DECEMBER 1 e Eliftii, Škof 2 P Bibijana + 3 S Frančišek Kaav. 4 N 2. Advent na 5 P Saba. opat G T Nikolaj 7 S Ambrož @ 8 č S poč. M. D. 9 P Peter Kanizij + 10 S Janez Veliki_ 11 N 3. Advcnfna 12 P Otilija 1.1 T Lucija, (lev. K 14 S Kv.-Spiridijon+ 15 č Kristina PRVI SLOVENSKI UST Si SMEREH Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico. — od boja da imagei GLASILO SLOV. EATOH DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH... ŠTEV, (NO.) 23S CHICAGO, ILL., TOREK, 13. DECEMBRA — TUESDAY, DECEMBER 13, 1938. LETNIK (VOL). XLVIL Hitler pripravljen za nov sunek - Mna konvencija DSD ----------- . i _______ —■— ————————— Angleška vlada razburjena nad ekspanzijskimi načrti Hitlerja. — Chamberlain namerava podati ta torek važno izjavo. — Hitlerju se ni bati nevarnosti od za-pada. — Osnutek za ustanovitev ukrajinske države. — Nova zmaga nazijev. = London, Anglija. — Hitler- j Jeva ambicij oznost povzroča angleški vladi-nov glavobol. Ve- 4 dela je ta sicer lahko, da Mona-kovo ni značilo zaključka nje- ^ govim načrtom za ekspanzijo, Marveč, da se je tamkaj nasprotno ustvarila šele prava podlaga za njegovo prodiranje, vendar , ji vsak Hitlerjev gibljaj povzro- t ci nekak živčni pretres, kajti , dobro ve, da z vsakim posreče- j Aim Hitlerjevim sunkom soraz- ( toerno pade njen prestiž v Ev- -r°pi. In za nov tak sunek je ) Hitler skoraj docela že priprav- i 'jen in angleška vlada je znova ] Vzburjena. * Kakor se je v nedeljo objavi- ; '°> namerava min. predsednik • Chamberlain - podati ta torek 1 važno izjavo glede angleške tu- 1 jezemske politike pri zborova- ] »ju časnikarjev. Kakor se pričakuje, bo v tej izjavi • izi'azil Chamberlain protest proti nameram, ki jih baje ima Hitler, ^ bo tega svaril, naj pokaže tata dobro voljo napram ohranili miru, kakor jo je pokazala Anglija v Monakovem. Seveda je pri tem Anglija skoraj prepričana, da bodo nje-1,1 protesti ostale le prazne besede. Preveč ugodna prilika in Preveč sijajni izgledi se nam-reč nudijo Hitlerju, da bi jih ta izrabil, zlasti še, ker ve, da nima od zapada pričakovati ni-Kake ovire ali nevarnosti: Franca je ravnokar sklenila z njim Pakt, v katerem se obvezuje, da ne bo med njo in Nemčijo "nobene vojne" več, Anglija bo pa 'tak ostala le pri besednih pi-o-estih, dokler ne bodo njene astne posesti direktno ogromne. Med tem, ko ima Hitler v ^.avnem obrnjene svoje oči pro-JUgovzhodu, kjer ima baje načrte, da ustanovi "ne-visno" državo Ukrajino, in si-^ r !z delov, ki jih namerava od-gati 0(j pujske, Rusije, Ru-Unije in iz čehoslovaške llute-. je< niu je pa to nedeljo zrelo I takorekoč samo padlo v I iti e' ao v°iitvah v estu Memelu (Njemen) z ve-|L 0 večino zmagali naziji. To, I j. 0 je bilo po mirovnih polio samostojno, a upravlja-let ■ kitvenije, vendar tekom j^3? "azijska propaganda na-jj Vl'a iz njega popolnoma mesto; prvi sad se vidi Ijj, Panjih volitvah, čemur bo ^ ' dvoma sledila uradna pri-pitev mesta k Nemčiji. ljubezen vpliva xt na zobe v^evv York, N. Y. — Svoje-Hno Priporočilo je izrekel Jij p, z°bozdravnik,namreč Dr. tijti " Bfiggs. Dejal je,naj se hočejo ,imeti dobre, «ta'lVe zobe, — zaljubi in o-zoh * zaljubfjlen. Zlezlo med Žil ,in ljubeznijo je razlo-tisjjjjl t;i način, da so v sistemu Voij1/ Ici so čustveno v zado-line stanJ'u' alkaliji in kis-ni0l. v lavnotežju, kar pripo- G dobrih zob. ZA POBIJANJE TUJEZEM-SKE ŠPIJONAŽE Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt se je zadnji teden izrazil, da bo priporočal prihodnjem kongresu* naj se nakaže zadostna svota denarja za pobijanje tujezemske špijonaže v Am'eriki. Pov-daril je, da vprašanje vohun-_ stva še ni bilo rešeno s tem, ko so bile štiri osebe obsojene v zapor, marveč, da je potrebno temeljito zasledovanje aktivnosti tujezemsklih agentov, vendar pa tako, da se pri ttm ne bo ameriško ljudstvo samo postavilo pod kako sumnjo. PO KALSVETU — Milwaukee, Wis. — V tukajšnji nadškofiji se je pod vodstvom' nadškofa Stritcha podvzela odločna kampanja, da se napravi konec prodajanju nedostojnih revij in brošur. V tem oziru se namerava nastopiti enako kakor proti nedostojnim filmom. — Pariz, Francija. — Gustave Herve, ki je bil svoječasno bojevit socijalist, je ravnokar spisal opis, kako se je izpre-obrnil in stopil v katoliško cerkev'. Kakor pripoveduje, so se njegova načela pričela iz-preminjati v začetku svetovne vojne. — Vatikan. — Tukajšnji u-radni krogi so ožigosali kot neresnične vesti, razširjene iz Nemčije, da se namerava dunajski kardinal Innitzer odstaviti jn spraviti v neki italijanski samostan. Povdarja se, da bo kardinal ostal na svojem mestu. — Brooklyn, N. Y. — Verski pouk, ki se je dajal zadnje leto v tukajšnji škofiji nekato- ,viom, je rodil razveseljiv« sadove. Od 671 nekatoliča-nov, ki so prisostvovali pouku jih je namreč pristopilo v katoliško cerkev 542, ali 80 od stotkov. ga razreda. Zaradi varnost se pošiljke lahko zavarujejo in sicer do $200, za kar je pri stojbina od 5 do 35 centov. ZDRUZITVENO ZASEDANJE Glavni odborniki (ce) in zastopniki (ce) društev, ki so tvorili deseto redno konvencijo DSD. v avgustu 1937, se sestali v svrho združitve. Chicago, 111. — (Izvirno) — V nedeljo večer, dne 11. dec., se je sestalo v cerkveni dvorani zastopstvo Družbe sv. Družine, ki ima svoj glavni stan v Jolietu, 111. Vzrok za ta izreden sestanek je bilo vprašanje priključitve društva "The Catholic Knights and Ladies of de L'Epe" v Chi-cagi k družbi sv. Družine. Tega izrednega zasedanja so1 se udeležili sledeči glavni uradniki : Mr. Geo. Stonich, gl. predsednik; Mr. Jos. Klepec, gl. podpredsednik; Mrs. Katherine Ba-yuk, II. gl. podpredsednica; Mr. Frank Wedic, gl. tajnik; Mr. John Petrič, gl. blagajnik; Mr. Andrew Glavach, predsednik nadzornega odbora; Mr. Jos. Drašler in Mr. Jos. Jerman, nadzornika; Mrs. Mary Kreme-sec in Mr. John Nemanich, porotnika; Mr. John Rolih pa kot načelnik atletičnega odbora. Društva so pa zastopali: Društvo štev. 1. Mr. Louis Martin-čich; Mr. John Nemanich; Mr. Joseph Gersič; Mr. Simon Šeti-na; Mr. Jos. Jerman. Društva štev. 2, 3, 4 in 5 je zastopal gl. tajnik; dr. štev. 6 Mr. J. Drašler; dr. št. 8, 10 in 11 gl. tajnik; dr. št. 12. Mrs. Ana Jerisha in Mrs. Rose Bahor; dr. št. 13. Rev. A. Urankar in Mr. Math Hajdinjak; dr. št. 17. Mrs. Jos. Bradish; dr. št. 18, 19 in 20 gl. tajnik; in dr. št. 21 pa Mr, John Rolih. Zborovanja so se udeležili tudi družbeni aktuar in računski izvedenci, ki so pogodbo pripravili. Ker so bili pogoji dobri, j« zbornica, videč, da bo to v korisl Družbe sv. Družine, za isto soglasno glasovala in prikl j učenje članstva je na podlagi pogodb« postalo veljavno.Družba je s ten pridobila lepo število članstva Zborovanje se je zaključil* okrog 10. ure, nakar so se za stopniki društev razšli. • Iz Jugo&lavijm nrnmammmmmmmmmmmmmmmmrnmrnm V Založah v Savinjski dolini je drzen nočni razbojnik napadel ugledno in premožno posestnico. — Dolenjska ima zopet svojega postopača, ki straši po vaseh. — Smrtna kosa in drugo iz domovine. Nezaželjen obisk Poleža, 15. nov. — V Savinjski dolini do nedavnega kronika ni zlepa zabeležila Jzločinov1. (Zadnje qase pa so bili v samo treh tednih zabeleženi kar trije primeri. V Založah pri Polzeli živi ugledna posestnica, Frančiška Vašelj, ki je po svojih starših podedovala posestvo in dve hiši v Braslovčah, od katerih / EDEN NA OBISKU VAMERIKI Ožigosal" diktatorsko idejo ma-likovanja države. New York, N.Y. — Na obisk v Ameriko je prispel zadnji pe-( tek bivši angleški zun. minister Anth. Eden. Takoj isti dan je i- j mel govor pri zborovanju naro-" dne zveze industrijalcev. V njem je povdarjal, da Anglija nikakor ni malodušna ali celo razpadajoča, marveč, da se ljudstvo tamkaj pripravlja na krizo, ki u-tegne nastopiti pod pritiskom sile iz drugih držav. Ne, da bi jih po imenti omenil, je ožigosal diktatorje, da z uvajanjem malikovanja države, pred katero morajo posamezniki pokleko-vati, ustvarjajo tak položaj, da 1 je svet v nevarnosti, da pade v| svojem napredku nazaj za več| stoletij. -o- TUJEZEMSTVO BO IZPOD- RINJENO IZ KITAJSKE Tokijo, Japonska. — Tukajšnja vlada namerava v kratkem končnoveljavno in uradno proglasiti konec takozva-ne'm'u paktu deveterih velesil, sklenjenemu pred 15. leti, po katerem je bila Kitajska odprta dežela za trgovanje. Japonska je sicer zadnje mesece polagoma izločevala tujezem-sko trgovino na Kitajskem s tem, da ji je stavljala vedno več ovir, toda zdaj bo iz osvojenih kitajskih delov sestavila posamezne "neodvisne" države. Te bodo, dasi po-i * polnoma pod kontrolo Japonske, nastopale napram tuje« zemstvu navidezno samostoj-1 no in proglasile geslo "Azija Azijcem." -o- " ZAHTEVA UKRAJINCEV PO AVTONOMIJI Varšava, Poljska.— V poljskem parlamentu je bila zad " nji petek vložena zahteva, da J se provincam Volinija in Halič J dovoli avtonomija. Zahtevo ' je podpisalo 15 tukajšnjih po-' slancev. Zahteva po avtono "i miji Ukrajincev je b,ila sicer v pretresu zadnjih 16 let, vendar je zdaj prvjkrat, da se je glede nje vložil konkreten predlog. Omenjeni dve provinci merita skupno okrog 50,-000 kvad. milj in štejeta do osem milijonov ljudi. Vendar pa niste povsod čisto ukrajinski, marveč so ponekod Poljaki celo v večini. -o- V PALESTINI SE NI MIRU Jeruzalem, Palestina.— Nenapovedano, a kljub temu napeto vojno stanje rhed angleškimi četami in arabskimi uporniki v Palestini se še vedno nadaljuje in pride pogosto-ma do ostrih spopadov. Tako so Angleži zadnji petek izvršili celo vrsto napadov na razno skupine Arabcev in pri tem ujeli nad sto upornikov, od katerih jih je več obtoženih te-trorizima|. je eno odstopila prosvetnemu društvu, ki jo je preuredilo v Prosvetni dom. Vašjjeva žjivi na precej samotnem kraju, zato so jo znanci opozarjali, naj skrbno pazi, da je ne bodo m'orda presenetili vlomilci. V soboto zjutraj okrog treh je Vašljeva zaslišala še napol v spanju šum in ropot. Takoj si je dejala, da gre brez dvoma za vlomilce. Vstala je in. poskusila pobegniti iz hiše. V tem pa ji je na hišnem pragu že posvetil v obraz ter ji zastavil s samokresom pot neznani moški, ki je zahteval denarja. Vašljeva se je ustrašila ter mu dala dvesto dinarjev,potem pa mu je ponudila še hranilno knjižico, ki je pa vlomilec ni holtel sprtejietf. V tem je zaslišal ropot tudi najemnik, ki stanuje v gospodarskem poslopju. Pritekel je k hiši in pogledal skozi okno. Neznanec je takoj dvakrat u-strelil proti oknu, k sreči pa ni zadel. Vašljeva je v tem dramatičnem hipu pobegnila iz hiše., neznani vlomilec pa je še nekaj pobrskal in tudi izginil v temni noči. -o-- Vreden naslednik Kostanjevica, 14. nov. — Odkar je Urbanč za varnimi zapahi, so imele vasi po Do-I lenjskem delj časa mir pred tatovi in vlomilci večjega sloga, nedavno pa so poročila o-rožniških postaj s krškega po-!ja in od drugod začela zmerom pogosteje zapisovati neko drugo ime okrog katerega se obeta prej ali slej naplesti Ur-bane'evi podobna gloriola: I-van Uničič, 32 star, rojen v Nemčiji, a po očetu pr,isto jen v Škocijan na Dolenjskem, Pred meseci se je prvikrat po javil v svoji ožji dtfmovini ir oblasti so postale pozorne nanj, ko je zagrešil neka; manjših vlomov okrog Kostanjevice. Ko so ga jeli oro' zniki zasledovati, se je umak nil v hribe in po samotnih go ricah iskal sreče po zidanicah Orožniki so dognali, da zna ša del plena v skrivališče, k si ga je ui-edil pri neki žensk v Zagrebu, a zaman so tudi za grebški detektivi iskali sled za njim. Pred dnevi se je U nučič pojavil v Brezju nac Leskovcem, kjer je vdrl v hi šo posetnice Jožefe Rožančev« in ji odnesel ženske, moške ob ieke in perila ter drugih pred metov za okrog 3,000 din. i , -o- (ŠIRITE AMER. SLOVENCA TAK POST NI PRETEŽEK Mohamedanci imajo določen en mesec v letu kot,"mesec posta", nazvan Ramasan. Ta »post pa je prav svojevrsten. Dokler namr eč sonce sije, torej od sončnega vzh oda do sončnega zatona, jim je prepovedano uživati jedi in pija če ali puliti. Kakor hitro pa sonce zaide*se da znamenje s topom za pričetek pojedin. Gornja slika k aže egiptovskega kralja Farouka, ko se s svojimi ministri krepča zvečer po prestanem postu. , Opeka na glavo Pri popravljanju stolnice V Mariboru je padla opeka na glavo G6 letnemu delavcu Ferdinandu Semeniču. Prepeljan je bil v bolnico, kjer so ugotovili, da ima presekano lobanjo. Smrtna kosa V Mariboru je umrla Ana Stancer, soproga državnega upokojenca stara 69 let. — V Rušah pri Mariboru je umrl Bogoljub Kšela, gostilničar star 33 let. Nesrečen padec Enoinsedemdesetletni občinski revež Janez Matičič iz Ljubljane je, ko je odhajal iz kleti Konsumnega društva domov, nesrečno padel po stopnicah. Prebil si "je lobanjo. --o- Za pogorelce v Laporjah Kakor je že znano, je zadela prebivalce vasi Laporje pod Rašico ob cesti Turjak Velike Lašč!© strahotna požarna ne-' sreča. Nedavno je pogorelce .obiskal ban Dr. Natlačen in je i nakazal pogorelcem 110.000 din. podpore. Nadalje je odločil, da se iz drugih sredstev nakaže denar za gradbo velike cisterne za vodo, kajti, če bi vasica imela ob sedanjem požaru dovolj vode, bi se ta nikakor ne bil razširil kot se je. Uričenih je bilo sedem hiš in štiri gospodarska poslop-. j a. -o- Maščevalka V Velikem Gabru je zgorelo gospodarsko poslopje po-sestnice Frančiške Okoren in . kmalu nato tudi gospodarske i poslopje posestnika Ignaca . Hribarja. Jasno je bilo, da j« l oba požara zanetila zlobna ro-. ka in to je tudi kmalu prišl« . na dan. 19 letna Rozalija . Kralj, p. d. Štruklcova, je slu-. žila za deklo pri posetniki 3 Hribarju. Ko jo je zaradi o 3 pravljanja odslovila posestni' . ca Rozalija Gliha, je zaradi tega sklenila pri Glihovih zažgati. Ker pa radi psov ni mogla blizu, je po dolgem ugibanju zažgala pri Okornovih, misleč da se bo ogenj oprijel tudi Glihove domačije . Pri gašenju ;je pridno pomagala, toda ker jo je pozneje gospodinja okregala, da se je pri gašenju preveč vlačila s fanti, je iz maščevanja zažigala še pri domačem gospodarju. -o- Otroka pustila v gozdu Pred mariborskim kazenskim senatom je bila obsojena na 5 mesecev strogega zapora pogojno za dobo treh let 33 letna vi-ničarjeva hči Marija Just iz Dolenc v ptujski okolici, ker je iz malomarnosti povzročila smrt svojega otroka, katerega je povila v gozdu poleg viničarije in ga tam pustila da je revče umrlo. Izgovarjala se je, da se je bala staršev in se ni upala otroka nesti domov. JUGOSLOVANSKA PROSLAVA Okrog 1500 ljudi se udeležilo proslave jugoslovanskega u-jedinjenja v nedeljo. Chicago, 111. — (Izvirno) — V nedeljo so proslavili chicaški Jugoslovani, Slovenci, Hrvatje in Srbi, dvajsetletnico jugoslovanskega ujedinjenja v skupno državo. Na slavnost je prihitel kot glavni gost in govornik sam jugoslovanski poslanik, Dr. Konstantin Fotič, katerega so že v jutru častno in slovesno sprejeli na postaji. Takoj po za-jutreku se je poslanik in častna delegacija udeležila sv. maše v slovenski cerkvi sv. Štefana. Pree. g. župnik, p. Aleksander Urankar, je imel lep primeren govor pri deveti sv. maši. Nato se je poslanik in delegacija udeležila še pravoslavne službe1 božje. Popoldne pa se je vršila velika narodna prireditev v So-kol-Havliček dvofani na Lawn-dale avenue. Govorili so razni jugoslovanski prvaki in voditelji, med temi tudi jugoslovanski konzul, Dr. Peter Cabrič. Glavni govornik pa je bil poslanik Dr. Fotič. V imenu Slovencev je govoril Mr. Leo Jurjovec. Pri slavnosti je sodelovala tudi šolska godba sv. Štefana. Dvorana je bila nabito polna. Število udeležencev se je cenilo okrog 1500. Vsa prireditev je lepo izpadla in rodila lep uspeh. -o- DA SE IZOGNETE BOŽIČNEMU NAVALU Chicaški poštni urad je izdal mestnemu j prebivalstvo razne nasvete za božične pošiljke; ki pa imajo svojo vrednost tudi za druga mesta. Tako se predvsem priporoča, naj se za božič oddajajo pošiljke čim najbolj zgodaj, kajti za praznike same je pošta strahovito * preobložena. Dalje naj se pazi na to, da bo naslov prejemnika, kakor tudi pošiljatelja razločno napisan. Pošiljke blaga morajo biti zavite v močen papir in vanje se ne sme priložiti pisem, ker so tako podvržene poštnini prve- amerikanski Slovenec ■,a 2 •AMERIKANSKI SLOVENEC' Torek, 13. decembra 1938 * Amerikanski Slovenec 1'rvi in najstarejši slovenski\ list v Ameriki. 9 Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto ......................................$3.00 Za pol leta ......................................... 2.50 Za četrt leta .................................... 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: .... Za celo leto .......................................$0.00 Za pol leta ........................................ 3.00 Za četrt leta :................................... 1.75 Posamezna številka ......................... 3c The first and the Oldest Slovene Neivspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one vear ............ ........................$5.00 For half ,a year ................................ 2.50 For three months ......................... 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ....................................$6.00 For half year .................................... 300 For three months ............................ 1-75 Single copy ...................................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. at the post office at J. M. Trunk: dovskih rokah ... in še srbski tudi, dasi tam ni antisemitizma in so previdene izjeme. Bomo videli. Hrvatje se divijo, ko govorijo o "belem Zagrebu". Vsaj jaz sem tam že pred leti pri vsakem koraku naletel na — Juda, in sem si svoje mislil. Tu pa stoji, čigav je pravzaprav ta "beli 'Zagreb". Nekaj hrvaške mase, ki pride v poštev le pri kakih demonstracijah, ampak kapital, moč, in po kapitalu se suče tudi politika, je — židovska. Tu imate črno na belem, in lahko tudi malo premišljujete, kaj pomeni pravi, pravični in potrebni in razsodni antisemitizem. Hrvaški Zagreb, ie v resnici židovski Zagreb. In tako je še marsikje, kjer nočejo videti, kaj pomeni razsodni antisemitizem za Slovane. asa Malo razgleda Dvoje je zelo značilno. V Rusiji je prišlo do revolucije. Dejstvo je, da je bila os naperjena zoper krščanstvo, in to je tam uničeno. Kri je tekla v potokih. Kdo se je za to zmenil? Vsaj širša amerikanska javnost se ni dosti zmenila, ni bilo nobenega protesta. Kako je vplivno časopisje poročalo, se ne da kontrolirati. Potem je prišla na vrsto Mehika. Tu je šlo izključno zoper katoličane. Naše merodajno časopisje ni videlo nobenega preganjanja. Pride do dogodkov v Španiji. Recite, kar hočete, gre zoper krščanstvo. Kako piše naše časopisje? Sramotno, to bo najbolj primerna označba. Končno pride do homatij v Nemčiji. Radi katoličanov bi se naša javnost ne bila dosti zmenila, ampak nemški furor se je zagnal zoper -Jude. Tu je druga umra. Vse je na nogah, ogorčenje nad barbarstvom zoper Jude je zajelo vse sloje, časopisje je polno tega ogorčenja. Prav. Nemški furor postopa zoper Jude, da presega vse meje. Listi poročajo, in poročajo podrobno in natanko o vsem, kar se v Nemčiji dogaja zoper Jude, in poročajo tudi objektivno, kar je vrlo lepo, dasi je tiste objektivnosti pri Mehiki in Španiji hudo primanjkovalo. Lepo in prav, ko se Judom godijo krivice. Nikakor pa ni bilo tako točno vse, ko je šlo za krivice, kakršne so se godile kristjanom v Rusiji in katoličanom v Mehiki in Španiji. Ali so Judje kaki drugačni ljudje? To je prvo. Drugo pa je, da se naši politični krogi niti zmenili niso, ko je padalo v Rusiji, Mehiki in Španiji. Zdaj, ko gre zoper Jude v Nemčiji, je ves politični aparat na delu. Poslanik je bil poklican iz Berlin«, predsednik je govoril, tajnik se je zgražal, zahteva se bojkot. V Mehiki se ničesar ni povzelo, dasi so mehiški banditi odvisni le od amerikanske diplomacije, in Madrid je še danes pravi ljubljenec, in se rabijo tam rokavice. To je, kar je tako značilno, ker se meri z dvojfto mero. Kakega spopada nihče ne želi, prav je, da se potegujejo za preganjane Jude, ampak sainole pravično bi bilo, ko bi se tista vnema kazala prav povsod, kjer se komu dela krivica. Pri Hitleru je celo neka nevarnost konflikta, ker ta Hitler nosi glavo silno visoko, in Francijo je užugal in Anglijo, morda še celo Ameriko "sestraši"? KAKO JE MED ROJAKI V OTTAWI Ottawa, 111. Že dolgo se nisem oglasila v Amer. Slovencu. Prav kakor štorklja, ki se včasih vstavi, zopet odleti in čez dolgo dolgo spet pride, tako tudi jaz. — Letos imamo zares lepo jesen, da smo je lahko veseli, četudi se nam zima približuje. — Žalostno vest sem dobila iz Chicage, da nas je zapustila sosestra Mrs. Mary Kobal. Ko sem bila v Chi-eagi, smo se skupaj veselile in tudi v Lemontu, toda božja volja je bila taka, da je sedaj umrla. — Pa pride za žalostjo veselje. Na kuhinjska vrata je nekaj potrkalo in ko odprem, pa mi zadoni na ušesa častitka k godu sv. Uršule. G. Aleksander, g. Jožef in Mr. Prah. Iz srca se vam zahvaljujem, kakor tudi za kartico. Imeli smo pri nas 40 urno po-božnost, katero je vodil g. Wen-cel. Četudi ni bilo v našem jeziku, "pa so bile to pridige, ne kake storije iz knjig. Hvala lepa č. g. — Vsem dušnim pastirjem naj da Bog svojo pomoč, da bi nas dobro učili m enkrat pred nebeški tron pripeljali. Prav lepa hvala ottawskim ženam za suprajz party 27. novembra. Hvala za okusne koko-| ške in še boljega zajca, pa tudi kejke, kakoršnih niti peki ne znajo speči kot jih znajo naše Kranjice. Še nekaj sem dobila, namreč lepo podobo Gospodovega Srca z napisom "God Bless Your Home"; pod podobo lepe hiše in cvetice. Vse jako lepo. Hvala! — Božji blagoslov in mir naj vlada za letošnje božične praznike med vami dragi naročniki in vas pripelje v srečno in zadovoljno novo leto 1939. Uršula Kozarič NA GBI5KU PRI PRIJATELJIH V ILLINOI5U Marsh field, Wis. Obljubila sem, da bom nekaj napisala za v Amer. Slovenec in obljubo sedaj izpolnjujem. Ker pa mi domov ne pride veliko novic, sem se morala podati po svetu, da sem kaj izvedela. No, pa je res dobro, če človek včasih kam gre. Tako smo jo potegnili proti državi Illinois, do našega strica in prijatelja Franka Prijatla, katerega morda mnogi poznate, da je dober človek. Bili smo: moj sin John.v, Zopet pa je pri tem nekaj, kar ni brez neke skrivnosti. Čudno. Krščanska in katoliška kri je tekla, pa se nihče ':i zmenil, kakor bi to sploh ne bila človeška kri, zdaj sicer ne teče judovska kri, le krivica se godi nemškim Judom, in. svet se je kar naenkrat začel zanimati za — krivice! Morda se odslej zanima za krivico, kjerkoli in komurkoli se krivica godi. V Jugoslaviji je zdaj zanimanje le za volitve, in za drugo, kolikor je z volitvami v zvezi. Opozicija trdi, da bo zmagala. Mogoče. Ko zmaga, trdi, da bo yse rešila, ker bo vsem dala pravice, ki jim grejo, in sicer'na podlagi demokracije. Tu rečem celo: upajmo, da bi bilo tako, saj se bo prepir neskončno nadaljeval, ako zmaga pri volitvah režim. Je res mnogo,, skoroda vse odvisno od volitev, in ni čuda, da se suče vse le okoli volitev. Vsaj zunanja politika se omenja tudi le, kolikor je režimovska in je zgrešena tudi le zato, ker je režimovska. Celo nekaj antisemitizma je v Jugoslavi, pa je enako z režimom v zvezi. To bi bila bolj notranja politika, pa je baje zopet Hitler zadi. Komunist pile amerikanskemu komunistu ("Napreju"): ''Hitro se presnavlja tudi naša notranja politika. Od llitlera zahtevan zakon proti Židom je že podpisan. Stoja-dinovič si je mogel izprositi le podaljšanje roka objavlje-nja do po volitvah. Glavna ostrina protižidovskega zakona je naperjena proti hrvaškemu kapitalu, ki je do gotove meje v židovskih rokah. Za Žide, ki so nosilci' srbskega finančnega kapitala, za razne Bajlonije, Vajferte itd. so v zakonu izjeme Zelo rafinirano, kakor vidiš." Sicer je zanimivo in tudi žalostno, ako Hitler zapoveduje v celo notranjih zadevah, in mora Stojadinovič prositi za — rok. Ker bo izid volitev izpremenil ves izid, pustimo zanimivost in žalost. Važno pa je, da celo komunist prizna, da je hrvaški kapital "do gotove meje" v ži- hčeri Frances in Dorothy in dve »sestrični Mrs. Frank Bransky iz Auburndale in Mrs. J. Smre-kar iz Milston, Wis. Tako smo praznovali zahvalni dan pri našem stricu Franku Prijatlu v Oglesby, kjer smo se prav dobro imeli in se prijetno zabavali z dobrotami, katere nam je pripravila njegova žena, ki zna marsikaj okusnega pripraviti. Hvala za to celi njihovi družini. Drugi dan v petek, smo se nekoliko okolu vozili, da smo še druge rojake obiskali. Vreme je bilo prav prijetno. — V soboto nno bili zopet povabljeni k naši sestrični Mr. in Mrs. Mencin Ona je zares fina kuharica, ki nam je zopet naložila veliko mizo s številnimi dobrotami, katerih smo se pridno poslužili. Po južini smo se pa vsi podali na pogreb mladega" dekleta, če se ne motim Mici Plankar, tako sem vsaj mamo razumela. Žalostno, ko tako zatone mlado življenje — in smrti tudi mi ne bomo ušli. — Naše sožalje" prizadeti družini. Ker smo bili že na potu, smo se še v La Salle ustavili pri Mrs. Pirnat, ki nam je dala dobrega okrepčila. Malo smo se pogovorili in stopili še k Lukovim, ki pridejo včasih tudi na Willard. Od tam smo šli zopet vsi. k naši sestrični, kjer smo začeli delo uničevanja težko z raznimi dobrotami obložene mize. Jaz in druge smo si pa pri tem mislile: Le počakajte, bote že skusili, kaj so farmarji, kadar se k mizi vsedejo. Na, pa se nas niso prestrašili. Prav lepa jim hvala za vso postrežbo. — V nedeljo smo pa zopet šli na purana nazaj k stricu. Tam smo tudi zaključili naš izlet in zopet odpravili proti domu. — Prav iskrena hvala za toliko postrežbo, ki smo je bili deležni. Kadar pa nanese prilika. smo pripravljeni, da vam vašo uslugo in prijaznost povrnemo po naših močeh. Menim, da sedaj lahko končam svoj dopis. Bo treba misliti na srnjakovo nogo, kajti puške pokajo tod okoli in kakor se sliši je padlo že nekaj srn in srnic in srnjakov, pa tudi nekaj medvedov so baje že porušili ti naši junaški jagri. — Pričakujem, da so še kdo drugi oglasi, kako je kaj s srnjakovo pečenko. — O ja, še nekaj. Pozdrave so mi naročili za na Willard in sicer za Mrs. Zupančič od Lukovih iz La Salle in pa-za Mrs. Kovač, pa bom že še sama povedala, ko prideve skupaj. — Prav lepe pozdrave od /»licike iz Mirne peči. -0- NAROD IN STRANKE Piše Anton Grdina Cleveland, O. Kdo bi ne priznal, da smo deljeni v stranke. Stranko imenujemo skupino ljudi za to, ker se zbirajo v različne grupe, pa naj bi bilo za kake prireditve ali kake druge aktivnosti. Stranke imamo zlasti v javnem političnem življenju, katere potem vsaka postavi svoje kandidate in uradnike za različna mesta državnim ali mestnim uradov, za katere potem volilci volijo. —■' Dočim še po ustavi Zdr. držav in po sistemu državnih in drugih volitev ne more'mo oporekati strankam, še celo potrebne so, in da se potom strank laglje izbira možic katere se med kampanjo spozna za najbolj sposobne, je pa na drugi strani veliko vprašanje zlasti za na:-', ki smo sinovi in hčere iste domovine matere Slovenije. Vprašanje je, ali so med nami stranke potrebne, zlasti stranke, v kakoršnih se nahajamo in se v njih pokazujemo drugim narodnostim,, kako se "kavsamo", da se tako izrazim. Kar roko na prsa in priznajmo iz dna svoje duše, da smo strankarski, in še kako strankarski. Odkod pa to? Zakaj se delimo v stranke, ko nas je pa Če dobro pomislimo vendar tako majhno število in nimamo popolnoma nobenega vzroka da bi si sami delali stranke. Mar nismo vsi prišli v to deželo iz enih in istih pokrajin, iz en,ih in istih revnih koč? No, in pa če je tudi kdo prišel iz malo boljše domačije, to še vendar ni vzrok, da bi morali zaradi tega imeti stranke. — Ali se delimo v stranke iz vzroka, ker je bil kateri izmed nas malo bolj ličen ali šolan, mogoče kateri izučen rokodelec, ali drugače nadarjen? — Sam to večkrat premišljujem in sprevidim, da moram tudi sam, rad ali nerad, biti strankarski, če si ho-čerrf ohraniti svoj značaj in ostati to, kar mislim in sem prepričan, da je moja dolžnost. Ko dalje gledam na stranke, vidim, da so te nekaka dediščina še iz stare domovine. Od tam so prišle za nami, kakor se privleče megla čez gladino jezera in pokrije polja in ravnine. Prav tako .ie z nami in strankami. Drže se nas, kot se nas drži nalezljiva bolezen, ki se nikakor ne da o--zdraviti.. Kaj pa je prav za prav stranka.? — Kakor sem že zgoraj omenil, so strankarji to, da zagovarjajo in trde svoje, zaničujejo in oporekajo po mnenju svojega sorojaka. V nekaterih slučajih se v tem le malo greši, v drugem se pa tudi "godi da napravi to nepopravljivo škodo in se greši s takim ravnanjem zoper sebe in svoj rod. V stranki je sovraštvo, ki ne pozna mej; je strast, ki gre proti dostojnosti I človekoljubja, kakor vojska in večkrat napravi še hujše gorje kot sama vojska, kajti strankarsko sovraštvo ruje na skrivaj, da nasprotniku napravi zlo in škodo, in druga stranka se mora zoper to zlo zavarovati in braniti. — Vse to smo žalibog že tolikokrat doživeli med seboj,, kar nam vseka ko ni bilo v zasluge, ne v čast in ne v ponos, pač pa sramoto naše lastne narodnosti. Kot pripadnik stranke, — (priznam in vsak je dolžan priznati, da spada nekam, ker kdo to taji, ta se potem ne zaveda narodnega življa) — priznam, da sem strankar. Moja stranka je v tem, da se meni in kdor z menoj ne zbira, raztresa". — To so evangeli-ske besede, katere je izrekla sama večna Resnica. Katoličani se moramo tega zavedati in v tem pravcu tudi sodelovati. Poučeni smo bili še kot otroci, od staršev in učiteljev smo prevzeli ta nauk in ko s'mo prišli k pameti, smo sami spoznali, da je le v naukih sv. vere naša prava pot. Tega smo se držali in po tem smo se ravnali. Postavili smo si cerkve in šole, da v njih ohranjujemo versko tolažbo za se in za naše otroke. V pomoč temu smo si ustanovili še taka društva, k> nas že z imeni in po svojih pravilih opominjajo na naše versko življenje sedanje in po* imam za člana ali sina našega naroda v načelih, katere je naš slovenski narod že od nekdaj imel za najdražje vrline in načela, ki so, da je zaveden Slovenec, Slovenka, zaveden in veren katoličan, katoličanka. V tem je vse drugo zapo-padeno, kakor so zapopadene vse božje zapovedi v besedi: "Ljubi svojega bljižnega. . .' — V teh besedah nikakor ni rečeno, da sem izvrševalec teh narodnih vrlin, le zagovarjam jih in rad bi sam postal tak, kot so tiste vrline ki nosijo kot načelno izjavo "Vera in narodnost" za čast in dobro našega naroda. — Te vrline so naš narod ohranile do danes, da je ostal to, kar je. Za to trditev bi dal tudi svojo glavo, da bi mogel tako izpričati pred vsemi, da je tako! Toda, kaj slišimo dandanes od mnogih naših lastnih rojakov, kateri so se oddelili od nas. Pečem, ki "so se oddelili" od nas, ne pa nasprotno, da smo se mi oddedili od njih. O-ni so se oddelili od nas in si ustvarili svojo stranko, da od tam mečejo na nas blato zaničevanja in podcenjevanja. Nikoli in nikjer nam ne more nihče pokazati in dokazati, da smo se katoličan je kedaj in kje oddelili in pričeli nove stranke. Naša stranka obstoji že skoro dva tisoč let in ustanovil jo je Bog sam, kateri je ustvaril tudi narode in jim je tudi poslal učitelje svetega e-vangelija, ki so učili, naj žive versko in narodno. Dočim nam evangelij razlaga duhovno življenje, nas sv. Cerkev vs-podbuja tudi v tem, da se moramo zavedati kot narodna skupina, v kateri moramo tudi tako sodelovati, da ne bo v nasprotju z vero, da se potem po pravici imenujemo "narodnjaki in katoličani". — Radi tega se mi borimo za svoje pravice, do katerih smo upravičeni in od katerih ne bomo nikdar popustili tistim, ki hočejo z njihovo trditvijo preslepiti druge, češ. da so Ie tisti upoštevanja vredni, kateri se izkazujejo da spadajo pod i-me neke take naprednosti, kjer se o veri ne sme nikoli o-meniti. — Nimam prav nič napram takim, ki so res naprednega mišljenja in ni o veri bil podučen ter nasproti veri tudi ničesar dejansko ne stoli. Toda, le preveč pogosto in jasno vidimo, kako take stranke delujejo. "Kdor ni z menoj, je proti smrtno. To je bila v začetku naša stranka. — Mar ni to častna stranka, ali ni to naravnost dolžnost, da smo člani te stranke in sramota in podlost, da se nas kdo upa imenovati!5 zaničljivimi priimki kot so: nazadnjaštvo, klečeplastvo li sve'ohlinstvo. Tak, ki nam t.o podtika je sam siroten, prevzeten in napuhnjen; v obilici kruha nasičen dela P° vzgledu drugih sodrugov, od katerih je morda -slišal ali čital v knjigah odpadništva. Tak Je odložil vero na stran. Odloži! je tjsto vero, katero mu ie njegova mati položila v sl'ce še v njegovih detinskih letiih-Postal je sam svoj neodvisen "naprednjak". Naravnost P°; milovanja je vedno, nikar častno, da se hočejo in tudi se, taki, ki so na ta način dali veri slovo, norčij i vo obregnejo ob stranko katoličanov, ki s" v od Boga določeni strank'-za katero smo se obvezali. I ► "" ' eJ \ -o £ P j g- £ £: ► (P I * « & k 'i i o <•" a i ► g p? ► g (o 9 \ w n 1 [ P M "2 1 ► - I f : : & s' ; * e ti" * i ► "fin » - £ m Nedeljski kotieek J. M. Trunk. TRETJA NEDELJA V DECEMBRU Kakšne misli pa vzbuja duh peklenski v grešniku, da bi ga varal glede pekla? Bog je neskončno usmiljen, šepeta hudi duh grešniku. Kako more toraj tako strašno kaznovati? Res je Bog neskončno u-smiljen, ampak tudi neskončno pravičen in svet, kar pomeni, da hudo, greh črti v neizmernem srdu. Pa ne pravi sv. pismo: Usmiljenje njegovo je v vseh delih njegovih" (Ps. 144, 9)? Gola resnica. A sv. pismo ne pravi: usmiljenje je čez vse lastnosti. Tudi v delih je Bog usmiljen edinole v tem življenju, kar Pomeni, da je tostran groba Bog bolj usmiljen, onkraj pa le strogo pravičen. Saj sv. pismo tudi Pravi: "Sodil bo vesoljni svet Pravično" (Ps. 97, 9). Toraj se •flora usmiljenje prav umeti. Bog nam s peklom le žuga, končno se bo usmilil tisočerih ®uk zavrženih in muke končal, Pravi brezbožni. Gotovo. Bog nam žuga, ampak žuga nam resno. Žugati brez namena, da se žganje tudi spolni, se pravi lagati in varati: Bogokletno je kaj takega misliti o Bogu, ki je neskončno resničen. Bog se tudi končno" usmiliti ne more, ker Se usmili le "od vekomaj", kajti *-o usmiljenje svoje bi bil videl °C1 vekomaj. Sodnik bo govoril: proČ, prekleti, v večni ogenj! razsodba večno resničnega bi bila laž, ko bi se v resnici ne izvršila. Pa saj Bog človeka neskončno 'jubi ni ga je ustvaril, da bi bil človek srečen in vesel. Kako bi toraj zamogel na vekomaj zavreči svojo stvar? Brezdvomno ljubi Bog nas neskončno, a ravno tako ljubi tudi svoj najsvetejši zakon in tirja, da ga človek izpolnuje. Enako pa Bog zakrknjenega grešnika onkraj neskončno sovraži, in ga kaznuje večno, ker je njegov zakon zaničeval. Ustvaril je človeka, da bi se večno veselil, ampak to veselje si mora človek zaslužiti. Ako človek noče veselja, ga Bog zavrže. Bog se sploh ne more sam sebi nasprotovati. Usmiljenje njegovo je tako sveto, da neizmerno črti vse hudo, toraj tudi grešnika, ki je-zakrknjen; in zato ga obsodi v pekel. Ozri se malo okoli sebe. Ali Bog ni v vseh svojih delih velik, da ga ne moreš zapopasti? Vsemogočen je, moder, usmiljen, dobroti j i v, da dobro poplačuje v nebesih. Pa samo njegova sveta, maščevalna pravičnost naj bi VARUTE.TO JAPONSKE ČRESN.TE Skupina žensk je dvignila protest proti nameravani odstranitvi nekaterih znamenitih japonskih črešrijevih dreves v Washingtonu, D. C., in na sliki jih viditno, ko so se priklenile k drevesom, da preprečijo delavcem, da bi te izpodkopali. i nekaj debel iz bukovega go-1 zda last Franca Sedmaka v bližini Senožeč so bili obsojeni Josip Sme,rdel. Viktqr Stradiot in Ivan Marinič na 8 mesecev zapora vsak in 800 lir denarne kazni in Carolli Friderih na 10 mesecev zapora in 1.066 lir den. kazni. Grahovo. — Ko je 85-letna Marija Kriveč roj.. Strauss šla preko proge pri Koritnici, je v istem trenotku privozil va-gonček z delavci in jo do smrti povozil. Starka je skoraj takoj na to umrla. — Sežana. — 44-letnega Franca Vitiča je krava z rogom udarila v oko. Prepeljali so ga v bolnišnico. Zdravniki so izjavili, da je njegov vid v nevarnosti. bila tako malenkostna v kaznovanju, da jo hočeš s svojim omejenim umom spoznati ter ji staviti meje! Prav o večnem peklu pravi sv. pismo: "Kako veličastna so dela tvoja, Gospod, in silno globoke so misli tvoje. Mož neumen ne spoznava, in nespa-metnež ne zapazi tega, ko poganjajo krivični ko trava in cveto vsi, ki delajo krivico, da se pogube vekomaj" (Ps. 91, 6). Iiočeš pasti v kak prepad, bližaj se ,mu z zavezanimi očmi. Ne zatisni svojih oči pred peklenskim brezdnom! ! IZ GORIŠKE, PRI MOR J A j I IN ISTRE i L» . .M.'.- mičnin, ki so v židovskih rokah, ne bod ušle posledicam zakona. Poleg tega bodo morali Židje iz vseh zavarovalnic. Tudi tukaj velja -člen zakona o diskrimini-ranih Židih, toda samo za zavarovalnice, ki so popolnoma privatnega značaja. Tako bodo mogli diskriminirani Židje še naprej ostati na svojih uradniških mestih v zavarovalnicah Assi-curazioni Generali, Riunione A-driatica di Sicurta in njenih fi lialah. Člen 13. zakona predvideva nekatere olajšave rasističnega zakona za vse tiste Žide, ki so v kaki meri zaslužni za državo in fašizem. Tem Zidom, ki je prizanešena ostrina tega zakona, se imenujejo diskriminirani Židje. Sem spadajo vsi italijanski državljani židovske rase, ki so člani družin padlih v libijski, svetovni, abesinski in španski državljanski vojni in padlih za fašizem, nadalje ranjeni, invalidi, prostovoljci in odlikovanci za vojaške zasluge v omenjenih vojnah, potem vojaki, ki so si priborili vsaj vojni križec, nadalje vsi Židje, ki so bili ranjeni in invalidi za časa nastopa fašistovskih pohodov, člani 1'aš. stranke vse do 1. 1922. in prvega semestra 1924., reški legionarji in končno vsi, ki so se izkazali s posebnimi zaslugami. Italijanski listi so prinesli tudi statistiko diskriminiranih židovskih družin. Po tej je v Italiji preko" 15.000 židovskih družin. Od teh pa jc 3.522 diskriminiranih. Torej zelo velik odstotek. Na te odpade 406 družin padlih v vojni, 721 družin vojnih dobrovoljccv, 1597 družin odlikovancev z vojnim križcem za zasluge, 3 družine padlih za fašistične zasluge, 20 družin invalidov za "cause fascista", 724 ( družin fašistov vpisanih v stranko pred pohodom na Rim in 51 družin reških legionarjev. Ni-kaka olajšava ne zadeva visokošolskega študija za člane teh družin. -o- Čudna taktika II. Bistrica, novembra 1938. — Nemalo so bili presenečeni domači delavci, zaposleni pri regulacijskih delih ceste, ki teče po Reški dolini, ki so bili, ko so z delom prekoračili območje domače občine, odslovljeni. Na njihova mesta pa so prišli delavci iz občine, po katere območju teče oni del ceste, ki je v delu. Domačih delavcev je itak zaposlenih zelo malo:, ker imajo prednost priseljeni. Za te, ki niso pristojni niti v eno niti v drugo občino reške pokrajine pa ne obstoji nobena omejitev. Pri delih so zaposleni nekateri že od začetka dela in so ostali tudi potem, ko so z delom prekoračili našo pokrajino in prešli v tržaško. Tu so bili, vsi. dosedanji domači delavci odpuščeni pdo pretvezo, da bodo njihova mesia. izpopolnili delavci doma iz tržaške pokrajine. Te omejitve doslej ni bilo pri nas, in še vselej, kadar so se vršila cestna popravila, so bili zaposleni le domačini brez vsakršhih omejitev. Letos pa so uvedli še to novost, s katero so prizadeti delavci zlasti iz nekaterih vasi. -:—o—-- noči domov iz Čežarjev, kjer .je vasoval. Na križišču pri Berto-kih sta ga napadla dva neznanca in ga pretepla ter na koncu sta mu odnesla 35 lir, kolikor jih je imel v žepu. Nadaljnemu pretepanju je Kozlan komaj ušel in zadevo prijavil karabinerjem, ki so aretirali Ivana' Starca in Viktorja Stančiča. Postavili ju bodo pred sodišče zaradi roparskega napada. -o- Nesreča z granato Blizu Št. Petra pri Gorici se je smrtno ponesrečil 24-letni Marij Jug iz Bukovice. Na neki njivi je našel granato in jo takoj skušal razstaviti, a mu je pod udarci s kamnom eksplodirala. Dobil je hude poškodbe po vsem telesu. Sicer so mu ljudje iz bližnjih hiš takoj prihiteli na pomoč, a že pol ure po eksploziji je'poškodbam podlegel. KRATKE NOVICE Popust pri vozninah na avtobusi in sicer 50 odstotni bodo odslej nudila skoraj vsa goriška avtobusna podjetja članom in družinam s številnimi otroci. Občinske uprave bodo dajale takim' družinam z h posamezne člane posebne izkaznice, na podlagi katerih bodo uživali gornji popust. — Koper. — Na Mussolini-jevo posredovanje je dobila Flego Atilija por. Jurišič iz Umaga kot mati dvojčkov nagrado 800 lir, ki jo je podelil župan iz Umaga. Z dvojčki se je čtevilo njenih sinov povečalo na 10. — Trst. — Pred sodiščem sta bila obsojena Valič Albin star 26 let, šofer, in Verlič Josip, star 24 let, ker sta pretepla voznika Antona in Jakoba Požego na cesti pri Lando-Iu. Obsojena sta bila pogojno na mesec zapora vsak. — Reka. — Listi demanti-rajo vest, da je bil izvršen zločin v Golcu (Materija) katerega žrtev naj bi bila Marija Juriševič. IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) ki je res človekoljuben in pravičen. Naš cilj. je, živeti v zadovoljstvu drug z drugim in stati drug drugemu ob strani v vsakem oziru, ki ne gre preko meja ki so v nasprotstvu našega verskega prepričanja. Mi hočemo vsem dobro; smo narodno čuteči in s'mo se vselej in povsod pokazali, da smo tudi narodno zavedni. Podpirali smo vse narodne ustanove in lahko trdimo, da so ustanovljene 90 odstotno od katoliškega ljudstva, ne oziraje se v to, če so danes mnoge teh u-stanov v vodstvu ljudi, ki so nam' v verskem prepričanju zelo nasprotni. Katoličan zaostaja za hrupno liberalno stranko zato, ker ,je na to, kar bi postalo pozneje nam samim v škodo. — En sam zgled lahko navedem in sicer, kako se je med takimi rojaki zadnje čase vršila kampanja in zbiranje za "ambulanco" v Španiji. Mnogi rojaki so to vzeli za človekoljubno delo, misleč, da bo s tem zares izkazano usmiljenje. Nič ne rečem, če bi tista "ambulanca" dospela tja in zares služila namenu za katerega se je nabiralo ali se je ob nabiranju govorilo, to bi bilo zares dobro delo in bi veliko pomagalo. Toda, namen bojevanja v Španiji, kakor razvidimo iz katoliških listov,ki nam to jasno opkazuje-jo, je ta, da zavlada tam pač liberalna vlada, po vzorcu ruskega komunizma in da bi to Španijo pridružili ruskemu brezver-skemu vladanju. Potem si ljudje, zlasti katoličani, lahko razlagamo, kaj bi prišlo nad nas, Med govorom umrl V nedeljo 13. novembra so v Fojani v Brdih slovesno posvetili drogove, na katerih bo razvita državna zastava. Pred pre-fektom in drugimi odličniki je imel pozdravni nagovor upokojeni semeniški profesor g. Ivan Mosetti, ki je opravljal fojan-sko duhovnijo. Med govorom jc obmolknil, potem nenadoma vzkliknil: "Zbogom vsi! Osvobodi me, Gospod!" in se zgrudil mrtev na tla. -o- Pretepen in okraden Trst, novembra 1938. — Dne 16. novembra je bil na cesti na paden domačin Valerij Kozlan iz Bertokov, ko se je vračal po- —o- Drevo ga je podrlo V ljubljansko bolnico je bil nedavno pripeljan Jože Mavser, delavec z Javorniškega vrha pri Koroški Beli. Ko je podiral drevo, ga je podrlo ter ga močno poškodovalo. --o- Hrepenenje po znanosti Kakor poročajo iz Ljubljane, imajo na tamošnji univerzi kralja Aleksandra I. že do 1900 slušateljev in slušateljic za zimski semester. miroljuben in ne mara pretirano vpiti in trobiti za stranko preko meje dostojnosti. Zato ga od nasprotne stranke imenujejo "nazadnjaka". To pa dostikrat katoličane odvrne, da se nočejo več vsiljevati in pravijo: Zakaj se pa vsajajo? — kakor smo slišali taka oporekanja ko je Rev. Father Jager nastopil za pravice katoliških strank. Ako bi se katoličan je zares zavedali in sledili svojemu prepričanju, bi tista obupna stranka, ki se je sama sebe naredila, s tem, da je začela z delom brez vere in brez cerkve, ne obstojala. — Krivica je pa tudi v tem, da se katoličani pravilno tega ne zavedajo in menijo, da je pač vseeno, kaj podpirajo. — Da, res, svobodni smo in lahko delamo kar hočemo ter si ne pustimo diktirati. Toda, prišel bo čas, ko bomo obžalovali. Kam se bomo pa takrat obrnili, ko bo radi naše malomarnosti veliko zakrivljenega in nepopravljivega, če nismo stali svoji stranki ob strani, kot bi ji morali stati? Več premisleka je treba in za vednosti med nami katoličani.— Kar se pa tiče našega druženja z ostalimi, ki mislijo napredno bomo rade volje in vsak sodelovali, dokler ne bo njih cilj meril — Trst. — Zarada velikega promc/ta z nepmmfonina-mi, ki jih morajo Židje prodati na 'podlagi raznih zakonov, so se v listih pojavile skrbi in grožnje, cla ris bi Židje sanio prepisali svojo posest na Nežide in dejansko ostali naprej gospodarji zgradb in posestev. — Gorica. — Občini Dobrovo in Ajdovščina sta dobili podaljšan rok za odplačilo dolga ker sta dokazali, da se nahajata v težkem denarn'om položaju. Tolmin. — Po lastni neprevidnosti se je s kolesom zaletel v avtomobil 23-letni Franc Leban iz Poljubina in s počeno lobanjo so ga pripeljali v Tolmin, kjier je umrl. Trst. — Ker so pokradli Čas za božična darila je tukaj Pošiljamo tudi v amerikanskili dolarjih. Za dnevne cene valutam glejte v dnevnik Am. Slovenec. Vse pošiljatve naslovite na: JOHN J ERIC H 1849 W. Cerinalt Road, Chicago, Illinois m- Naznanilo in zahvala Potrtih src naznanjamo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da jc za vedno preminul naš dragi oče in soprog, Matthias Novshak v torek 22. novembra 1938 v Johnstown, Pa. Pokojni je bil rojen leta 1879 v vasi Lukove, fara Boštanj pri Sevnici, Slovenija. V Ameriki je bival od leta 19C2. Njegov pogreb se je vršil iz hise žalosti v cerkev sv. Terezije in potem na Grandview pokopališče v Jostown, Pa. Tem potom želimo izraziti vsem našim blagim sorodnikom, prijateljem in znancem našo najiskrenejšo in najprisrčnejso zahvalo za vse, kar je kdo storil za pokojnega, bodisi tekom njegove bolezni, ko ste ga obiskavali in tolažili, bodisi ob času na mrtvaškem odru. Ko ste ga prihajali obiskovat in molit k njegovi rakvi v blagor njegove duše. Hvala vam vsem m vsakemu. Posebej pa sem dolžna zahvaliti se velečast. g. župniku P. Tomas, kakor tudi č. pomož. župniku P. Pius, ki ste tako hitro prihiteli k njegovi bolniški postelji, mu prinašali dušne tolažbe in svete zakramente, č. P. Tomas, ki ste ga tolažili do zadnjih trenutkov in potem tako lepo opravljene pogrebne obrede. Hvala Vam iskrena. Dalje najlepša hvala društvu Triglav SNPJ in S. S. P. društvu, ki sta oba položila vence na krsto pokojnega, in ob času bolezni pokojnega pošiljala obiskovalce, preskrbela pogrebmke, ju so nosili krsto; nadalje Federaciji ameriških državljanov in S. S. domu na Moxham za poklonitev vencev ob krsto pokojnega. Hvala iskrena vsem. . . Zahvaliti se moramo tudi vsem onim, ki so ob tej pnhki darovali za svete maše v korist pokojnika, kakor tudi vsem onim, ki so položili vence ob krsto pokojnika. Dalje vsem onim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago ob času pogreba. Iskrena vam hvala. Končno najlepša hvala vsem in vsakomur, karkoli je kdo storil v dnevih naše velike žalosti, bodisi za pokojnika, ali aa nas. Vsem najlepša hvala in Bog plačaj. Tebi, ljubi soprog in oče, pa želimo večni mir in pokoj. Spo-čii se v Bogu od truda in težav, ki ti jih je nalagalo žvljenje. Saj snidemo zopet se nad zvezdami; tako sveti križ nam govori. Tužno peli so zvonovi, » \ ko si Ti odšel s sveta. Duša Tvojp v višave k Bogu po plačilo šla. Truplo v zemljo položili grob Tvoj s cvetjem okrasili. V srca mi Te zaklenili spomin na Te nam vedno svet. Žalujoči ostali: LOUISE NOVSHAK, soproga; MATH, LOUIS, JOHN, sinovi; PAULINE, OLGA, hčere. V Jugoslaviji dve sestri. Johnstown, Pa., 26. novembra 1038. ki verujemo v Boga. Saj vemo, da je program ruske vlade delovati toliko časa, da se v vse države vpelje komunizem, za kar trosi Rusija ogromne svote, Če ste opazovali, je bilo tudi že v Ameriki več preiskav zaradi takega delovanja. Zbiranje za "ambulanco" je bilo le slepilo, okrepiti stranko. Vidite torej, tako se dela na indirektni način, da katoličani ne vedo v kakšen namen gre njih podpora in niti ne slutijo, da si tako sami pletejo bič, ki bo udrihal pozneje po njih. Pod pretvezo usmiljenja si zna sam peklenšček izmisliti zvijačo s katero pride pred katoličane, da mu pomagajo do cilja. — Veliko je še drugih primer, katerih se odpadniki poslužujejo, da od katoličanov, kateri so še v veliki večini, izmozgajo podporo v svoje podle namene. — Katoličan je dolžan da bere katoliške revije, ki povedo resnico o Španiji. Vse drugače se bere v ameriških katoliških revijah, kot se bere v naših liberalnih 1'istih, katere žalibog podpirajo tudi katoliča-lije. — Pravimo, da stremimo po resnici in pravici. Ta še lahko dobi in če le hočemo izvemo za njo. Najde se v katoliških revijah in časopisih. Če nočete verjeti našim slovenskim katoliškim listom, vzemite v roke angleške. Kdor se pa za take stvari sploh nič noče zanimati, tak je pa seveda že na strani odpadnikov in bo težko kedaj kot dober katoličan umrl. Povejte mi torej, katera stranka je bolj zanesljiva in več vredna, da jo zagovarjate in branite ter podpirate? — Rekel sem in ostanem pri besedi, tla se brez stranke ne more živeti. To je dal že Bog razumeti, ko je rekel, da kdor ni zanj, je zoper njega. Mi pa rečemo, da kdor ni za stranko, je proti njej. Berimo torej ameriške katoliške časopise in revije, katerim večkrat damo več priznanja kot našim, če hočemo, da bomo s prepričanjem v pravi stranki. Naše revije "Novi Svet" in "Ave Maria" so velik učitelj in jih zanesljivo lahko berete. Kdor bi take revije odklanjal, bi bil podoben človeku, ki je potreben hrane in jo ima pred seboj, pa .je raje lačen, kot bi vžival to, kar je njemu neobhodno potrebno za življenjski obstanek. To naj za danes zadostuje. — Rojakom naše stranke pozdrav! -o- Dopadlo se jima je Požar,ki je uničil gospodarsko poslopje posestnice Marije Frasove v Malem vrhu pri Sv.. Ani v Slov. goricah sta zanetila domača fanta, stara 8 in 11 let. Na vprašanje zakaj sta to storila, sta odgovorila, da se jima dopade gledati požar. "Trailor" na prodaj Moškemu s trnkom ali br\3z njega, se proda "trailor" za razvažanje živilskih produktov. Dolgoročne pogodbe, dobra plača. 2512 Archer Ave., Chicago, 111. V-Vg., ■ - Zopet odredba proti Židom Poleg drugih zakonov, ki o-niejujejo trgovsko in ostalo dejanje Židov, je tudi odredba, ki Prepoveduje Zidom, da ima-j° nežidovske služkinje italijan-skega podaništva. Torej Židje kodo morali v bodoče vzeti služ-kinje-Židinje ali pa služkinje, 1(i imajo tuje državljanstvo. To °c'l'ejuje 11. člen rasističnega fakona, ki nadalje pravi, da se bodo prekršitve kaznovale z dejano kaznijo od 1000 do 5000 Ta člen zadeva tudi tiste Zi-e> ki so po členu 13. osvobojeni 0(1 »ekih členov protižidovskega ^■kona. To so tako imenovani "inkriminirani Židje. V Trstu je 2500 židovskih družin, ki lm*jo služkinje in ki jim bodo jn°rali sedaj odpovedati službo. er je velika večina služkinj, ki 80 Slovenke z dežele, je to pre-velik udarec zanje, ki si bodo °i'ale poiskati dela drugje in n°rUo Postavili v sklad z zako-Predvideva le delno po-d '.' ^ffradbo, ki jih imajo se-'•j.Sidje v rokah, cenijo na 300 ll|i(1'-1(Jn°v lir. Torej za to vsoto , 0 morali Židje prodati svoje '"so i .. i Dos,'| Zidjc, ki so zaradi bod "1'*1 Zas'ulf diskriminirani 8Vo° Smoli še nadalje obdržati ij,^!' Itosost. V Trstu bo torej tait(SWIla. ,)ro(.'ui;i nepremičnin v kolj' )?Ukem °bsegu, kot še ni-• rudi razne družbe nepre- 300 svetih maš letno P® smrti, so deležni člani "Mnšhc zvezo /a Afriko". Člana-* .Cl,krat ta vedno 2Sc za vsako osi bo, živo ali umrlo. — Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijon«, I'*'—..............3G24 W. Plhe Boulevard, St. Louis, Mo. Za Božič se bote spomnili svojih domačih z malim darom. V takem slučaju se vam priporočamo, da pošljete svoje denarne pošiljke potom nas. Denar dostavljamo točno brez vsakega odbitka na dom prejemnikov po pošti. Ob izidu te številke so bile naše cene: Za 100 Dinarjev......................$ 2.50 Za 200 Dinarjev..................S 4.85 Za 300 Dinarjev...................... S 7.20 Za .500 Dinarjev...............$11-60 Za J 000 Dinarjev...............$22.50 Za 2000 Dinarjev........................$44.50 V ITALIJO: Za 50 Lir "........$ 3.25 Za 100 Lir. $ 6,30 Za 200 Lir .......$12.00 Stran 4 rAMERIKANSKl SLOVENEC' Torek, 13. decembra 1938 ; Tovarna novega človeka POSLOVENIL LEOPOLD STANEK TO IN ONO IZ DOMOVINE Ta stavek je sodnik izgovoril že sto in stokrat in niti enkrat ni ostal brez zaže-ljenega uspeha. Zato je bilo njegovo začudenje tem večje, ko se je pisatelj samo smehljal in mu z rahlo podsmehljivim naglasom dejal: "No, in kaj še? Nadaljujte, prosim!" "Kako, vi se hočete iz mene norčevati? Ali pa morda slabo slišite? Povedal sem vam vendar obtožbo, po kateri vas čaka smrtna kazen!" je vzkliknil preiskovalni sodnik razburjeno in skočil s svojega stola. "Dovolite mi le eno vprašanje!" je odgovoril pisatelj še vedno popolnoma miren. "Ali vi, ne kot preiskovalni sodnik, temveč kot človek, verjamete v mojo krivdo ali ne? Razumite me: čisto psihološko me zanima, kakšne misli navdajajo krvnika, ko predaja smrti svojo žrtev, za katero ve, da je nedolžna." "Spozabljate se, tovariš!" je zavpil sodnik. "Preiskovalni sodnik sem in ne krvnik. Sicer pa morate vi odgovarjati na moja vprašanja!" "Toda, prosim vas, ne razburjajte se!" ga je tolažil pisatelj nekako tako, kot govori odrasel človek otroku, ki se cmeri... "Kaj se vam res, ne zdi že preneumno, da morate igrati vsak dan to komedijo s 'priznanjem'? Ali ne čutite včasih potrebe, da se zamislite v psihologijo obtoženca, kakor bi na primer jaz trenutno mnogo za to — seveda, če bi sploh kaj imel—, da bi vedel, kaj se dogaja sedajle v vaši notranjosti? Vedeti morate namreč, da sem pisatelj. Toda ne takšen, kot je vaš Šeršenevič, ki je dejal: 'Prepričan sem, da moremo brati knjigo s prav istim uspehom od zadaj naprej kot obratno, prav tako, kot moremo brez škode narobe obesiti sliko Jakulova ali Erdmanna' — tudi ta dva sta vaši veličini. Jaz pa sem napisal knjigo — saj ste mi jo zaplenili, a gotovo ne prebrali — katere ne morete brati od zadaj, zakaj jaz sem res pisatelj, kakršen se rodi mogoče le enkrat v vsakem stoletju. Toda poslali me boste itak na drugi svet in moja knjiga ne bo nikdar zagledala belega dne. Potem mi pač lahko napravite uslugo in govorite z menoj kot človek s človekom; če že ne bom imel nobenega čitatelja, bi si želel vsaj enega poslušalca!" Preiskovalni sodnik se je smehljal. Vkljub povsem nespodobnemu tonu, s katerim mu je obtoženec govoril, je sklenil, da ga bo poslušal. Bil je precej inteligenten in vedoželjen fant in se je celo dokaj živo zanimal za pisateljeve besede, navzlic spancu, ki se ga je običajno loteval med nočnim zasliševanjem. "No, lepo! Le kar mirno govorite dalje!" je smehljaje se dejal in-njegov obraz je bil v tej minuti skoraj simpatičen. "Toda prej še eno vprašanje: Ali veste, da vas bomo na vsak način ustrelili ali pa vas v najboljšem primeru poslali za vrsto let na Solovke, kjer boste prav gotovo poginili, preden boste odsedeli le četrtino svoje kazni?" "Seveda vem to!" se je smehljal pisatelj. "Jaz pa bi bil, odkrito povedano, rajši ustreljen. Sicer pa je konec, ki mi ga pripravljate, zame vendarle samo začetek." "Začetek?" je vprašal z zanimanjem preiskovalni sodnik. "Potem ste torej religiozen človek?" "Če hočete to tako imenovati, zaradi mene lahko! Izmislil sem si svoj lastni svetovni nazor. Spadam namreč k ljudem, katerih duša je istovetna z dušo sveta, z začetkom življenja samega. Vi mislite: ustrelili bomo pisatelja Kuznecova in z njim bo končano. Pozabljate pa, da bo najvažnejši del moje bitnosti ostal. Prepričan sem, da sem živel že mnogo stoletij prej in bom tudi po svoji smrti živel še mnogo stoletij, medtem ko od vas — saj dovolite — ne bo ostal niti prašek." "To drži, da od mene ne bo ostalo nič," je pritaknil preiskovalni sodnik, "jaz vsaj ne verujem v nobeno dušo, ker sem materialist in komunist." ' "Res je to! V vse to ne verujete, toda najbrž le zato ne, ker ste navajeni stvari tako urejati, da umirajo drugi, vi pa ostajate pri življenju. Toda tudi na vas bo prišla vrsta in bi končno tudi za vas moralo biti zanimivo, da bi se enkrat resno pobavili z vprašanjem, kako je prav za prav s to smrtjo. Umreti morajo vendar vsi ljudje, tudi komunisti in še celo preiskovalni sodniki!" Pri teh besedah se je pisatelj preiskovalnemu sodniku hudomušno posmejal v obraz: temu pa je mrzla zona polila hrbet, tako strašno neprijetno mu je postalo pri srcu. "Kakšne sijajne neumnosti pa kvasite!" je dejal jezno. "Ako imate povedati kaj pametnega, se podvizajte, potem pa napišite svoje priznanje!" "Torej iz tega ne bo nič! Priznanja mi ne boste izsilili," je odgovoril pisatelj, "zato ker nimam namena, spraviti v zapor še drugih nedolžnih ljudi. Kar pa se tiče svetovne duše, vam lahko povem še nekaj besed." "Vi ste navaden norec!" je dejal preiskovalni sodnik in kar nekako odleglo mu je, ko je izrekel to ugotovitev; s tem je bil pač v njegovem smislu rešen problem, ki ga je pisatelj pravkar načel. "Neumen sem, ker verujem v svetovno dušo," je rekel ta, "in vi ste normalni, ker z mukami izsiljujete nekaka priznanja iz nedolžnih, ki jih potem streljate!" Pri tem je ostro pogledal preiskovalnega sodnika, in ko ta ni ničesar odgovoril, je nadaljeval: "Stvar je namreč taka: Vedno in povsod se dele ljudje v dva razreda: v krvnike in v njihove žrtve. Krvniki imajo neko idejo. Tudi žrtve imajo sicer lahko neko idejo, toda nimajo poguma, da bi jo tako neusmiljeno uresničile kot krvniki! Ideja krvnikov je lahko sama na sebi zelo lepa, toda pri njenem uresničevanju so vedno zelo grozoviti, pa naj je dobra ali slaba. Ves njihov življenjski cilj je vendar v tem, da uresničijo to svojo idejo. In uresničiti neko idejo, se vedno pravi, žrtvovati na tisoče ljudi. Poglejte si samo vso svetovno zgodovino. Ideje se menja-:o; tisti, ki so danes žrtve, so jutri krvniki, in iz dosedanjih krvnikov nastajajo žrtve. A grozovitost ostane ista, kri teče vedno v potokih v imenu pravkar vladajoče ideje. Vse kradejo Fri posestniku Alojziju Roj-ku v Rogoznici so vlomilci vdrli v klet, pretaknili vse kote in mu nazadnje odnesli sodček vina. --o- Nevarno pobit Pri nekem vinotoču v Dr-novem je bil nevarno pobit kovač Adolf Podbršček. V vinotoču je bilo ob priliki sejma zbranih več ljudi iz bližnjih in daljnih krajev, pa je prišlo do prerekanja in nazadnje do pretepa. Podbrščka so odpeljali v krško bolnico. Pod vozom Voznik Albert Kotarik je po strmih klancih blizu Guštanja vozil les s planine. Po nesreči je padel pod zadnji del voza, pod katerim ga je kotalilo dokler se niso konji ustavili. Močno po- škodovanega so odpeljali v bolnico. -o- Obsojeni Pred celjskim okrožnim sodiščem so bili nedavno obsojeni Ivan Oman iz Reštanja pri Senovem na eno leto robi je, njegov oče Ivan na 5 mesecev strogega zapora, Jože Zvonar na 9 mesecev, Alojz Zupančič na 10 mesecev in Francka Zupančičeva, ki je nakradene stvari te tatinske družbe skrivala in prodajala, na 2 meseca strogega zapora. -o- Huda poškodba Franc Eohak, 65 letni posestnik iz Ciglencev je pri trganju jabolk omahnil z drevesa in obležal nezavesten s poškodovano hrbtenico. Po večdnevni borbi s smrtjo in hudem trpljenju je podlegel težki poškodbi. 1849 Wcet Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! A- ■ t, is? V blag spomin DRUGE OBLETNICE SMRTI našega nepozabnega, ljubljenega sina in dragega brata, Johna J. Bokal ki nas je za vedno zapustil 13. decembra 1936. Ta mesec december je za vse najbolj radosten, ker v njem praznujemo božič, toda, žalibog, za nas pa je najbolj žalosten, ker nas spominja na nenadomestljivo izgubo, ko si ti, ljubljeni sin in dragi brat Johnie, prerano odšel od nas, v najlepši mladosti 28 let. Za nas ni več veselja, odkar si nas ti zapustil. Leti dve je že minilo Kar zemlja krije ti telo Zvon je zbudil se v zvoniku Ko vzel si ti od nas slovo. Pod večnim solnpem ni ga leka Pod milim nebom ni človeka Da zbrisal tvojih bi spominov sled Ki poln jih je naš dom, naš svet. Beseda Kristus tvoje bo vstajenje — Ko zacvete večni vrt. — Nad zvezdami sniva že drugo leto tvoja blaga duša — Kjer ni trpljenja več. — Ali na grob še vedno bridke solze izlivamo, — le Kristus nam zopet tolažbo podeli. Zopet smo prišli tja — kjer počivaš Johnie ti, — prižgali sveče ti na grob. — Nikoli nam ne mine dan — da bi ne bili v'duhu tam. _Spominjali se te bomo, dokler se zopet srečno ne snidemo nad zvezdami. Do tedaj pa sladko spavaj V kraju večnega miru. ©ragi sin in ljubi brat, Prosi ti Boga za nas. Težka bila je" ločitev Nepozaben nam spomin. Snidenje tem veselejše Bode nad zvezdami. Žalujoči ostali: LOUIS in ROSI, starši; LOUIS in JOE, brata; ANTON PERME, bratranec; ANTON PERME, stric; MARY, omož. LOKAR, teta. Pullman-Chicago, 111., 13. decembra 1938. Pisarn® polj« m——— J. M. Trnnk •V:-v f1' ■■ i.' »-i Zanesljivo — moderno — zmerno ZOBOZDRAVNIŠTVO DR. JAMES W. MALLY -:- SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK -:- 6411 St. Clair Avenue (Slovenski Narodni Dom) CLEVELAND, OHIO Ruske zagonetke (Konec) Vorošilov je omenil Japonsko kot "nemirno in bedasto sosedo", ki je uprizorila predrzen napad na sovjetske čete pri Čangkufengu, ob meji Sibirije, v zadnjem juliju in avgustu. "Japonska je pokazala svojo tr-dovratnost in poslala veliko silo svojih najboljših čet proti rdeči armadi. Kljub temu je bila tepena in doživela debakel." Vojni komisar je dalje rekel, da bo Sovjetska unija še bolj odločno nastopila, "če bo Japonska pokazala, da se ni ničesar naučila iz incidenta pri jezeru Khasanu (Čungkufeng). Povedati ji moramo, da ono, kar je dobila pri tem jezeru, so bile le 'cvetlice' in pravo 'sadje' še le pride. Mi rte bomo omejili operacij naših čet na ozemlje, ki ga predrzno in zahrbno napada sovražnik. Bolj učinkovit in lahke j ši bo poraz sovražnika na njegovem lastnem teritoriju in to se bo tudi zgodilo." Mogočna beseda, in oficielno so bili navzoči vsi akreditirani diplomati in poslušali. Ampak zopet čitam: "Had Stalin trusted his army, its loyality, its ability, he could not have resisted the opportunity, to take Man-chukuo while Japan was occupied with China. He was af-fraid of Bluecher, fearful lest a Marshal victorious over Japan would cross a Russian Rubicon. He could not trust his war material ; every Japanese lieuten-ent knew that Francos Moors had captured the vaunted Russian tanks with a pair of army blankets and a bottle of -kero-sine. His air force, before the writers of the Sunday Supplements genuflected in awe, was outmaneuvered and outfought in Spain, as on the unforgetable day when Major Garcia Morato, alone in his persuit plane, met forty-seven Red planes over Valencia Province, manned by flyers from Stalin's regular army, downed four and made his way safely homeward." Ali povodom tiste famozne krize, ki je podrla Čehe: ". . . radical France was exuil-tant: nous marchons! But in the Quai d'Orsay gloom deepened. The French ambassador to Russia reported that the Russian would not move; they did not dare trust their army and the army would not leave Russia. General Gamelin, commander of the French army, sent a hasty note that the strength of Marshal Goering's air force had been fatally under-estimated. There was only one thing left to do: Chamberlain and Dala-dier swept aside all illusions, including Russia as a factor in the fate of Europe, and accepted the Fuehrer's terms." Kaj pomaga, če "Naprej" o- PF= menja, da bi bilo na strani "d« mokratičnih" držav, in'Rusiji je okoli "Napreja", in oni bodo verovali "naj demokratična", ® so imele kar 50 miljonov pa vsaj Rusija niti enega m°ZI' celjna ni poslala Čehom na po* moč, niti enega bombnika z3 strah, pač pa je poslala znanega Dimitrova, tajnika Tretje Internacionale, in Beneš je z2' dobil korajžo in rekel: Ampak celo "strašili" so R"sl (e doma pri peči, ko je,šlo za resnico, in zdaj odpirajo usta tam v varni Moskvi do ušes, da — bogami —- vsega sveta se ne bojimo. Za smeh, ko bi ne bila v tem taka tragedija za — Slovane v prvi vrsti. Pri "Naprej u" te korajžne Rusije za pečjo ne vidijo, tem bolj pa udrihajo čez francos^ in angleške "demokrate", in "a] udrihajo, precej jih zaslužil0' tolažijo pa čitatelje, ki bi le tegnili postati malo pozorni n® tisto famozno rusko zagonetk0' da bo vse šlo in vse poj de, Franciji zavlada ljudstvo. UPaJ' mo, ampak rusko "ljudstvo" ti malo postrašilo ni, pač Pa se je zbalo s Stalinom vred nen1' škega strahu in vse je zafuČl*8' no. Vsaj jaz stojim še pred Pa me že pri teh hudo glava boli ^rfm A—V vašo P''oleSir ^fP&H^ni naš premog " or, rfflfTT iS^-Sly starejši kakor " a ftlflSaP^T kar »"»I« v ,Ci! bi«- s čimer se lzj. J,jj in jfrelno vrednost. ^ —Priporočani oi ■WJUjjhfSiS^r dilnih finančnih 2anli V dov, pripisujem0 ^ Kr svoj uspešni in '0-c ^^(S^L'&jw® porast učinkom "jje-rih zadovoljnih JKMStv^'V malcev. «0- ffim"pr C.—Ne. da bi bifjlo 1 • ' trebno kako prvo nap„0ki »v. prirejeni mali .mesečni 0 jj. pripravni za vaše dohodke, bre® kih sitnosti ali zadrege, s c8 plačila od 5 do 12 mesecev. 100% Pocahontas MINE RUN ton« $6.5" POCAHONTAS LUMP % EGG ton« SUPERBA, tona ....... ILLINOIS STOKER NUT .... $4'45 WESTERN KENTUCKY, .... ANTHRACITE, ...... $13-5" 100% pristen W5 Virginia Lump, • INDIANA STOKt* $4.25 PETROLEUM, • • SUPER COAL CO: 10 S.LIVSALLE,ST. DlAHe««"^ 23 LET IZKUŠNJE u § Pregleduje oči in predpisuje oca DR JOHN J. OPTOMETRIST J 801 So. Ashland AvenO« Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan zjutraj do 8:30 zvečer. od 9. Društvo §SI sv. Jožefa ŠT. 169, K. S. K. J., CLEVELAND, (Collinwood) O. Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 7:30. Ako še niste član tega največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste še prestari. V društvo se sprejemajo moški in ženske v starosti od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta, Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino. Lawrence Leskovec, preds. Frank Matoh, podpreds. John Pezdirtz, tajnik, 16921 St. Clair Ave. John Omerza, blagajnik John Trčelj, boln.- tajnik 1 i M. Klarich ie sin GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS C Pooblaščeni in zavarovani pogodbeniki in stavbeniki) 3121 S. Pamell Ave. CHICAGO, ILL. Tel. CALumet 6509 ' Prevzemamo vseh vrs stavbinskih del, novih n« > trgovin, tovarn, sol, ' '' kakor tudi razna P0Pra*'.j in modernizacije starih 1» • Osebno nadzorujemo v* naše delavce in vse na delo popolnoma garant";''* m o za kakovost i« s0'."* nost. — Nasvete, proračune in načrte dajemo zahtevo brezplačno. Naše cene so zmerne, naše IME je vaša garancija. . ja P. S.: Danes je ca*, gradite! Zakaj bi pl««*% najemnino — ko morete istim denarjem odplac* ti novo hišo. Vse inform" cije na zahtevo.