Razne stvari. Iz domačlh krajer. Imenovanje. Deželaosodai svetaik dr. FrancVovSek je imenovaB višjim dežel. sodnim svetaikom. — Državai pravdaik dr. Aug. N e m a n i č je imeaovaa drž. pravdaikom v 6. činovn. redu za Celovec. — Sodnijskim pristavom sta imeaovaaa avskultaat g. Jožef ZdolSek v Gornjigrad in g. dr. Anton Mulej v Šmarje pri JeUah. Osebne vesti. Prestavljeai so: sodaijski pristav g. dr. Fraac Moborič iz Gorajegagrada v Ormož. Mesto sodaijskega pristava v Št. Leaartu v SI. gor. je podeljeno soda. pristavu g. Romaau Trsteajak. Iz šole. Deželai šolski svet v Gradcu je dne 26. sušca t. 1. imenoval g. Alberta Lasbaher definitivaim aadučiteljem pri Svetifljah. S tem iaienovaBiem se je svetiaski šoli podelila izvrstaa mlada učiteljska moč. Mariborske novice. V sredo 15. t. m. so bili obsojeni od tukajšaje sodaije zavoljo prestopka zakona za živila trgovec Andrej Mayer na 10 kron globe, trgovki z moko Ana Zuderman in Neža Mauritsch vsaka na 5 kron. Komisija za preiskovanje živil je aašla, da imajo primeSano ajdiski moki riževo moko. — V sredo 15. t. m. sta ušla koaja fijakerja Novakovskija v Radvanju ter divjala v Maribor, kjer sta v Fraac JožeJovi uliei na dvorižču hiSe g. Rupaika obtičala. — Miaoli četrtek dopoldae je bila ukradeaa soprogi sodnijskega sluga Neži Pliberšek iz žepa mošaja z deaarjem. — ZelezaiSki uslužbenec Jurij Tarkus se je obesil v gozdu blizu Lembaha. — V Betnavskem gozdu se je pa obesil Baredaik 26. deželaobrambnega polka v Mariboru Fraac Kraaer. — Hlapca Jcžefa Obran, ki se je v nedeljo zvečer z vojaki skregal, je zabodel edea vojakov z bajoaetom. Nato so vojaki zbežali. — V torek popoldae so zdivjali koaji, vprežeai v težek voz ter so dirjali po tržaški ulici proti dravskemu mostu. Pri tem se je voz prevrgel ter močflo poškodoval 191etao Marijo Rebernak iz koroške ulice. Deklico so prepeljali v bolnišaico, kjer pa dvomijo, da bi ozdravela. Vozaik se ni poškodoval, ker je pravočasao skočil raz voza. Nov koroški kolodvor bodo zdaj le postavili, ker je stari nmogo premajheB. Predložeae aačrte je železniško miaisterstvo sprejelo. Vrtnarski in zelenjadorejski tečaj se bode vršil na deželai sadjarski ia viaarski 8oli v Mariboru od 11. do 13. majaika t. 1. ProšBje so vposlati do 5. majnika ravaateljstvu šole. Natančneje je razvidno iz razglasa med inserati. Iz pošte. V delokrogu poštaega ravaateljstva v Gradcu je razpisanih več služb uradaih slug. Kavcije je vložiti 400 kroa. ProšBje se pošljejo Ba poStno ravnateljstvo v Gradcu. — Da bodo poStae razmere za Sv. Peter pri Mariboru odslej boljše, bode od 1. maja t. 1. poStai sel vsak dan imel obhoditi Malečaik in kraj Sv. Peter, CelestriB, Tepsavo, Metavo, Nebovo, Hrenco ia Vodole. Tudi se bode v vsaki teh občia nastavil poštni nabiralnik, izvzemSi v Celestriau in HreBci. Umrl je dae 8. aprila pri usmiljeaih bratih v Gradcu g. Jaflko Vrabl, bivSi učitelj pri Sv. Martiau na Pohorju. Blag mu spomia! — V Pišecah je umrla vsled opeklin Ana VerstovSek, stara 18 mesecev. Opekla se je pri peči. — 30. marca t. 1. je umrl v Gradca v bolaišaici sprevidea s sv. zakramenti za umirajoče 33 letni Viaceac Muada, biv8i posestaik v Rakovcih pri Sv. Tomažu blizu Ormoža. Zapustil je žeao in 4 otroke. Huda bolezen želodCev rak ga je prisilila iti iskat zdravja. Bodi mu lahka tuja zemljica! Spomladanski mraz v vinogradih. Kakor laasko leto, aamerava mariborska podružaica kmetijske družbe tudi letos začeti v obrambo mraza a kajeajem. Ustaaovili se bodo za posamezne okraje posebni odbori, ki bodo skrbeli za kajenje. Na sadjarski in vinarski šoli v Mariboru se bode opazovalo vreme. Ako se bode v jutro mraza nadejati, slišal se bode ob pol 8 v predvečer 1 strel, ako je pa mraz za gotovo, oddala se bodeta ob isti uri dva strela. Zaameaie za zaaetenje se bode oddalo zgodaj zjutraj s tremi streli. Kajeaje se ustavi po solačaem vzhodu. Najvišje potrjenje. Cesar je potrdil postavo, da se uravaa Pesnica od železBičaega prehoda pri Moškajacih pa do izliva v Dravo. Občinske volitve v Eamci so se vrSile 16. aprila t. 1. V celem odboru Bi ne eaega kmeta. Med odborniki so tudi dr. H. Lorber, odvetBik v Mariboru, J. Grubitsch, trgovec v Mariboru, Fraflc Schoschtaritsch, gostilaičar v Mariboru, Ad. Reichmeyer v Mariboru, Jožef Martiae, trgovec v Mariboru, vitez Zergollera, oberstlajtBaBt v p. ia Aleks. Starkel, trgovec v Mariboru. Kamčani! ali ni med vami za odboraike sposobaih ljudi, katere bi bili izvolili? Izključno sloveaska občiaa ima skoro same Nemce ali posilinemce iz mesta v odboru. Tužaa aam majka! V Št. Lenartu y Slov. gor. je bilo pri Baboru 275 mladeaičev; 103 so obdržali. Izid naborov v političnem okrajn Brežice. Sevaica od 160 zavezaBcev 62 ostalo; Kozje od 283 zavezaacev ostalo 92; Brežice od 325 zavezaacev ostalo 111. Skupaj je od 768 zavezaacev ostalo 265, torej 34 odstotkov. V celem političaem okraju je izostalo od nabora 178 zavezaacev. Iz Slovenskih goric sodaijsk. okraja šeBtleaartskega se mBogo ljudi pritožuje, da dobivajo od sodnijskega urada samo aemške dopise, nemška povabila, nemška plačilna povelja, sploh vse reči Bemški. Kam smo pa prišli prav za prav? Mi, ubogi posestnikitrpiai zahtevamo od naših poslancev, da osvetlijo to dejstvo Ba primerBem kraju in Bam pripomorejo, da bomo spet dobivali vse reči v sloveBskem jeziku, kakor smo jih tred dvema letoma sprejemali. Nove vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda so ravnokar izšle. Škatljice so veliko ličaejše od prejšBjih in tudi Sibice so veliko boljSe. Nagrado za rešitev življenja je dobil učeaec Dominik Irgolič v ŠčavniSki dolini v zaesku 52 K 50 v, ker je potegail dne 7. febr. t. 1. svojega součeaca Fraaca JaviSovec iz vode. Pri velikonočnem streljanju se je tudi poaesrečil dae 12. t. m. Janez Festin, viaičar v GorBjem Hlapju pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. Nesrečna smrt. V fietrtek 16. aprila je padel raz pečia nad Št. Vidom na Plaaiai aad 40 let stari Blaž Zibret, ediaa podpora svoje okoli 80 let stare matere vdove, oslepele ia do cela uboge. NaSli so ga mrtvega. Zgnbila je v Ptuju šivilja Julijaaa Rašl iz JaBžovc mošBjo z vsebino 80 K. Stekel pes je vgrizail otroka posestaika ia notarskega uradaika Kaehtl pri Sv. Urbaau pri Ptuju. Psa so takoj ubili. Otrok je v Pasteurjevi bolaišaici na Duaaju. Dtonil je 51etea otrok zakoaskih Mlakar v Kicari dae 12. apr. Padel je v mlako blizu hiše in čeravno so ga takoj izvlekli, je bil veadar že mrtev. Iz Zič Bam piSejo: Na kaez Wifldischgraetzovi pristavi se je začelo v tem tedau ceplienje trt na subo. Ker je že tudi v tu- kajSaiih vinogradih trtna uš, in bode v par letih popolnoma vse ugonobila, je pač aeobbodao potrebao vinogradarjem, da si ogledajo to važao delo, katero bode moral vsak zaati, ki bo hotel svoj viaograd preaoviti ter se kedaj veseliti pri žlahtai kapljici v hramu. Pridite torej v teku tega tedaa k zgoraj imenovani pristavi, kjer se vam bo praktično vse aatanko pokazalo ter vas tudi teoretično poučilo. Odlikovanje žnpnika. Iz celjske okolice se aam poroča, da je bil zaani domoIjub č. gosp. župnik Jožef Kunej Ba Zgornji Poaikvi ter častai občaa občiae Velika Pirešica zaradi njegovih zaslug kot večletai šolski aačelaik ia občiaski odboražk, posebao pa kot vaeti duSai pastir za njegovo več kakor 401etao skrbao dušao pastirovaaje, vsled odredbe njegove ekseleace gosp. c. kr. namestnika Štajerske dežele od 2. apr. 1903, št. 898, s častao svetinjo za 401etao zvesto službovaaje odlikovan. Prav tako, čast, komur čast! Ogenj. V Staaetiacih je zgorela 16. t. mes. poBOči viničarija g. Fraaca Osterc in hiša g. Marije Zitek. Ogeaj je BekoHko tudi poškodoval viaiearijo dr. Perko. — V petek 17. t. m. je zgorela tovaraa za Sibice v Rušah. Last je posiliaemca Vošajaka. Škode je okoli 20 000 kron. — V Kortiau pri Mareabergu je zgorela hiSa Aatoaa Pulko 14. t. m. — Dae 15. t. m. dopoldne je zgorela hiša posestnika Fraaca Habjaaič v Brezulah pri Račjem. — V ponedeljek 20. apr. je zgorela koča Filipa Kohne v Cigoacah pri Slovenski Bistrici. Ukradli so dosedaj nezaani tatovi aadučitelju pri Sv. Rarbari v Halozah g. Ogorelcu 24 požlahteaih sadaih dreves. Nogo je odtrgalo pri posekaaju dreves Neži Stuhec v Terbegovcih padlo drevo. Odtrgalo ji je levo aogo do koleaa, ostali del noge do telesa strašno zmečkalo. Predao je prišla zdravniška pomoč, je izdihnila ponesrečeaa svojo duSo. PoBesrečeaa je žeaa viničarja Jak. Štuhec iz GaluŠaka. Ptnjske novice. Zadaji »Štajerc« je bil zapleajea. Njegovo Besranmo hujskanje se je sledajič tudi gospodski preveliko zdelo, zato so mu prestrigli ajegovo kvakaBje. — TukajSnji sodaiji so izročili 14. t. m. kočarja Jaaeza Kukovec iz Derstal, ker je zakrivil prestopek zoper Bravaost. — Zavoljo istega prestopka je tudi zaprt Tomaž Vuzem iz LaBcevesi. — Promet z vlaki Ptuj-Čakovec je bil minoli tedea zavoljo velike povodflji ustavljen. Celjske novice. Zaaai posiliflemec PollaBetz, ki je bil med aapadalci učitelja g. Gostiačarja in ki je otvonl pred kratkim trgoviao, je — na bobau. Okrajni zastop Brežice bode za dcbo treh let zopet v nemških rokah. Volitve iz veleposestva dae 20. t. m. so odločile, ker so Nemci s 14 proti 11 sloveaskim glasovom zmagali. Z Nemci so volili kaez Hugo Wiadischgratz, južaa železaica ia Gerjevift mlajSi. Iznaed Sloveacev se ni udeležil volitve Mohorčič. Gerjevič ml. se je torej izneveril sloveaskemu ljudstvu ia volil z aaSimi nasprotniki. Ali ga ai sram ? Nič boljše ni ravnal Mohorčič! To je poguba Sloveacev, da Se imamo vedao tako narodao Bezaaesljive Ijudi med seboj. Imeai Gerjevič ia Mohorčič spadata odslej v črae bukve Sloveacev! — Dae 22. aprila so bili iz skupiae* kmetskih občin izvoljeai — skoraj vsi eaoglasflo, gospodje: Ogorevc, Pečaik, Janežifi, Gerec, Podviaski, Cetia, Zičkar, Pajdaš, Zerjav, Levak, ZevBik. Ker je edea izmed veletrgovcev (Varlec) tudi Slovenec, bodo imeli Sloveaci v novem okraj. zastopu 12 glasov proti 20 aemSkim (8 veleposesta., 10 aemSkih Brežičaaov ia dva nemžka trgovca). Iz Hrastnika se aam poroča zopet o nesreči, ki je zadela tri premogokope. 20. t. m. so se vneli v rovi pliai ter so močno opekli tri delavce. Dva sla oženjena, tretji, ki je neoženjen, je posebno močao opečen. Ukradli so neznani tatovi na Puhbergu 14. t. m. gosp. aadzomiku dr. Krena 27 gld. Nadzoraik je Sel večerjat k sosedu ia ta čas mu je tat doma ulomil ia odnesel denar. Orožniki tatove pridao zasledujejo. Otrok vsled opeklin umrl. Marija Vedeaik, hčerkica posestaika v Stopercah, se je igrala 6. t m. s pepelom. Med pepelom je še pa bila žereča žerjavica, ki ji je vaela obleko. Otrok je dobil tako močne opekliae, da je kmalo aa to umrl Cerkvene strarl. Zahvala. Vsem blagim darovalcem za stavbo aove predmestne cerkve Magdaleaske: prisrčna zahvala! Sveta maSa se bo za nje služila 1. maja ob 5. uri zjutraj. — Simon G.a b e r c. Sv. Jožef pri MarlboriL V tukajsnii misijonski cerkvi se bode »V varstvo sv. Jožefa« tretjo nedeljo po Veliki noči prav tako slovesao obhajalo, kakor god sv. Jožefa dne 19 marca t. 1. Sv. misijon se bo obhajal pri Sv. Vidu pri Planiai od 18. do 27. aprila s pomočjo treh čC. oo. lazaristov iz Celja. Od Sv. Vida pri Ptujn. Novi zvoaovi za novo podružaico sv. Družiae na Selih so z božjo pomočjo jb dobrotnikov omislili za pisaako. Posvečefli so sv. Družiai, sv. Jaaezu Krstaiku ia sv. Mariji. Na tretjo poveiikonočao nedeljo, torej aa prazaik Varstva sv. Jožefa se bodo ob 11. uri predpoldae v slovesni procesiji spremljali od kolodvora skozi Ptuj; ob dveh popoldae pa se bodo vlekli aa stolp. Obljubil je priti propovedovat slavai govomik profesor dr. Aatoa Medved iz Maribora. — Slavnost se po vrSila v vsakem vremenu. Blagi sosedje, pridite in veselite se z veselimi! Zbolel je veleč. g. Franc Klepač, župaik pri Sv. Ožbaldu. Podal se je v bolnico usmiljenih bratov v Gradec. Razpisana je župaija Sv. Ožbalda do 19. maja t. I., ker je zbolel fi. g. župaik F. Klepač. Vmeščen je bil na župnijo v Pernicab 6. g, Aatoa RavSl. Prestavljena sta čč. gg. kapelaaa dr. Jožef Somrek od Sv. Jurija v Slov. goricah v Šmarje pri JelSah in Jos. Krohae iz Šmarja pri Jelšah v Vojaik. Cecilijansko drnštvo za lavantinsko škofijo imelo bode slavnost blagoslovIjenia svoje nove društveae jzastave 10. maja t. 1. ob polu 10. uri dopoldae. Zastavo bodo blsgoslovili prevzviš. kaezoškof lavaatiaski dr. Mih. Nopotaik. Društveiia poročlla. Gledaliika predstava v Mariborn. Miaolo aedeljo so vpnzorili mariborski diletaatje igro »Cvrček«. S to predstavo so doda)i bov biser v kroao diletaatiske umetaosti. Kako izborflo da se je igralo ia kako je bilo občiastvo vsled igraaja očaraao, priča, da so med igraajem posamezaiai igralcem burao ploskah. Škoda, da se večkrat ne prirede gledališke predstave, posebno, ker se ljudstvo, kakor kaže zadaji obisk. jako zaaima za gledišče. Že celo na zidu Narod. doma je neki hudomušaež aapisal: »Sloveaci, ali spite?« Peč res, Sloveaci, ali res spite ? Ne, ne spijo, ampak deiati ne stnejo! Za mariborsko dijaško kuhinjo so darovali sledeči p. a. dobrotaiki ia dobrotnice: Stiftar Božidar, prolesor v Kalugi na Ruskem kot pisaako 5 K; čisti dobiček od fotografij rajBega 6. g. kaBonika dr. Križaaič 20 K; ptujska posojilBica 100 K; kaaonik M. Matek 20 K; Jaaežič, špiritual 10 K; Fr. Hrastelj, nadžupnik 10 K; Leopold Vozlič, kaplan 5 K; dr. Jerovšek, pcoiesor 2 K \ posojilnica v Framu 30 K. Srčaa zahvala vsem! Zborovanje nKatol. polit draštva ,Sava'", ki se ie imelo vrSiti dae 26. aprila v Goraji Pohani, se preloži. Dan bomo pravočasno aazaaaili. Pri Devici Mariji v Poščavi se bo blagoslvvila dne 3. maja t. 1. društveaa zastava »Katol. delav. druStva.« Zastava stane 400 K. Na eai straai ima podobo sv. Jožeia, delavskega patroaa, na drugi straai pa Stajerski grb. Na to našo slavaost jvabimo vse bližBje kakor tudi daljae prijatelje druStev ia delavcev. Na vsporedu je: 1. Pozdrav »katol. del. druStva« iz Maribora na kolodvoru Sv. LovreBC. 2. Ob 10. uri slovesna sv. maSa s pridigo in blagoslovljenje društveae zastave v romarski cerkvi Matere božje v PuSčavi. 3. Po večeraicah ob polu 3. uri aa vrtu g. Aleksaa. Eicholzer veselica s srečolovom in prosta zabava. Svirala bo godba od Hv. Duha aa Ostrem vrhu. Vstopaina k veselici za osebo 40 via/ Podružnice Sv. Cirila in Metoda za Polzelo ustaaovai shod se vrSi r nedeljo, dae 26. aprila 1903 s pričetkom ob 1. uri popoldae v občiaski pisarni. Popoldae ob 3. uri veselica v prostorih g. J. Žigaaa. Pri veselici sodeluje oddelek celjske narodne godbe. Ljubljanski nSokol" slavi obletaico svojega 40 letnega obstaaka dae 27., 28. in 29. juaija t. 1. K tesnu so povabljeaa vsa sloveaska ia slovanska sokolska društva. Dirkalsko drnštvo v Ljatomeru. Propozicije za koajsko dirko na Cveaskem dirkaliSču v aedeljo dne 17. maja točao 1903 ob pol tretji uri. — I. Plemeaska vožnja s prvenci. 350 kron, daaih od vis. ces. kr. poljedeljskega ministerstva za aa Štajerskem rojene in izrejeae kobile ia žrebce od 3 do 8 let, ki Se pri aobeni dirki tekmovali niso, ia so v lasti kmetskih posestaikov. Daljava 2000 m. Triletaim 25 m. dovoljeao. 125 K ia eao zastavo prvemu, 80 K drugemu, 50 K tretjemu, 40 K četrtemu, 30 K petemu in 25 K šestemu. Vloge 6 K. Neobdarovani dobijo 4 K nazaj. — II. Glavaa vožnja. 400 kron, danih od duaajskega dirkalskega društva, za aa Štajerskem rojeBe ia izrejeae kobile ia žrebce od 3 do 10 let, ki so last kmetskih posestaikov. Koaji s kilometerskim rekordom 2:00 ali boljšim za vsako boljSo sekuado po 15 m doklade. 3ietaim 40 m, 41etBim 20 m. dovoljeao. Daljava 2000 m. 150 K in eao zastavo prvemu, 80 K drugemu, 70 K tretjemu, 50 K četrtemu, 30 K petemu, 20 K Sestemu. Vloge 6 K, aeobdarovaai dobijo po 4 K aazaj. — III. Dopolailaa vožaja za iaozemske koaje vsake starosti. Koaji s kilometerskim rekordom od 2:00 za vsako boljSo sekuado po 20 m. doklade. Dobitelji prvih daril pri današaji vožaji pod I. ia II. so od te vožaje izključeni. Tri častaa darila, dalo Ijutomersko dirkalsko druStvo, in sicer: ena amerik. vprega, eaa ura in dvovprežai BavskrižBi vajeti. Vloge 5 kroa. Neobdarovaai dobijo po 3 K aazaj. — Nazaanila se spreiemajo do 15. maja opoldae. PozaejSa aazaanila se ne bodo vsprejemala. Nazaaaila sprejema gospod M. Zemljie v Ljutomeru, kateremu je obeBem vplačati vlogo, aaznaaiti barve svojega dresa ia izročiti listifle tikajoče se plemeaa in starosti naznanjenega koaja. Kdor z nazaanjeaim koniem Ba daa dirke ne vozi, ae dobi vloge povrajeBe. NazBanjeai koaji se morajo 15. maja ob 5. uri zvečer n& dirkališče na ogled prigaati. — Za dirk. drudtvo J o s i p M u r s a, Bačelaik. Katoliško slovensko politično drulitično drnštvo na Teharjih ima svoj letai občBi zbor v aedeljo, dne 26. t. mes. ob 3. uri popoldae v gostilai g. Jur. Štiglica v Slaacih po sledečem sporedu: 1. Pozdrav predsedaika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajaika. 4. Volitev predsedaika. 5. Volitev novega odbora. 6. Govori o narodao-gospodarskih političnih rečeh. 7. SluCajaosti. — K obilni vdeležbi vabi odbor. Novo katol. slov. izobraževal. drnštvo v Lnčah pri Ljnbnem. Nazaaaja se, da bode v aedeljo, dae 29 t. mes. popoldaa po večemicah ustanovitev »Slov. katol. izobraževalaega društva. Prostor shoda se bode ustno aaznaail. Društveaa pravila so že potrjena. Vzdramite se torej vrli fantie in pošteai možaki ter se v mBogobrojBem številu vdeležite tega shoda! Društvo za konjerejo na Stajerskem. Miaoli teden je zborovalo v Gradcu društvo za koBjerejo aa Štajerskem. Kot okrajni predstojaiki so bili izvoljeni gg.: Doraiaik Koser za okraj Št. Lenart v Slov. gor., Jožd FiirSt za Ptuj, Valeatia Jaaežič za Brtžice, Jaaez Dvoraik za ŠoStaaj, Maks Kosir za Laski trg ia Aatoa KoroSec za Slov. gradec. V društveai odbor pa je tudi izvoljea g. Kočevar v SrediSču. Iz druglli krajev. Cel milijon za želodec. Toliko poauja petrolejski kralj J. D. Rocutfeller v Ameriki caemu, kateri mu želodec czdravi. Človek zna ceniti zdravje aavadao še le takrat, ko je prepozao. Narodi — kadilci. Najstrastaejši kadilci so prebivalci v Združeaih državah v Severai Ameriki, dasiravao jih t<> silao maogo stane. Nizozemci veliko maaj pokade tobaks. Amerikancem se pridružijo Švicarji ia Belgijci, ki daleko prekaSajo zopet Nemce. Nemci pa zopet prekažajo v kajeriu Avstrijance, Ruse, Fraacoze in Aagleže. Araeričaai pokade več kot dvakrat toliko tobaka kakor Aagleži. Osle so si kazali. Ko je leta 1871 dospel aovoimeaovaai iaponski poslaaik aa iaozemskem dvoru grcf Ivakura v Amsterdam, pnleteli so pobahai, ki so se aa obrežju igrali in ki Se mkdar aiso videli Japonca, k ladiji ter kazali novemu gostu dolge nose. Japonski poslaaec je vprašal svojega spremIjevalca iaozemskega viteza vaa Siebolda, kaj to zaamenje pomeaja. Vitez je bil v budi zadregi ter se je v začetku obotavljal odgovoriti, potem pa \e rekel drzao ia odločao, da pomeai to ljubko zaameaie v Holaadiji najvišje spoštovaaje, ki se rabi le aapram posebao odličnim osebam. Ko je bil par dai pozaeje japoaski grof v svečaai avdijeaci predstavljea kralju Viljemu, je bila ajegova prva skrb, da je pokazal kralju dolg nos, kar so ponovili za ajim slovesao vsi ajegovi japoaski spremljevalci. Lahko si je misliti, uako je strmel kralj vsled tega aeobičajaega Oaščeaja. Le vitez Siebold je seveda vedel za vzrok, in ko ga je kralj vprašujoče pogledal, je ravao tako pogumao kralja aalagal, čeS, tia je to čudao pozdravljaaje aa Japoaskem v aavadi napram kraljevim ia visokim državnim dostojanstvenikom. Sedaj }e seveda aapravil kralj prijazen obraz ter pokazal tudi (iuslaniku dolg bos. Tudi kraljevim dvoraikom j!i dvoraim damam se je zdelo putrebao, pokazati uljudaost iB oliko aovodoSlim, tako, da 80 si koačno vsi križem kazali osle, se klaajali ter bili zadovoljai. Strahovit vihar. V Saa FraBcisco so riošla podrobaa poroCila o grozovitem morskera nalivu in viharju, ki je divjal aa otoški skupini Tuamotu, ia o katerem je svet pred nekaj tedai prvič slišal. Vsega skupaj je našlo v valovih smrt 600 ljudij Škode aa imetju j> pol miljoaa dolarjev. Na južnem otoku Hikuera je našlo smrt 262 ljudij, vihar jih jv: zaaeael v laguao iB zopet aazaj Ba širao niorje, ter jih je strahovito razmesaril ob p?6inah in razvaliflah. Na Bekatere nesrečnrže so pala kakao-drevesa, in so jih ali thkoj usmrtila, ali pa jih potisBila pod vodo, da so utoBili. V strašai aoči, ko jim je naliv bd v obraze ia gola telesa, so si stariši priv- zali otroke Ba hrbta ia si iskali zavetja. Preko glav so se jim drvili raorski valovi — ubugi otročiči niso mcgli prebiti uile viharja in so pomrli aa hrbtih svojih starišev. Zaman so stariSi skušali pridržati si trupla otrok, nazadaje so jih morali prepustiti valovom Potem so sami sebe privezali k drevest m in nekateri so z Bjimi popadali; drugi so se oteli, se nekaj časa držali drevesnih debel, potem se zopet oprijeli kake druge splaviae in so prišli po dolgih urah muke med šumeCimi valovi do zatiSia. Kakib dvajset domačmov je splavalo preko laguae in celih Sest ur so se bonli z valovi, predao so dospeli v kraj, kjer jim valovi aiso mogli skodovati. Na otoku Morakau je v valuvih aaslo smrt od 95 do 100 ljudij. Petiaa vseh prebivalcev na Tuamotu otokih ie zgubila življeBje. Fraacoska vlada je pnhitela takoj na pomoč tem otočanom, ki sj pod Iraacosko vlado. Uradniki so našli, da je našlo smrt 500 do 600 ljudij. Naiboli je trpel otok Hikuera, ker je najnižji izmed vseh ia je na niem najvišja točka komaj dvaaajst čevljev nad morsko gladino. Domačiai so bežali na vižine in se sami sebe pritrdili k skalam ia drevesom. Tu so ostali cele štiri dai, dokler Bi poaehal strahoviti aaliv. Trije otoki Hao, Makokau ia Hikuera so skoraj zginili, vse zetenje in vsa bivališča so odpraoa v morje. Na Hikueri je našlo smrt 400 staaovaikov. Rariora je docela opustošeaa. Tri četrtiae dreves je odplavljenih, hiSe so prevrfljeBe ia celo zidovi katoliske ceikve in ječe so se zgrudili na kup. Ti otoki ležijo v sredi Tihega morja med južao Ameriko ia Avstralijo. Večkrat preje je bil ta del sveta že obiskaa od aezaaaskih cikloaov. Leta 1889 se je velikanski burikaa pridrvil preko Samoa otokov, ki je razbil šest vojaih ia deset drugih ladij pred raestom Apia. Tedaj je našlo smrt 142 častaikov ia vojakov na nemških in amerikaaskih iadijah. Čuden nmor. V Foatainebleau blizu Pariza se je aa velikonočai poBdeljek javil pri policiji ugleden meSčaa, da je umoril svojo žeao. Res so BaSli žeao v spalni sobi s prerezaaim vratom. Zraven Bje je ležala bntev Bjeaega moža, s katero }i }e prerezal vrat. Na vprašaBje, zakaj je umoril svojo žeao, je hladaokrvBo odgovoril: »Zakaj? Jaz ae vem! Ko sem se zjutraj prebudil, mi je šinilo v glavo, da bi ženo umoril, iB takoj sem trdflo sklenil to izvršiti. Vzel sem svojo britev ter ž ajo prerezal žeai vrat; potem sem šel k policiji. — Ne vem, ali še imam kaj pameti, ali ae. Zivel sem ž njo jako srečao.« Več aoče izpovedati. Star je 60 let ia precej bogat. Zaaki blazaosti se ae nahajajo aikaki. Vzrok umora je aezaaa. Izvenreden spoznavalec Balkana. Srbski listi prinaSajo nasledaje povsem zaaesljivo poročilo: V teh daeh je prišel v Beligrad aeki francoski časaikar, kojega je njegov list odposlal aa Balkaa, da bi ondotae političae razmere Studiral. V Belgradu se je hitro seznanil z aekim srbskim pisateljem ter i n\\m razmotrival <> srbskih političaih razmerah. Ia srbski pisatelj je v svojera govoru omeail tudi kralja Milaaa, fraacoski časaikar pa ga hitro vpraša: »Kaj pa dela kralj Milaa?« — »Nič ne dela«, mu odvrae pisatelj ne malo začudea aa to vprašaaje. — »Kako? Je-li mogoče, da kralj Milaa v sedanjih razmerah aa Balkaau roke križera drži? Povejte mi, kje se zdaj nahaja kralj Milan? — >V KruSedolu«, mu odvrne Srb. — »Krušedol . .. KruSedol . .. Kaj je to? Kaj dela oadi?« — »Leži.« — >Kako? Je-li bolaa? 0 tem prav aič ae vem; to mi je povsem aovo!« — Srbski pisatelj pa koača začeti stavek: »Kralj Milaa je umrl ia sedaj leži v Krušedolu pokopaa.« 15.000 glav živine poginilo. Radi vedflih viharjev v zahodai Ameriki je aastalo izdatflo pomaBjkanje krme. tako, da se je bati za živiao aajhujsega. Sarao v eaem delu države KaBsas je pogiailo aad 3000 glav živiBe. katera se preživlja s preirijsko travo. Vs^ga skupaj je pogiailo 15.000 glav žiriae. Pastirji že par tedaov odirajo kožo pogiaole živine. Mala tatica. V Lcndonu so bili zadaje čase postni ur»daiki v velikih skrbeh, kajti zmanjkalo je daa na daa denaraih pisem in čekov, ae da bi mogli pnti tatu aa sled. Končao pa so ga le dobili ia te dai je sedela pred porotBiki majhaa, 9 letaa dekiica, ki je zrla aa porotaike s tako nednlžaimi očmi, kakor pravi aebeški knlatec. Dekletee je povedalo, da je s svojo drobao ročico potegada iz špraaje Babiralaika, kamor odraSčea človek Se prsta Be more vtakfliti. Porotaiki so seveda otroka oprostili, a aaročili materi bolje paziti Ba hčerko. Najbogatejša ameriška ženska je Mrs. Kiag, ki je prava kruljica glede dbsežnih svojih posestev. Njeaa zemlja obsega 700 000 hektamv NjeBa živiBoreja šteje 800.000 govedi, 160 000 ovc ia lOOOOkoBJ. Vsako leto pošlje 300.000 živine aa trg za klanje. Njeai letai dohodki se spremiajajo med 60 ia 80 kroa aašega deaarja. Zemliisča ima razdeIjeaa v 12 okrajev z vrhovBimi aadzorBiki. Vsako leto prepotuje dvakrat svoje »kraljestvo.«