenja je še obdržala svoj električni naboj.
Začelo se je tako, da so začeli preiskovati nek material, za katerega so menili, da je boljši kot pa srebrov jodid, ki se običajno uporablja za elektrolit. Izkazalo se je, da ima material velik upor, tako da ne pride v poštev kot kandidat za baterijo, imel pa je za posledico odkritje cele družine elektrolitov v trdnem stanju.
Osnovno je bilo to, da so odkrili skupino elektrolitov, ki so v trdnem stanju, prevajajo pa ione ravno tako, kot bi bili v tekočem stanju. Ta trdna materija je elektrolit v celotnem temperaturnem območju od 130—220° C, medtem ko današnja baterija proizvaja električni tok samo na strogo omenjeni temperaturi.
Baterije iz srebrnega jodida proizvajajo tok 8 mikroamperov na kvadratni centimeter. Baterija v trdnem' stanju pa daje tok, ki je skoraj milijonkrat večji.
Za bodočnost baterij v trdnem stanju je morda najvažnejše to, da novi material lahko izdelajo v vsaki velikosti in obliki. Strokovnjaki so soglasni, da lahko to .odkritje označimo kot eno najpomembnejših v teku 40 let.
Gledano z ekonomske strani so sedanje baterije še vedno boljše (cenejše) od novih trdnih baterij. Kljub temu pa si je nova baterija že zagotovila določeno mesto, ki ga bo kvečjemu še razširila.
Po reviji Skyline
jetja oplemenitijo s kreditom banke tako, da v direktnem financiranju nastopi podjetje z manj kot 50 °/o direktnih finančnih sredstev. To pa pomeni skoraj podvojiti možnosti gradnje. Zaradi reguliranja teh odnosov bo potrebno predložiti spremembo pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih kreditov. Neprijetna okoliščina pri tem je le, da je za uvedbo takšnega koncepta li-nanciranja potreben daljši čas, to je vsaj dve leti.
Kreditiranje individualnih graditeljev bi bilo prav tako potrebno postopoma preusmeriti na sistem varčevanja in vročanja tovarniških sredstev. Z letošnjimi sredstvi bi samo premostili takšno spremembo s tem, da se dodeli Kredit tistim, ki so dejansko pred dograditvijo.
LostavKa »reicreaeijski doda-tea« je VKalKunran V pnoiiAiu visim n.ot lansKO leto s tein, ua se rezini dodeljevanja reKreacijsnega uodaiKa posamezmicom v ničemer ne spremeni.
Predvidevamo, da se sredstva najemnin v samsKem domu iz-tuj učno uporabljajo za izboljšave bivanja samcev. Nadalje smo Udizin vračati kredit oziroma anuitete za stadion in kopališče. počitnisKa objeKta v Novigradu in na venki pianini potrebujeta zaradi tekočega vzdrževanja in izpopolnitev manjšo dotacijo. Za planinsko kočo na Veliki planini pa je treba poravnati nekatere zaostale račune. Za počitniški dom v Novem gradu bomo letos poleg 7000 din lahko vložili v vzdrževanje in obnovo še sredstva amortizacije v višini 11.700 din, prispevek Medvod 4000 din, manjši prispevek pa lahko računamo s strani Počitniške skupnosti Mo-ste-Polje. S temi sredstvi bi lahko obnovili kuhinjo ter izvedli manjše izboljšave v hišicah in drugih bivalnih prostorih.
V tem načrtu ni upoštevan družabni dom, za katerega predlagamo način vzdrževanja v posebnem predlogu. Skrb za vzdrževanje naj bi prevzela stanovanjska enota, viri sredstev pa naj bi bile najemnine stanovalcev, kino podjetja in obrata družbene prehrane.
Dotacije za družbeno in rekreacijsko dejavnost so v zneskih razvrščene tako, da sorazmerno pogojem dela ustrezajo dotacije kot minimalen znesek za obstoj posameznih klubov in organizacij. Sprememba z lanskega leta je nekaj večja dotacija gasilskemu društvu, dotacija novoustanovljenemu planinskemu društvu in precej večja dotacija mladinski organizaciji, ki postaja vse bolj aktivna.
Ostale dotacije zajemajo podporo Vzgojno-varstvenemu zavodu Vevče, dotacijo občinski organizaciji za letovanje zdravstveno prizadetih otrok, stroške za prire -ditev dedka Mraza pa je treba v letošnjem letu poravnati za prejšnje leto in predvideti dotacijo za letošnje leto.
Ostanek 6932 din je potrebno predvideti za eventualna odstopanja od plana ali za nepredvidene stroške.
Razdelitev po postavkah je bila izvršena na podlagi presoje in izkušenj z namenom, da kljub razmdroma majhnim sredstvom dosežemo kolikor toliko normalen nadaljnji razvoj družbenega standarda na vseh področjih enakomerna
H gornjemu predlogu še posebej predlagamo v razpravo delavskemu svetu predlog športnega društva »Slavije«, tj. vseh treh klubov za dodatno podporo v primeru, da bi bil dohodek oz. poslovni uspeh kopališča iznad predvidevanja. Predlagamo, da bi se ta dohodek sorazmerno razdelil na te tri športne klube. S tem bi tudi dosegli večje sodelovanje športnega društva pri upravljanju kopališča.
Čeprav niste bil začetnik, ste vendar opravljali šestmesečno prakso skozi vse proizvodne oddelke, podobno kot pripravnik. Kaj mislite o koristnosti ali nekoristnosti takega uvajanja v delo na sploh in konkretno za vaše delovno mesto?
Za uspešno delo na strokovnem delovnem mestu v tovarni, ki je rastla 126 let in še raste, verjetno ni dovolj splošno poznavanje tehnologije. Vsekakor je koristno obvladati celotno stanje tovarne in kolektiva z vsemi posebnostmi, ki jih spričo take razvojne poti ni malo. To ob izpolnjevanju vsakodnevnih nalog, ki jih narekuje rutinsko delo, ni lahko, saj je do primernega obvladanja tovarne mogoče priti samo s študijem na mestu samem. Uvajanje v delo, z določenim obdobjem prakticiranja, je zelo primerna priložnost za tovrstni študij. Seveda ni splošnega načina uvajanja v delo za vsa delovna mesta. Delo na strojih zahteva precejšnjo mero fizičnih spretnosti, zato samo poznavanje strojev v tem primeru ni zadostno. O nekoristnosti kakršnekoli prakse je težko govoriti, prav lahko pa je praksa ob nepravilnem razmerju med izvajanjem fizičnih sposobnosti in proučevanja tovarne kot proizvodnega mehanizma neracionalna.
Sistematično uvajanje v taki obliki, kot mi ga je tovarna omogočila, je za moje nadaljnje delo zelo pomembno.
Med prakso ste sodelovali z različnimi ljudmi po oddelkih. Kaj mislite o medsebojnih odnosih, o strokovnosti sodelujočih in o samem delovnem okolju?
Dajati -sodbo o strokovnosti drugih ni hvaležen posel. Vsakdo si misli, da ima najpravilnej -še mnenje o drugih, vendar redko katero od teh mnenj je objektivno-. Zato tudi za moje mnenje, v katerega sem dokaj prepričan, ni veliko verjetnosti, da bi bilo objektivno. Za ohranitev sedanjih ustvarjalnih dosežkov oo bržkone sposobni vsi člani kolektiva, sicer teh dosežkov ne bi bilo. Pojem strokovnosti je spremenljiv prav toliko, kolikor je spremenljiv posluh časa za kon-junkturnost izdelkov kot rezultata neke strokovnosti.
Gotovo nisem edini, ki je v vevški papirnici opazil nadpo-prečno izurjenost osebja pri strojih in sposobnosti operativnega vodstva za organizacijo koordiniranja v težkih pogojih dezlo-ciranosti obratov in pestrosti tehnološke opreme. Prav tako ni slučaj, da je tovarna tako dobro in vsestransko povezana s svetom. Zasluge za to pomembno dejstvo je pripisati strokovnosti posameznikov. V delo delovnega okolja in medsebojnih odnosov v njem, po čemer me sprašujete,
Ob prejemanju štipendije ob mesecu. Na sliki absolvent tehnologije Andrej Mikelj in učenec poklicne papirniške šole Karel Artič
spada seveda tudi pomanjkanje občutka za stroške in dinamičnega posredovanja stroškov na mesto nastanka, kljub obstoječi razparceliranosti tovarne na obračunska mesta.
In materialne in druge možnosti za delo?
Možnosti ne manjka. Obstajajo tudi pogoji za delo.
Laboratorij dela sedaj precej v interesu kupcev in dobaviteljev Papirnice Vevče. Kaže, da je vse več potreb, da bi bila tekoča kontrola v obratih, laboratorij pa naj bi počasi prešel v razvojni laboratorij. Kaj mislite o tem konceptu?
Tekoča kontrola obratovalnih pogojev v celoti opravljata obratna laboratorija pri papirnih strojih in na premazu. Sedanje delo laboratorija je analiza surovin. Ima še posebne naloge, katerih velik del ima razvojni značaj. Vendar potekajo razvojne naloge pri obstoječih pogojih dokaj neplanirano ali vsaj brez posebnega programa za daljše obdobje. Prehod na razvojni ka-
Vodja laboratorija, ing. Dušan Kogej pri delu
rakter laboratorija bi bil umesten. še danes, gotovo pa je, da si brez nečesa podobnega ni mogoče zamišljati hitrejšega napredka tovarne.
Ali vam je organizacija dela v laboratoriju po prvih vtisih všeč, ali pa mislite predlagati kake izboljšave?
Sedanji laboratorij je ostanek enotnega tovarniškega laboratorija, ki so ga iz razmer izhajajoče potrebe razčetverile. Sedanjo organizacijo so morda prav tako narekovale iz razmer izhajajoče potrebe. Zame je v tem trenutku važno samo dejstvo, da ima laboratorij kolikor toliko jasno določeno področje dela in da je organizacija znotraj tega področja prepuščena meni. Skušal bom dati delu v laborateriju tak ritem, da bo všeč ne le meni, ampak tudi drugim.
Kakšni so vaši stiki s tovarno »Celuloze« v Medvodah in kako gledate nanjo s tega delovnega mesta?
S tega delovnega mesta gledam na Medvode kot na solidnega partnerja, o njenih izdelkih pa imam sedaj bolj kompletno mnenje. Vsekakor je kvaliteta medvoške celuloze dokaz resne prizadevnosti in marljivosti tega kolektiva. Izmenjava izvidov celuloze so praktično edina uradna oblika stikov, obstajajo pa možnosti za izmenjavo širšega obsega analiz.
Nekoliko neprijetno pa je vplivala name vest, da se znotraj kolektiva, kjer sem delal skoraj pet let, širijo različne neresnične zgodbe v zvezi z mojim odhodom na Vevče. Med drugim prihajajo v medvoško tovarno celo neke vrste poštne pošiljke, podpisane z mojim imenom, ki pa jih jaz nisem nikoli pisal. Stvar si ne morem drugače razlagati, kot moralno nedovoljeno potezo.
din
Stanovanjska gradnja ....	1,006.269,01
Izobraževanje................... 210.000,00
Rekreacijski dodatek ....	340.000,00
Nagrade delavcem za dolgoleL
no delo......................... 23.593,30
Objekti družbenega standarda .	222.174,00
Dotacija za družbeno in rekreacijsko dejavnost zaposlenih .	74.000,00
Podpore in prireditve ....	28.090,00
Rezerve za nepredvidene izdatke ............................ 6.934,70
Baterija s trdnim elektrolitom
Razmišljanja
Rekonstrukcije v tovarni
VEVČE, FEBRUARJA — V
zadnji številki je bil objavljen članek ing. B. Igliča o nameravani rekonstrukciji IV. papirnega stroja. Pred tem pa smo že večkrat razpravljali o drugih rekonstrukcijah, npr. o III. in II. papirnem stroju, o brusilnici, kotlarni itd. Zastarelost naše tovarne je tolika, da bi prav v vsakem obratu našh potrebe za rekonstrukcijami in modernizacijami.
V maju preteklega leta smo vložili prek Kreditne banke in hranilnice, Ljubljana, zahtevek za investicijsko .posojilo pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj v Washingtonu. V program za to investicijo je zajeta rekonstrukcija III. in II- papirnega stroja in postavitev novega parnega kotla s turbino in še druge manjše investicije.
Ob teh dveh okvirnih programih pa se postavlja vprašanje, katerega od teh rekonstrukcij je najpotrebnejša, glede na to, da za vse te želje nimamo denarja, niti drugih možnosti za uresničitev. Spremenjeni pogoji na tržišču in problematika v premazu pa nam prav tako narekujeta določene rekonstrukcije, ki bi jih nujno morali izvršiti.
Pri tem pa se nam vsiljujejo pomisleki ali se splača v stare in majhne stroje vložiti tolika sredstva, ob dejstvu, da bodo finančni efekti teh rekonstrukcij zelo majhni. Pripombe, ki so bile izrečene v debati o nameravanih projektih, so vsekakor umestne. Brez dvoma bi bilo najbolje postaviti nov V. papirni stroj, stara stroja II in III pa samo toliko obnoviti, da bi delala še nekaj časa, toliko kot bi tržišče dopuščalo.
Pri odločitvi med rekonstrukcijo teh dveh strojev in postavitvijo novega stroja bi vsekakor prevladala druga varianta, če upoštevamo tehnološke prednosti novega stroja, produktivnosti, konkurenčnost na tržišču itd. Edina, toda najvažnejša ovira pri tem je finančno stanje podjetja, zaradi katerega prave sanacije podjetja z novim V. papirnim strojem ne moremo izvesti. Za nov stroj velikih zmogljivosti, dodelavo in potrebno novo kotlarno so potrebna tako velika sredstva, dinarska kot devizna, da jih nikakor ne moremo zbrati. Možnosti, da bi dobili denar pri bankah so prav tako minimalne.
To leto in še do leta 1973 smo z odplačili za premazni in I. papirni stroj toliko angažirani, da nimamo nobenih prostih skladov v te namene. Po devizni strani pa je situacija še slabša. Nov devizni režim omogoča odplačevanje tujih kreditov le iz retencijske kvote in devizne amortizacije. Zaradi deviznih dolgov pri rekonstrukciji I. papirnega in premaznega stroja nam po predpisih, ki so bili sprejeti pred dvema letoma, preostane prostih le še 30 odstotkov retencijske kvote. Le na tej podlagi se lahko zadolžimo, ker je devizna amortizacija tako nizka (ca. 20.000 dolarjev), da praktično ne pride v poštev. Omejena kreditna sposobnost podjetja je torej glavni razlog, da v doglednem času ne moremo uresničiti programa za V. papirni stroj. Ne glede na takšno finančno stanie pa nas tržni pogoji nenehno silijo, da saniramo probleme vsaj na starih strojih, čeprav te rekonstrukcije niso najrentabilnejša rešitev.
Do takšne situacije je prišlo največ zaradi izgubljene amortizacije v preteklih letih, ko sta akumulacija in amortizacija šli za izgradnjo nove industrije v drugih delih države. V tej dobi za modernizacijo tovarne ni bilo storjenega skoraj nič. Tak položaj pa ni samo pri nas. Z njim se srečujejo vsa stara podjetja, najostreje pa se izraža ta problem ravno v Sloveniji, kjer je izrabljenost osnovnih sredstev naj večja.
Fizična in ekonomska zastarelost naše tovarne je tako velika, saj znaša sedanja vrednost (brez upoštevanja premaza) le še 38 odstotkov, da se je prav težko odločiti, kje najprej pričeti z rekonstrukcijami. Do sedaj smo uspeli rešiti — za nekaj let — samo I. papirni stroj in še to z velikimi težavami in žrtvami.
Upoštevajoč razne argumente, izgleda, da je prva naloga med naštetimi, rekonstrukcija IV. papirnega stroja, ki predstavlja predvsem vgraditev klejne stiskalnice in rekonstrukcija mokrih stiskalnic, kot je to omenjeno v »Našem dedu« št. L69. Samo rekonstrukcijo bo zaradi pomanjkanja sredstev treba izvršiti verjetno postopno, tako da bi modernizacijo priprave snovi in še nekatera dela morali izvršiti šele v II. fazi.
To fazo bi najlažje izvedli v sklopu posojila Mednarodne banke. Sredi januarja je bil v Beogradu sestanek konzorcija bank, na katerem je bila izvršena končna izbira med zahtevki za posojila, ki so bili potem predloženi Mednarodni banki. Med 4 zahtevki iz Slovenije je tudi naš, tako da lahko upamo, da se bodo spomladi pričeli konkretni razgovori z Mednarodno banko. Postopek pri obravnavanju posojil je precej dolgotrajen zaradi temeljitosti pri preverjanju poslovne sposobnosti posojilojemalcev in soudeleženih bank, pa tudi glede predloženih programov. Kljub temu pa upamo, da bodo ta posojila hitreje reševali, saj je to že tretji »paket« posojil, ki bodo odobrena naši državi.
Sredi letošnjega leta bomo verjetno že lahko presodili, kdaj bi pričeli z izvajanjem programa, ki je predložen Mednarodni banki. V primeru, da bi pogodbe lahko sklenili še letošnje leto, ali pa v pričetku prihodnjega lete, bi izdelali nov program rekonstrukcij, v katerega bi vključili vse najbolj pereče probleme, ki jih imamo v tovarni na tem področju. Ti bi bili verjetno naslednji:
—	dokončanje rekonstrukcije IV. papirnega stroja,
—	rekonstrukcija III. papirnega stroja (v manjšem obsegu kot je bilo prvotno predvideno),
—	delna rekonstrukcija II. papirnega stroja,
—	rekonstrukcija energetike s postavitvijo parnega kotla in turbine,
—	modernizacija strojne in ročne dodelave papirja,
—	dodelava premaznih papirjev — event. nabava kalandra za visoki lesk, za preganje,
—	in še nekaj nabav, ki pa so odvisne od obsega sredstev, ki bodo na razpolago.
Z navedeno modernizacijo in rekonstrukcijo bodo doseženi naslednji glavni nameni:
—	z vgraditvijo klejnih stiskalnic v III. ti IV. PS se bosta izboljšala kvaliteta in asortiment papirjev, ki jih tržišče nujno zahteva,
—	izboljšala se bo kvaliteta surovih papirjev za premaz, kjer se bodo bistveno znižali proizvodni stroški ob nezmanjšani končni kvaliteti premaznih papirjev,
—	na II. in III. papirnem stroju se bo znatno povečala proizvodnja pri navadnih papirjih,
—■ izboljšala se bo kvaliteta kromo papirjev,
—	povečali bi program premazanih papirjev — kromolux in pregani papirji,
—	znižanje stroškov na papirnih strojih in predvsem v dodelavi.
Kot rezultat navedenih tehnoloških sprememb bi nastopili ugodnejši komercialni efekti, kot npr. dopolnitev asortimenta premaznih in ostalih papirjev, z zniževanjem proizvodnih stroškov pa izboljšanje konkurenčnih pogojev glede na domače in tuje tržišče.
S postavitvijo nove kotlarne pa bi poleg cenejše energije lahko krili vse povečane potrebe po pari in elektriki iz lastnih virov.
Nova kotlarna omogoča po energetski plati tudi bolj varno obratovanje kot sedaj.
Z novo kotlarno bi bili dani pogoji za cenejšo realizacijo našega glavnega cilja, t.j. za postavitev V. papirnega stroja.
V tem članku sem nanizal le nekaj problemov, ki zahtevajo čimprejšnje rešitve. Ne zanikam pa, da jih ni še več in da so prav tako nujni. Zato bi bil vesel, da bi vzbudil zanimanje za ta vprašanja tudi pri drugih članih kolektiva, saj bo vsak konkreten predlog zelo dobrodošel in bo upoštevan, če bo dovolj in vsestransko utemeljen. Mislim, da bomo o navedenih rekonstrukcijah do dokončnih odločitev še večkrat razpravljali in bodo v ta namen organizirani posebni strokovni sestanki.
J. L.
»Črno zlato« čaka pod snegom
HTV v oddelku kalorične centrale
VEVČE, FEBRUARJA — V oddelku kalorične centrale večkrat, zlasti pa zadnje čase, nanese pogovor o higienskih pomanjkljivostih prostorov.
Stanje higiensko-tehnične varnosti se prav malo ali pa nič ne izboljšuje. Res je, da že od leta 1957 predvidevajo rekonstrukcijo', oziroma graditev novega obrata kalorične centrale, vendar sodim, da nova kotlarna ne bo tako kmalu na red in je nujno, da se nekatere stvari za HTV kalorične centrale uredijo čimprej.
Na sestanku EE KC je bilo neštetokrat v prisotnosti vodstvenih delavcev in varnostnega tehnika omenjeno-, naj bi uredili najbolj nujne sanitarije in kočljiv problem kopalnce. To urejamo že od leta 1967 in do danes ni urejeno. Vprašanje je, kje je vzrok in kdo zavira, da ta problem ni rešen. Odgovor je vedno kratek — ni denarja. Dejstvo pa je, da je nekaj sodelavcev obolelo za glivično boleznijo in zato ostalo v bolniškem staležu 7 in več dni, pri čemer je celotna delovna skupnost oškodovana za težke tisočake.
V	kalorični centrali je postavljen Blok kotel, ki ustvarja visoko temperaturo v prostoru. Ta doseže v letnem času 40—45° C, relativna vlažnost pa od 39—58 odstotkov. V KC so bile napravljene meritve in so pokazale ta rezultat, ki ga ima tudi varnostni tehnik.
V	kotlarni in pod kotlarno je posebno vprašanje, kako odstraniti škodljive pline in prah, ne oziraje se na letni čas.
Kemična poklicna škodljivost na delovnem mestu
VEVČE, FEBRUARJA — Amo-nijak — NH3 je brezbarven plin, ostrega vonja, se zelo lahko topi v vodi, tvoreč amonijev hidroksid. V naravi nastane ob razpadanju dušičnih organskih snovi. V industriji ga pridobivajo s Haber Boschovo sintezo in ga uporabljajo za pridobivanje sode, amonijevih soli in dušične kisline. Je važna surovina v industriji umetnih gnojil in barv. Tekoči amoni-jak se rabi za proizvodnjo umetnega ledu. Specifčna teža 0,597 — je lažja od zraka.
Pri prodiranju v človeka predvsem skozi dihalna pota ima dražilne lastnosti in to v zgornjih delih dihalnih poti. Po nekaterih avtorjih zavonja človek amonijak že pri koncentraciji 1 ppm (0,695 mg/m1), po drugih avtorjih pa šele pri 50 ppm. Pljuča zavzemajo pri zastrupitvah specialno mesto, ker so v industriji najčešče prvi organ, ki je izpostavljen kemičnim škodljivostim, vendar je sama okvara pljuč redka, kadar je vdihavana kemična snov v nizki ali zmerni koncentraciji. Ce uspe osebi hitro zbežati, nastanejo okvare večinoma na sapniku in sapnikovih vejah. Na drugi strani pa obstajajo tudi nekatere snovi, ki sploh ne dražijo, se vdihavajo v majhni koncentraciji, povzročijo pa nevarno, čestokrat smrtonosno poplavo pljuč, ki jo
strokovno imenujemo edem pljuč. Kisik iz zraka ne more več v kri, človek se zaduši. Taki plini so: nitrozni plini, fozgen, etilenoksid, fin kadmijev prah, fino razpršen cinkov klorid.
Koliko časa lahko vzdržimo v raznih rekonstrukcijah amoniaka v delovni atmosferi?
1.	pri koncentraciji 100 ppm — vzdržimo lahko daljši čas
2.	pri koncentraciji od 300 do 500 ppm — vzdržimo le eno uro
3.	pri koncentraciji 2500 ppm — vzdržimo le 30 minut
4.	pri koncentraciji 5000 ppm — hitro usmrti
5.	pri koncentraciji 10.000 ppm — (ca. 10/(>) nastane poškodba kože, pride do odmrtja celic na koži, naredi se mehka krasta, ki je razrvana in hitro izgine. Počasi lahko zajame sosednja tkiva in se rana širi v globino.
Daljše bivanje v visokih koncentracijah lahko povzroči zelo nevarno stanje: edem pljuč. Visoke koncentracije pa lahko poškodujejo tudi oči. Po 7—10 dneh lahko pomotni roženica in pride do katastrofalne oslepitve (Laza-rev). Nadaljnje visoke koncentracije povzroče zastoj dihanja. Najčešče je to prehodno, lahko pa pride do hitre smrti. Komplikacija se pojavi; okvar ledvic, pri ženah pa kot krvavitev iz rodil.
Maksimalno dovoljene koncentracije (MDK) za NH3 v delovni atmosferi po JUS standardu:
35 mg m3 zraka ČSSR: 40 mg/m3 50 cmVm3 zraka ZSSR: 0,02 mg na liter
USA: (1960) : 100 ppm = 70 mg na kubični meter Če obstajajo višje koncentracije od MDK po JUS, to pomeni slabe higienske pogoje na delovnem mestu.
Določanje amoniaka v delovni atmosferi s pomočjo rdečega lakmusovega papirčka:
Naj navedem nekaj dejstev:
1.	Visoka temperatura
2.	Visoka koncentracija COa
3.	Visok “/o relativne vlage
4.	Močan ropot in vibracija
5.	Higiena
Posledice, katerim je izpostavljeno pomočniško, kurjaško in strojno osebje:
1.	Zvišanje telesne temperature
2.	Znojenje in padec telesne teže
3.	Spremembe krvnega pritiska
4.	Povišanje krvnega pritiska
5.	Zvišanje ali znižanje soli v krvi in telesu
6.	Znižan slušni krog
7.	Splošna telesna utrujenost
8.	Duševni napor in utrujenost
9.	Škodljivost za kožo in glivična bolezen
Ob dejstvih, ki sem jih analiziral, se sprašujem, kako to, da pri osebju KC ni večjih obolenj, in da ni sredstev za odpravo tega, ampak le tolažilne besede: »Dobri ste, da vzdržite.«
Vem, da bi stala ureditev stranskih prostorov v kalorični centrali tovarno težke milijone, ugotavljam pa, da nekatere EE, oziroma obrati te stvari izboljšujejo in to celo po dvakrat. Primer so prostori vodstva proizvodnje in OTP. Tovarna se iz leta v leto veča, potrebe pogonske in toplotne energije tudi, HTV pa zaostaja.
Čas bi bil, da bi organi samoupravljanja razmislili o tem, in s kakšnimi težavami se osebje KC bori, da tovarna kot taka lahko normalno obratuje. Upam, da se bodo nekatere stvari vsaj delno uredile.
Na zadnjem sestanku EE so člani zahtevali, da DS sprejme sklep o dodelitvi dodatka za težje pogoje dela in sicer: poleti naj bi imeli dodatek za visoko temperaturo, pozimi pa zaradi plinov. V tem smislu naj bi bila tudi predložena vloga delavskemu svetu tovarne.
Jože Duh
Obvestilo
Bralce obveščamo, da bomo nadaljevanje članka »Praksa pri firmi Borregaard-Hallein, Astrija« objavili v prihodnji številki.
NHs Konc. v Vol. °/»	NH3 Konc. v mg/l	Osebna zaznava vonja	Rdeč lakmusov papirček
1	7,1	močan	takoj moder
0,1	0,71	jasen	takoj moder
0,01	0,071	jasen	po 1 takoj moder
0,001	0,0071	slab vonj	
0,0001	0,00071	slab vonj	
1 mg 1 = 1438 ppm 1 ppm = 0,695 mg/m3
Zaščita sestoji predvsem v he» metizaciji (nepropustnosti naprav) tehnološkega procesa, dobri lokalni in splošni ventilaciji in pravilnem izvoru človeka na delovnem
ppm = 1 delček amoniaka na milijon delov zraka
mestu, ki mora biti o nevarnosti poučen. Najlepše pa je seveda, če te nevšečnosti na delovnem mestu ni.
Dr. Boris Moškon
Cilj dosežen! Slavija med šesterico najboljših
v državi
VEVČE, FEBRUARJA — Hokejski strokovnjaki so že na začetku sezone napovedali, da bo o izpadu iz lige verjetno odločal dvoboj med Slavijo in Beogradom v Ljubljani. In res je bilo tako. Zadnja .prvenstvena tekma je odločila. S tem je bilo končano tudi eno izmed najbolj zanimivih hokejskih prvenstev po vojni v Jugoslaviji. Jesenice so osvojile že trinajsto zvezdico zapored. Zasluženo', vendar ne tako prepričljivo kot prejšnja leta. Malo je manjkalo1, pa bi jim zvezdica lahko ušla. Prav zaradi tega je hokejsko prvenstvo postalo še bolj zanimivo.
V naslednji sezoni bosta ustanovljeni dve ligi. Prva, ki bo imela šest članov, s tem, da bodo moštva štirikrat igrala med seboj in pa druga liga, ki bo ver-
Kralj, Lešnjak, Bricelj, Modic, Boškovič, Kvartuh, Lovše, Milavec.
Beograd: Mišon, Gostovič, Vik-torovič, Jankovič, Krneta, Bara-jič, Beli, Joksimovič, Mihajlovič, Punišič, Bon, Šeremet I., Turina, Šemšedinovič, Šeremet II., Damjanovič.
Slavija je v odločilnem derbiju za obstanek v ligi gladko zmagala. V glavnem ae je celotna tekma odvijala v tretjini Beograda, ki se je omejeval na redke napade, ki so se končali brez uspeha. Za Slavijo je nastopil tudi bivši državni reprezentant in eden najboljših jugoslovanskih hokejistov Trebušak, ki je v zadnjem času tudi pomagal pri treningih. S svojo rutino in tehnično dovršenostjo je veliko pripo-
rr; d/
Februarja so Vevčani dobili »zimski bazen«
mogel k pomembni zmagi. Igralci Slavij e so- se borili do zadnjih moči in kar je najbolj spodbudno, je to, da so igrali »vsi za enega in eden za vse«. Za njihov trud jim je številno občinstvo ob doseženi zmagi prisrčno čestitalo.
LESTVICA ZHL
Jesenice	14	12	1	1	138: 32	25
Medveščak	14	11	1	2	86: 34	23
Olimpija	14	10	2	2	132: 35	22
Partizan	14	9	0	5	57: 46	18
Kr. gora	14	4	0	10	62: 88	8
Slavija	14	4	0	10	32: 80	8
Beograd	14	3	0	11	38:125	6
Mladost	14	1	0	13	25:129	2
Iz lige sta izpadla Beograd in Mladost.
Ob koncu prvenstva smo pregledali tudi listo strelcev Slavij e na prvenstvenih tekmah, ki je takale:
1. Lešnjak	Doma 5	Na tujem 5
2. Bricelj	2	4
3. Seme	2	3
4. Kvartuh	2	2
5. Boškovič	2	1
6. Modic	1	1
7. Kralj	—	1
8. Repina	1	—
	15	17
Sku-
paj
10
6
5
4
3
2
1
1
32
Ob koncu prvenstva bi se lepo zahvalili vsem, ki so kakorkoli pomagali pri delu kluba. Predvsem gre naša zahvala kolektivu, organom samoupravljanja in izvršnemu odboru sindikata Papirnice Vevče za podporo, ki smo jo bili deležni. Upamo, da bomo v naslednji sezoni naleteli na še večje razumevanje in podporo.
Janez Preši
Številno občinstvo, večina Vevčanov, je bilo navdušeno nad zmago Slavije
Zahvala
jetno tudi imela šest članov. Zato je bila borba za šesto mesto letos tako vroča. Slavija je dokazala, da zasluži mesto med še-storico najboljših. Delitev petega do šestega mesta s Kranjsko goro je uspeh, ki zasluži občudovanje.
Če analiziramo, s kakšnimi težavami se je boril klub, potem je ta uspeh še večji. Finančna sredstva, s katerimi je razpolagal klub v preteki; sezoni, so gotovo naj skromnejša med vsemi, ki jih imajo klubi, ki tekmujejo v zveznih tekmovanjih po vsej državi. Veliko jih je bilo in še jih je precej, ki ne verjamejo, da simo s tako skromnimi sredstvi uspeli tekmovati v zvezni ligi. Peščici funkcionarjev je treba na tem mestu dati vse priznanje za trud in prizadevanje, ki ga vlagajo že leta v vzgojo naše mladine.
SLAVIJA : BEOGRAD 7 : 1
V zadnjem kolu ZHL je Slavija premagala Beograd s 7 : 1 (2:0, 1:0, 4 : 1). Pred 1200 gledalci sta sodila Cesar iz Ljubljane in Jedjut iz Zagreba.
Strelci: Lešnjak 2, Bricelj 2, Re-pina 1, Boškovič 1 in Kvartuh 1 za Slavijo, za Beograd Bon 1.
Slavija: Lomovšek, Cerar, Gruden, Repina, Trebušak, Bergman,
Igralec »Slavije« Kvartuh Stane je bil izbran v mladinsko državno reprezentanco, ki bo nastopila na evropskem prvenstvu v Ženevi
VEVČE, FEBRUARJA — Pomočnik kurjača, Franc Varga, je zaradi poškodbe pri prometni nesreči še vedno v bolniškem sta-ležu. Na domu v Podmolniku so ga obiskali sodelavci iz kalorične centrale, da bi z njim malo pokramljali o tovarni, o domu in drugem. Ker materialno stanje sodelavca Varge zaradi bolezni tudi sicer ni najboljše, so delavci iz energijskega oddelka tj. kalorične centrale, dežurni elektri-
V Kranjski gori je bilo 8. februarja t. 1. smučarsko občinsko prvenstvo, ki se ga je udeležilo veliko število ekip iz naše občine. Sodelovali so smučarji in smučarke krajevne skupnosti Moste, Saturnus, VI. gmnazije v Mostah, SK Golovca, Agrokombinata Emona, osnovne šole Vide Pregare in drugi.
Naši smučarji so dosegli na tem tekmovanju zelo dobre rezultate. V članski konkurenci je Andrej Pirkmajer dosegel odlično drugo mesto, Marjan Pavšič osmo in Janez Trtnik deveto mesto. V ka-
čarji itd., zbrali zanj nekaj denarja in mu ga ob obisku izročili, da si bo njihov sodelavec poleg nujnega lahko privoščil še kak priboljšek.
Ker se bolni Varga še ne more osebno zahvaliti, je prosil humane obiskovalce, naj gre njegova zahvala vsem darovalcem prek našega glasila. Tudi uredništvo »Našega dela« mu želi skorajš-nega okrevanja!
tegoriji starejših članov pa je tovariš Albin Vengust tudi zasedel drugo mesto.
Veleslalomska proga je bila speljana pri vlečnici Podles, dolga je bila približno 1000 m in s 100 m višinske razlike. Skoda, da je dobro organizirano tekmovanje potekalo v zelo slabem vremenu. Pri razglasitvi rezultatov je smučarje pozdravil sekretar za telesno kulturo naše občine tov. Virk in tekmovalcem, ki so se uvrstili med prvih petnajst, razdelil praktična darila.
R. M.
Tekmovanje v Kranjski gori
Vevče pozimi
Smučanje v Črmošnjicah na Dolenjskem
vevCe, februarja — v
dneh od 16. do 18. januarja letos je bilo v zimsko športnem centru na Dolenjskerrii v Črmošnjicah, republiško smučarsko tekmovanje gozdarjev, lesarjev in lovcev Slovenije. Te tradicionalne športne prireditve, ki je bila letos jubilejna deseta, so se tudi tokrat udeležili smučarji iz našega kolektiva. Med seboj so se posamično in ekipno pomerili tekmovalke in tekmovalci iz 27 podjetij v naslednjih disciplinah:	ženski
smučarski teki na 5 km, moški smučarski teki na 10 km, ženski veleslalom — dolžina 700 m, višinska razlika 100 m, moški veleslalom — dolžina 1400 m, višinska razlika 250 m. Moški veleslalom, le v tej disciplini so sodelovali naši smučarji, je bila precej zahtevna. Izmed 140 prijavljenih je progo prevozilo le 87 tekmovalcev.
Rezultati posameznikov:
1. Beter Lakota
GG Bled..................1:21,7
2. Fric Detiček
ELAN	 3. Marjan Pesjak	.	1:28,3
ELAN	 30. Andrej Pirkmaier	.	1:33,9
Papirnica Vevče . .	. 42. Andrej Zapušek	.	2:13,5
Papirnica Vevče . . . 50. Andrej Klešnik	.	2:41,5
Papirnica Vevče .	.	. 55. Franc Hočevar	.	2:55,4
Papirnica Vevče ... 60. Peter Selan	.	3:04,4
Papirnica Vevče .	. .	. 68. Marjan Pavšič	. 3:13,1
Papirnica Vevče . . . . 71. Marko Robida	. 3:41,8
Papirnica Vevče . . . .	3:46,2
Skupna uvrstitev pa je taka:
1.	ELAN — Begunje . .	1063
2.	LIP — Bled ....	1034
3.	GG — Maribor ...	932
13. PAPIRNICA VEVČE .	296
Pri določanju skupne uvrstitve so upoštevani uspehi ženskih in moških ekip v tekih in veleslalomu. Žal pa pri nas ni najti smučarke!, ki bi zastopala barve našega kolektiva.
4. in 22. julij bomo združili
VEViCE, FEBRUARJA — Smotrnost obratovanja zahteva, da je čim manj stroškov zagona in ustavljanja strojev ob začetkih in ob koncu izmene. Zato je UO podjetja sklenil, da bi združili proste dneve za praznika 4. in 22.
julij. Ali bi bili prosti dnevi 4. in
5.	julij ali 21. in 22., še ni določeno. Na to bodo vplivale največ potrebe po popravilih strojev, oziroma stanje strojne vprege, o čemer bodo poročale strokovne službe in vodstvo proizvodnje.
Pred vrati Beograda (prizor s tekme Slavija : Beograd
KADROVSKA SLUŽBA POROČA
IZ OBRATA VEVČE
JANUAR 1969
Odšli:
Milan Šantič, upokojen
Jernej Jager, invalidsko upokojen
Rodili so se:
Jožetu Kuharju, sin Jože dipl. ing. Janezu Hribarju, sin Marko
Petru in Mariji Ulčar, sin Marko Cirilu Jagru, hči Marija Francu Ambrožu, sin Aleš
Alojzu Ostrežu, hči Vera Antonu Križanu, šin Istok
Čestitamo!
V zadnjih mesecih je vložilo prošnje za sprejem za delovno razmerje 79 prosilcev, z naslednjo šolsko izobrazbo:
Višja šola	— 1	prosilec
Srednja šola	— 8	prosilcev
Poklicna šola	— 13	prosilcev
Popolna osnovna šola — 19	prosilcev
Nepop. osn. šola	— 38	prosilcev